Letnik 'l Maribor, četrtek 10. julija Štev. 154 Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5’50 mesečno. četrtletno K 16-50. Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 4. uri po-poldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Prvo zborovanje zaupnikov Jugoslovanske demokratske stranke. Ljubljana, 7. julija 1919. V nedeljo ob 9. uri dopoldne se je pričelo veliko zborovanje zaupnikov Jugoslovanske demokratske stranke. Udeležilo se je tega zborovanja več nego 800 zaupnikov iz vseh krajev slovenskega ozemlja. Zborovanje je dokazalo, da stoji stranka na trdnih tleh in da je njen program zdrav. Predsednik dr. Ivan Tavčar je ob 9. uri otvoril zborovanje, pozdravil navzoče zborovalce ter sporočil, da se je minister dr. Kramer opravičil. Ravnotako se je opravičilo več poslancev, ki jih zadržujejo važni državni posli. Potem je predsednik nadaljeval: Slavni zbor! Sedaj otvarjam prvi zbor zaupnikov po preteku prve poslovne dobe naše stranke. V ti dobi smo doživeli zgodovinske doživljaje, ki so spremenili lice naši Jugoslaviji ter bodo ustvarjali njeno srečno bodočnost. Kar takoj pričetkom tega zborovanja naj-slovesnejše izražam, obseženo je v stavku: Neomahljivi služabniki hočemo biti novi državi 1 V tem pogledu ne priznavamo nobenega umika, nikakega kompromisa, nika-kega polovičarstva — zatorej veljaj moja glasna beseda kralju Petru in njegovemu sinu Aleksandru. Oba naj živita kot svitla Franjo Ž. Bratje, bodite složni! (Konec.) ,,Tovariši! Živel je nekdaj rod, kojega Sinovi so zatrjevali, da ljubijo drug drugega, da ljubijo neizmerno svojo očetnjavo. Začeli so se prepirati, kosati, deliti v tabore. S časoma so se odtujili drug drugemu in nekateri izmed njih so se celo zasovražili. Tedaj je prišel tiho kakor tat, komaj vidno, tujec v deželo, kojemu se je zahrepenelo po lepi zemlji; komaj vidno v zakotku, ali kmalu se je razpasel. Razdvajal jih je, hujskal drug proti druzemu na boj. In res, zagrabili so sinovi tega naroda za nož in klali drug druzega, pobijal je brat brata . . Izprazne poveljnik čašo drugič do dna in natoči slednjič. „ Tovariši! Povelje je za juriš. Pravijo, da je dolžnost, povelje vsakemu vojaku: Ce zadeneš pri naskoku na rodnega brata ubij ga, porini mu bodalo do. ročaja v srce in ne odjenjaj prej, da ne leži pred teboj in se ne gane več — brat. Imate li bodala dobro na-brušena ? Vam koprne li duše videti teči v potokih^ bratsko kri ? Ha, ha! Če zadeneš brata, ubij ga ! Ce zadeneš očeta, poženi mu kroglo reprezentanta zedinjene, enotne, nerazdruž-Ijive, mogočne Jugoslavije! (Zborovalci zakličejo navdušen: »Živijo!«) Doživeli smo v zadnjih mesecih marsikaj nepričakovanega, kar je bridko segalo v naše izmučene duše, doživeli smo pa tudi dosti tolažilnega, kar je krepilo naša srca. Tolaži nas, da se je naša stranka otresla ozkih separatističnih mej in da je s pomočjo državnikov in politikov iz Srbije in Hrvatske mogla poseči čez meje slovenske Jugoslavije, da je tako postala člen tiste državne strankine organizacije, kateri je zdrava, trdna in nepremagljiva državna misel prvi pogoj in prvi namen. Ti državni stranki hočemo pripadati, hočemo ji ostati zvesti in toplo vdani. V drugem pa se imamo ravnati po starodavni zapovedi: »Spoznavaj se sam!