Odgovorni vrednik JD»\ Jane« JBleiwein Tečaj sredo 18. rožnika franoletna) 1851 List Poletni večer. Pri Jansavim uínjáku *) 15. večer rožnika 1828 É - ^ ' Ï ' - i K-%? %J. # 4 -1 - ~ « (Iz zapuščine rajniga Jož. Z e ml jata.) léj Î škerlát gore převleče Kadeř jame se mračit', Posmehvaje Hesper meče Iz potoka zlatí svit. Trate zapusti zelêne, Zadnjikrat zasuče bič y Ter vesél domů přižene Jožik sitih ove tropič. V Zlahten hlap večerná rosa, 'Z mnogih rožic izbudí Škoda, da bo kmalo kosa Atropa njih kratkih dní Tam na njiv' klasí šeptajo y i V pokoju vécera, Skor bi misii, da kramlja,; jih zaljša Cérera 5 Kak Ysa y V rajni čistih sap tihoti, Listi jagnjeda šumé, natvora je v lepoti Tičice le sladko spé Razun murna v zelenjadi Dije v miru slednja stvar Sam on pesem po navadi Vbira Stvarniku v dar. V hlad Cefira izdihujem, V pevskim duhu jaz gorim; P'jan vesélja premišlujem: Alj na svéť alj v raj' živim y Rutava merva, ali kako na več krajih Tiroljskiga z mervo ravnajo Na več krajih Tiroljski vse drugač po košnji z mèrvo ali senam ravnajo, in to ravnanje močno hvalijo ktero se v dveh rečéh od navadniga loči, namreč mèrva se ne spravi do dobriga posušena domu pak vlažna y y am (fajhtna), 2) mèrva se ne suší na zraku in soncu, ampak na kupu po t v • vro cini. Marsikteri, pervikrat to slišaje, se bo nad tem začudil, in se b bal y mèrva ne spridila y da bi se mu po takim ravnanju ali to je prazna skerb; le prav se mora ravnati, in veliko več in boljši mèrve se pri delà y po skušnjah v Tiroljskim kmetijskim tedeniku razglase ni h Kakih 30 korakov od tako imenovane nove k v Březnici na Gorenskirn stoji še čebeljnak našiga rojaka A J y ki je v čbelarstvu tako slovil y da ga je cesarica Marij ebelarstva poklicala T clo na Đunaj za učenika Vred. Dobiček y ki ta šega pri mervi da, je: v e liko casa in delà se prihrani; pri navadni šegi se mora pokošeno senó o lepim vremenu 2 ali 3 krat na senožeti obraćati, o slabim pa še večkrat; če dež pride . 9 ko je že merva suha in za domu peljati pripravljena, se mora delo iznovíga začeti. Rujava merva se zna o prav lepim vremenu o enim dnevu kositi in domu peljati, — o 2 dneh pa vselej, ako le ne dežuje. Pred 3 léti smo mèrvo od dveh zjutraj do desetih kosili popoldne ob dveh V ze y domu peljali in nikdar tako lepe in tečne merve vidili. Tako smo jo takrat tudi z o tavo zadeli, med tem, ko so nasi sosedje, ki so jo ob enim z nami kosili, s sušenjem na senožeti v dež prišli y in o treh tednih se le suh &noJ ? namést otave 9 přidělali 2) Se veliko več in bolj tečne merve přiděla; vsak kmetovavec vé kako pri mervi na senožeti do dobriga posušeni, cvetje, séme, in peresca (senení drob} odletvajo, ki so veliko tečniši, kot bilke y y koliko merva tistiga prijetniga duha (aroma) po takim sušenju spuhtí in pogubi. ceno 3) Se veliko prostora prihrani ; vlažno potla- na pol manj prostora potřebuje, kakor suho. seno v 4) Živina tudi rujavo senó raji jé, kakor vsaktero drugo od y ki je za mléko, mesó in delo tudi tečnejši , — 80 funtov rujaviga sená toliko navadniga sena zda kakor 100 navadniga. Kako se je pa o košnji ravnati, da se přiděla tako hvaljeno rujavo senó? Namesto da se na senožeti ali v kozolcih popol nama in do dobriga posušeno senó domů spravi kakor je navada , se pustí pokošena trava na senožeti le 9 toliko posušiti, daje, kakor pravimo, seno na pol suho 9 to je y cvetje y peresca in séme se mora pri košnji y pri nakladanju na voz in skladanju z