« Ta zapoved velja v prvi vrsti slovenskim Jugoslovanom, ki naj korenito spoznavajo same sebe, da pravično ocenijo moč, ki tiči v njih. Te moči naj ne pretiravajo; je sicer velika, a svojo glavno moč črpamo vendarle iz državne skupnosti, tako da s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pade in stoji tudi slovensko Jugoslovanstvo! Ta zavest mora prešinjati nas vse, ker drugače bomo dostikrat napačno sodili o svoji moči, jo bomo precenili, in doživeli bomo zopet, da vsled te precenitve ustvarimo sami sebi naj-večjo škodo. Vsikdar pa moramo imeti toliko lastne svoje moči, da, če se zgodi to ali ono, če nam krivična politika odseka ta ali oni ud od našega telesa, če v Parizu še tako kramarijo z v glavo! Če zadeneš sebe, zgrudi se pogini I In kaj ? — saj vsi smo na smrt obsojeni! — Obsodili so nas oni, obsodili smo se pa najprej sami in sami smo podpisali svojo obsodbo! ubij brata, ubij sebe in ti, rodna mati, rodna gruda, pij svojo kri!. . . To je njih volja — poveljelu In izprazne poveljnik čašo zadnjič do dna in jo zažene daječ čez zakop, da se razleti na kose. Sede na zakop in ne da povelja za juriš. Oko mu zre v daljo, kjer žari nebo od bobnajočega ognja. Glava inu klone na prsi. Ne sliši več grmenja topov. — Cela planjava pred njim zablišči y bajnem svitu. Sredi planjave v’va cesta WmdenauersiraBe: Bednavska cesta Rich. Wagnerstr. : Dvorakova cesta Neuga^se: Nova ulica fi Političen pregled. H Novi krvavi spopadi na Reki. Reka, 7. julija. (Slov. Narod). Včenj 6. t. m. ob 8. uri zvečer hoteli so italijanski vojaki in reški prostovoljci navaliti z granatami na francosko bojno ladjo „Sacalave", ki leži usidrana pod molom Zichy. Francoska torpedovka je otvorila ogenj in na mestu je ostalo več mrtvih in ranjenih. Nato je odkorakal eden oddelek italijanskih vojakov do Porto Baros, kjer se nahaja francoska baza za oskrbo francoSKoogrske armade in so navalili na tamošnjo francosko stražo, ki je sestojala iz dvajset Anamitov, od koje je padlo osem Anamitov, a drugi so bili zarobljeni Na italijanski strani je mnogo mrtvih in ranjenih. Ulične borbe so trajale do kasno v noč. Treba ponovno naglašati, da je italijanska vojska, ki šteje 20.000 ljudi, stala v gostem redu po vseh ulicah mesta, ali da se je držala povsem pasivno. Včeraj ni bil nihče pozvan na odgovornost za predvčerajšnje dogodke. Reški dobrovoljci pričakujejo te dni močna ojačenja iz Italije, katera bi imela iztirati francosko bazo z Re .e, da na ta način oslabi francosko vojsko, ki se vodi proti boljševikom. Te dni se je opazilo več emisarjev iz Budimpešte, ki — se zdi — stojijo z dogodki na Reki v tesni zvezi. Reka, 7. julija 1919. O reških dogodkih zaznajemo še te poedinosti: Vsi reški meščani so bili že naprej uverjeni, da je Graziolijev proglas na ljudstvo le mig istega aranžerja reških pogromov za daljne dogodke. In v istini, včeraj, v nedeljo zvečer so se ponovili krvavi dogodki v taki meri kot se dosedaj šeni slišalo, Uloge so bile razdeljene kakor obično: giova-notti so izzvali nered, italijanski vojaki so jih hrabro podpirali. Ob 9. uri zvečer so razburili prvi streli reško meščanstvo. Ko so giovanotti pričeli napadati Francoze, priskočili so jim na pomoč italijanski vojaki in častniki, na kar se je na raznih mestnih delih razvilo streljanje iz pušk in se čule eksplozije ročnih granat. Nekatere eksplozije so izzvale utis, kakor da so topovi stopili v akcijo. Giovanotti so navalili na siromašne Anamite in streljali nanje iz revolverjev in pušk. Ti siromaki okoli 30 po številu, so v svojo obrambo izstrelili salvo v zrak. To je bil povod glavni vojski, da se umeša v borbo. Masa je potisnila Anamite v magazin, ki so ga oni varovali, in metali na nje veliko množino ročnih granat. Tu je nastalo pravo krvolitje. Mnogo Anamitov. so pobili ali težko ranili. Že mrtve in ranjene potolkli so podivjani giovanotti in vojaki z nogami in nožini. Kasneje so bili odvedeni mrtvi in ranjeni v bolnico. Enega Francoza so giovanotti v pravem pomenu besede zaklali in ga vrgli v morje. Italijanski vojaki so vlekli enega francoskega vojaka na tračnice in ga vrgli pred tramvaj, ki je ravno privozil mimo. Samo raz-boritost tramvajskega osobja je zaprečila, da ni Francoz na ta načm izgubil življenja. Iz mnogih hiš se je streljalo z revolverji in puškami na Fr .ncoze. Na nekem mestu so ostali štirje Anamiti brez municije in SO bili prisiljeni se Predati. Italijanski vojaki in giovanotti so jih zaklali ali potokli. Italijanaši se hvalijo, da je adjutant, poznani kapitan trditov Venturi, napravil pravcati pokolj med Francozi s svojimi šesiimi ročnimi granatami. Število mrtvih se ne more še točno ustanoviti, ali se govori, da jih je 50—80 in to samo Francozov. Da bi komedija bila popolna, došlo je na ulico osem 9 9 italijanskih oklopnih avtomobilov, baje da bi vspostavili mir in red, 'ali se zdi, da so tudi oni sodelovali pri napadu na Francoze. Na ljudi, ki so hoteli rešiti Francoze se je tudi streljalo. Govori se, da pride na Reko francosko in angleško brodovje, in da se mesto proglasi kot vojaško okupirano. Ali to so le glasovi, katerih avtentičnosti še ne moremo kontrolirati. M Dnevne novice. ,r ^ n Čudno postopanje ge. VVastianke. Neka tukajšnja rodbina je sprejela siroto v svojo hišo. To pa ni ugajalo gospej Wastianki ter je sarkastično vprašala »von welchem \vin-dischen Rauher das Kind ist«. Dobro bi bilo, da se soprogi nemškoavstrijskega poslanca odločno pove, da smo pri nas pošteni in ne roparji. Pasivna rezistenca staybinskih delavcev. Danes se je pričela pasivna rezistenca stavbinskih delavcev, ker se delojemalci in delodajalci niso mogli sporazumeti. Mestna klavnica. »Taglohner vverden aufgenommen im stadt. Schlachthofet, se glasi inserat v današnji »Marburger Zeitung*. Brez komentara za danes! Izleti dijakov. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se bodo vsako leto v velikih počitnicah vršile velike ekskurzije dijakov širom naše države, da spoznajo krasote in zanimivosti svoje domovine. Za naše invalide. Jutri objavimo oklic naše vrhovne komande za nabiranje prispevkov v prid našim invalidom. Mi mislimo, da je edino prav, da se vse skrbstvo za naše trpine-invalide koncentrira ali pri društvu »Dobrodelnost" ali pa pri ministrstvu za socialno skrbstvo. To se pravi, da ne pot.ebujemo raznih društev, kojih organi v spačeni slovenščini pobirajo prispevke za naše invalide od hiše do hiše. Služba okrožnega zdravnika. V uradnem listu št. 112 je razpisana služba