voza še ter dno bilk deržati in ne odpadat i. Ali je eno mervicô bolj vlažno (fajhtno), nad tem ni ravno veliko ležeče le trava, cio y nič osusena. ne smé biti. Kadar se tako senó ďomú spravlja, mora en člověk sosebno na to gledati, da se senó na kupu terdo stlači (auf dem Stosse festgetreten). To delo je scer težavno, ker imajo delavci pri neprenehanim tlačenju silno vročino prestati; toliko bolj je potreba, delà vedno pričujoč, in da včasih tega da je vodnik sam poskusi: ali je kup že dovelj terden ali ne. Preter-den ni nikdar, —prerahel je pa, ako se zamore od straní v kup noter seči. Terji ko je kùp, toliko hitrejši se gre je, in toliko pop o In iš i se vsa vlažnost (mokrota) iz sena iz-žene, da postane suho in perhko. Delavci morajo zato neprenehama in povsod enako tlačiti, zakaj čele enkrat postojé, se ta lega po tem ne da več tako ter- Pri nas, kjer imamo koz o Ice ali stoge, se temu vbrani Vred. mo y da mervo in otavo v kozolcih sušimo. 120 dno stlačiti, gorkota se na tem mestu ne zdrami tako bili: Go mer, Magog* » 7 kakor mora biti, senó ondi mokrotno ostane in plesni- M o so h in Ty ras. Madaj, Javan, Tubal y je Zato se mora zivo priporoćiti, da je skerben člověk 1 Gomer, Jafetov najstarši sin, je bil oče Go vedno pri tem delu pricujoc. Na 100 kvadratnih cevljev mericanov, ki so v Frigii ali Bregji prebivali. Bohartu prostora se rajta en tlačivec. se zdí, da so tudi Kimbri in Keltje iz Gomerjeviga Kùp pa ne sme manj kakor 4 čevlje visok, pa zaroda. Ecehiel 38, 6. 27. 14. govori od dežele Go Togorme zgreje bila in s dovelj, mokrota prepočasi od- Tirio (Tirus) Feniškim mestam kupčevala, kar se Bregji tudi ne visji kot 20 cevljev biti. Ako je nizji kot mer ja, da je proti severji blizo 4 čevlje, se ne haja in plesnobi se priloznost da. Ako je kùp visji popolnama prileže. od 20 cevljev, se vname taka kùp gorkota, da bi znal 2. Mago g zgoreti. Teodoret in drugi je bil, kakor Jožef Flavi, Jeronim mislijo, oče Skutov, kar je tudi ver j Je kùp 4 do 20 cevljev visok, se položi na verh jetno iz Ecehiela pogl. 38. 7 Prebival je Magogov za slame za 6 palcov visoko — po tem naj se celi kùp še rod okoli Kavkaza, in ravno od ondot so Skuti prišli, pol ure tlači. Da senó ne plesnije, se položi slama 3. Madaj. Nobeden Jafetovih sinov se ni dalje na verh. proti izhodu razširil kot Madaj; ta je po sploh misli Je kùp tako napravljen in terdo stlačen, se že o s svojimi otroci in vnuki zaselil deželo, ktero je po svojim imenu Medio imenovah Bohart meni, da so da 3 dneh zgreje; vročina kupa je vcasih tako velika, je roka ne preterpi. Odslej se mora kup popolnama stari S arm at se Soromadje tudi Madajeve rodo vine, in pri miru pustiti. 0 6 do 8 tednih je v njem vročina da so svoje imé blizo od kaldejskih besedi Sar-Madai prešla ? senó je suho in kerhko, barvc je sedaj ruj ave, dobili, to je ostanjki (kar jih je ostalo) od Madaja nektere perjica cio cerne kaj pri j etniga. ? duha je mocněji ga in ali Madjanov. Pervikrat to poskusiti, se bo marsikteri bal ali zagotoviti zamoremo vsaciga kmetovavca, da se ni cio 4. Javan se je bil v Grecio podal, ktera je tudi Makedonijo obsegla. Greki so se Jone Jones klicali, berž ko ne od hebrejskiga Javan, in Daniel nič bati, da bi se senó na to vižo spridilo, ako le pre- 8, 21. Aleksandra veliciga, ki je Makedon bil, kralja zelene trave ni na kùp djal, in da je kùp nar manj Jonije imenuje, ker se je pod tem Jmenam tudi Make-4 čevlje visok napravil, in y ga