okrožnega zdravnika pri Sv. Lenartu v Slovenjih goricah, na kar se opozarjajo interesenti. — V uradnem listu št. 112 je razpisana služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Sv. Marjeta nižje Ptuja. Interesenti se opozarjajo na ta razpis. Vagon živil sta hotela utihotapiti v Nemško Avstrijo nemški postajenačelnik v Konjicah Wedenik in neki trgovec. Živila sta skrila med storže Predno so mogli Wedenika prijeti, je pobegnil v Nemško Avstrijo. Francoski tečaj. Da se ustreže udeležencem iz mesta in dežele, so ure določene za torek in četrtek od 19.-20.; zadnja se ponovi v soboto od 17.—18. Začetniki še lahko pristopijo. M. Sladkorne nakaznice se izdajo za graško predmestje v petek predpoldne in popoldne za ostale meščane. Vodomeri. Hišni posestniki oziroma njih namestniki se ponovno opozarjajo, da pustijo dohode k vodomerom odprte, vsled pregledovanja istih, ker se pregledovanje sicer ne more dokončati do predpisanega časa. Ker se vkljub že izdanemu tozadevnemu razglasu ni pustilo dohode k vodomerom odprte, se bodo vršile nadaljne vizitacije po zato pooblaščenem uradniku. Opozarja se, da se bodo posestniki, ki kljub ponovnemu opominu ne pustijo dohode k vodomerom odprte, občutno kaznovali. Uboga hroma vdova prosi usmiljena srca podpore. Milodare sprejema naše upravništvo. H Razne novice. H S katerim letom se smejo švicarska dekleta poročiti ? V Švici dobijo dekleta ženitno dovoljenje že po 16. letu. Zadnji čas pa prosi cela vrsta ženskih društev, da bi se meja starosti zvišala vsaj na 18. leto. Prošnjo podpirajo na etične, gospodarske ter higije-nične razloge. Mnoge zdravnice trdijo, da prerana možitev deklet škoduje tako njim samim kakor tudi potomcem. Bojkot japonskega blaga. Iz Šangaja poročajo, da se po kitajskem širi bojkot japonskega blaga. Na nekaterih mestih so na- padli in oplenili japonske trgovu. Ladje se pri izkrcavanju bore z velikimi težkočami. Pozvati so morali kitajske čete, da branijo japonske trgovce. I. Mariborski bioskop Tegetthoffova cesta. Največje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji. Od srede 9. do 11. julija 1919: Skrivnost pagode Detektivkomedija v 4 dejanjih. Njena najboljša vloga Šaloigra v 3 dejanjih z MAGDO SONJA. Predstave se vrše vsaki dan Ob 18%. in 20%. uri, v nedeljah in praznikih ob 1/215., 16., 18. In 20. uri zvečer. M Zadnje vesti. 0 (Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Boji med Italijo in antanto. Zagreb, 9. julija 1919. Italijani so v Reki bombardirali neko francosko ladijo. Francosko in ameri-kansko brodovje je nato priplulo v pristanišče. Podrobnosti še niso znane. Ogri ponudijo krono Srbiji. Budimpešta, 8. julija. Ogrski kor. urad poroča: Kakor piše „V5ros Ujszag", je izjavil predsednik segedinske protivlade, grof Julij Karolyi, nekemu časnikarju, da je Ogrska preslaba, da bi se sama regenerirala. Vsled tega namerava vlada, kakor hitro mogoče, prestaviti svoj sedež v Budimpešto ter ponuditi Ogrsko krono kakemu inozemskemu vladarju, po svojem načrtu Aleksandru, regentu Srbije. Skrajno napetje med Italijo in Francijo. Chiassa, 8. julija 1919. »Agenzia d Italia" poroča, da namerava francoski poslanik V Rimu, Barrere, odstopiti. Nemški delavci za Francijo. St. Germain, 8. julija 1919. Kakor poroča »Pettt Parisien«, se je Clemenceau vrnil s poseta v departmaju Aisne. Tam je v nekem govoru izjavil, da se bodo takoj pričela pogajanja z Nemčijo, da se čimpreje nadomeste ujetniki z nemškimi civilnimi delavci. Od nastopa Nemcev v tem vprašanju bo odvisno postopanje Francije pri odpustitvi ujetnikov. Clemenceau je izjavil, da bo Nemčija plačala vso škodo in vse poprave, kar bo stalo približno 77 miliard. Italijanska anuiteta južne železnice. Dunaj, 8. julija. Pariški dopisnik lista „Corriere della sera" poroča, da zahteva Italija, da se kompenzira anuiteta južne železnice z vojno odškodnino, ki jo ima plačati Avstrija. Glede te zadeve je Italija premagala prvotni odpor Francije, ki je pri južni železnici za več nego 1 in pol miliarde angažirana. Francija je celo zahtevala posebno garancijo za francoske interesente, konečno pa. sta Lioyd George in Wiison pritrdila. „Neuer Tag" trdi, da je s tem, če odpade italijanska anuiteta, zapečatena insolvenca južne železnice. Brutalnosti Italijanov na Reki. Zagreb, 8. julija. Sem je dosio poročilo s Sušaku, da so morali francoski častniki v Čitaonici iskati zavetja pred italijansko drtihaljo. Amerikanske čete v Zgornji Šleziji. Mor. Ostrava, 8 julija. (Čeh. slov. K. u.) »Ilustrovvani Kuryer Cod/.ieny« izve, da bodo Amerikatici tekom prihodnjega tedna zasedli Zgor. Šleziio. Policijsko službo bodo vršile kolonialne čete antante. Mehika proti nemškim naseljencem. Frankfurt, 8. julija 1919. »Frankfurter Zeitung« poroča iz New-Vorka: Državni tajnik za notranje zadeve republike Mehiko je izjavil, da pripravljajo zakon proti pričakovanemu močnemu naseljevanju iz Nemčije. Justifikacije v Csorni. Šopronj, 8, julija. V Csorni so te dni izvršili več usmrčenj in sicer na povelje ljudskega komisarja Tiborja Szatnuelyja. Pri usmrtitvi nekega kmeta, ki so ga justificirali zaradi proti-revolucionarneg delovanja, je izjavil Szamuely glasno: »To je tisoči lopov, ki ga dam obesiti, ker je sovražnik sovjetske republike in proletariata !• K smrti obsojeni Janos Kiss je zaklical Szamuelyju ter pokazal na kmete ki so prisostvovali justifikaciji: »Ti me moreš dati obesiti, toda ti ljudje, ki ravnotako mislijo in ki bodo ravnotako delali kakor jaz, bodo tebe in ostale lopove razbojniške tolpe v Budimpešti usmrtili ter se grozno maščevali za nedolžno umorjene!« otrmna vavKimM Knjigama in veletrgovina Vilko Weixl Maribor, Glavni trg št. 22 st priporoča: Prvi slov. modni album »Favorit« . Habsburžani in njih preteklost . . Jurčič, I. zvez., broS. K 14’—, vez. Besi.............. ,, „ 32 , „ Rožni grm (Golar pesmi) . . „ Cirilica . K 3-50 1*50 18-— 38-— 8'— —•30 Lepa naša domovina, za meš. zbor „ —‘30 Velika zaloga drugih leposlovnih knjig, papirja, razglednic, ter stročnic za cigarete in cigaretni papir. 6—2 Obsežna knjigoveznica, izdelovanje šolskih zvezkov, papirnih vrečic ter srečk za srečolov. Bučno olje Schichtovo milo Krušno moko Polenta moko Pšenične otrobe Žveplo za vinograde Kava Teoretično in praktično popolnoma izvežban trgovec (absolvent trgovske akademije, večletni bančni in trgovski uradnik), govori in niše slovenski in nemški, išče primerno mesto. Ia. reference. Ako mogoče, bi tudi sam s svojim premoženjem sodeloval. Cenjene ponudbe se naj stavijo pod »Izvrstna moč 25.000« na upravo tega lista. Mie, moderno izdelane in sandale vse po najnižji ceni 10-8 Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico. V preteklem tednu (od 30. junija do 5. julija) je iskalo delo 107 moških in 47 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 75 moških in 21 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 44. Od 22. februarja 1019 do 5. julija 1919 je iskalo delo 2333 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 2262 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 418. Delo iščejo pisarn, moči (108), trgov, pomočniki in prodajalke (115), ekonomi (29), strojni ključarji, železostrugarji, kurjači, natakarji in natakarice,! peki, mlinarji, mesarji, tov delavci, služkinje, kuharice, so- i barke itd. V delo pa sprejme posredovalnica strojnike (5),' mizarje (16), zidarje (14), tesarje, čevljarje, krojače, žagarje, gozdne delavce, hlapce vseh vrst, opekarske delavce, sobarice, kuharice, služkinje, dekle, tovarn, delavke itd. I. Sirk, Maribor Glavni trg. i D rago Vam plažam lepo, suho S MALA OZNANILA. Mi llrnnor eden za Migamo >n eden za knjigo- j UCcnct, veznico, se takoj sprejme v veletrgovini i Vilko W e i x 1, Glavni trg 22. ~ ~ čevljarske pomočnike Vetrinjska ulica 13. (tanarra se sprejme takoj. Plača 80-150 kron JlCpdllCl tedensko. A. Ham, čevljar, Vetrinjska 2-1 je na prodaj v Maltezerjevi ulici 23, I. nadstr., levo. 2—1 3—3; in vajenca sprejme Andr. Ham, 2—1 lipovo cvetje Zbirajte ga in javite, kojo množino ga imate! Vreče Vam pošljem,in prevzamem blago proti povzetju! 6—6 Vinko Vabit, Žaiec pri Celju. Pinlli tigora prosim le z navedbo ceni ima v zalogi in jih razpošilja po poštnem povzetju mirenska »Čevljarska zadruga" v Vrbovcu pri Mozirju. Čevlji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teletine. Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske, deške in otroške čevlje ter sandale. Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimpreje 1 Pri večjem odjemu primeren popust! Prodajalna tudi v Celju, »Narodni dom«. Zmerne cene! Zahtevajte cenike 1 Somišljeniki! Zahtevajte po vsih gostilnah, kavarnah in brivnicah »Mariborskega delavca"! ulica 13. Kopalna banja fiift se Proda dne I0' Mia ob 8. uri zjutraj v top-ailjf niški vojašnici v Mariboru. ST Pohištvo I Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo KAREL PREIS, Maribor Stolni trg It. 6. Svoboden ogledi Ciniki zastonjI. I5SII=IISI1SIISI!! Raznašala časopisov Invalidi, dobe lep zasluiek. Zglase naj se v upravniitvu »Mariborskega delavca". Zdravilišče Rogaška Slatina (poprej Rohltsch-Sauerbrunn) Začetek zdraviliške sezije 15. maja 1919. Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. Živila so preskrbi/ena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Ravnateljstvo državnega zdravilišča „ Rogaška Slatina", 0 (Za tremi ^ ribniki) 1 Gostilna ..Pri lovskem domu STaT Krasen vrt, lepo kegljišče, izvrstna kuhinja, izborna vina! (Za tremi ^ ribniki) ^ Vsak dan: Sveže pivo, kislo mleko, sir s smetano, sveže sirovo maslo, kava! ^ ^ Priporočam se izletnikom iz Maribora. Jldajft: TJskoras stulntga, Odfovoral «red#lfc: Fr, Voglar, Juri! Črnič, gostilničar. Tl,k#rn*: Kuri RsMUcli v M«rlW>r*