prav terdno stlačil, do nia razumela. Pristavimo še tole : Ako se senó ni na senozeti toliko posusilo, kakor irna biti in se je dežja bati 7 naj 5. Tubal in Mo s oh. Ta dva se vselej skupaj Ecehiel 27, 13 — 32, 26. od imenujeta; tudi prerok premalo suhiga domu in pri nakla- nju kakor od dveh skupaj prebivajocih Ijudstev govori. da sta mogla soseda biti. Po Bohar lego sená poklada ena lega Iz tega se vidi, ga spravi raji danju kupa naj se med eno slame, enakomerno po celim kupu. Slama vreduje tovi zdetvi so iz nju naroda bili Moskovičani Mo s c hi Moscovite in lb eri ali Tiberi, uni so stanovali prek Kapatočja proti severji, ti pa med Trebizondijo j in poteguje mokroto na-se, in se med vrenjem napiva in malo Armenijo do Mošiške gore in do Kolka^ 6. Tyras, najmlajši Jafetovih sinov je prebiva! duha in slaja sena. - Ravno tako se zna z velikim pridam s deteljo (navadno rudečo Stajarsko, nemško (Lucerner) in turško (Esperzette) ravnati; z vsimi temi deteljami v Mužii, Tračii in druzih evropejskih proti severji le smo ze večkrat na imenovano vižo ravnali in si kaj zecih deželah. dobro, živini prijetniši in te čnis i pičo přidělali. Deteljo peljemo domù, ko je perje že vsahnilo, se pa se močno zelenih in sočnih bilk derží. Na to vižo ne pustimo ne perja ne glavić na polju in si napravimo živinsko klajo, ktera nar žlahnejši cvetlice v duhu Fri ra- stori Gomerjevi sinovi so bili Askenec, Rifat in To go rma. Ask pervorojeni Gomerj sin 7 se je bil vdomovil v Potonje Bi thy ft nia, v Troado in v malo proti severji od Armenije, in to nam verjetno koljšina, da je v tistih krajih jezero, ki se mu prekosi ! Ravno tako dobro je tudi na to vizo z gra-horko (Wicken) ravnati, ki scer še ložej, kot de- Ask ans ko jezero pravi; tudi eno ondotno reko A telja • • V 7 svoje perjice zg ubi Velik dobiček sadja kansko imenujejo, in nekdajne case je bilo tam mesto Askansko imenovano. Sčasama se je to ljudstvo notri do morja razširilo, in od tod so mende Greki tisto morje askinsko ali aksinsko morje, sčasama pa celo ev Nek vertnar v severni Ameriki si je léta 1831 ksinsko morje Pontus evxinus imenovali velik vert napravil, kjer je samo breskvene drevca re Rifat je stanoval bi svoj brata Ask dil. Posadil jih je potlej na 140 njiv, na vsako po 100 Ripat, če se po spremembi tihnica p v f ali b pre drevesic. V létu 1846 je přidělal tega sadja 14.000 stavi se glasi Rifat ali Rib at, kakor je v přestav jerbasov. Vzame se, da je bilo to blizo okoli 1.400.000 ljenih Mozesovih bukvah brati. V tem imenu je kore 7 p ali b in ako h pismenki r še pridenemo, se ta slovka glasi breskev. Vsaka je bila debela za malo mosko pest. nita slovka Prodajal jih je v mesto Filadelfijo in Nevjork, in je ostřeji naduh dobil za vsakih sto 5 do 6 dolarjev. Samo za tisto tudi v nemškim Riff pomeni. Rusi imenujejo léto so mu te breskve vergle še čez 40.000 dolarjev ali 82.333 gold, našiga denarja. Zares velik dobiček hrib 7 kar gorovje ki se delječ razteguje hrebet, to je po slovensko kim zsrodovi- 7 7 herbet. Po Kosmati najstarjim pri sadju! Prav bi bilo, da bi se tudi pri nas tišti narji vémo, da se je vodja Ceh 7 ko so v pusene kmetovavci sadja malo bolj přijeli, ki mislijo m hocejo, markomanske kraje došli, najpred na gori Rip med gro in Veltavo naselil, in Dalemil poje: da se mora sadje le kar samo od sebe množiti in re- rekama 0 diti. ^^^m HHHI MH ■ Prid, ki nam ga sadje da, bomo mogli vedno bolj spoznati in ceniti. Ursič. 55 j K se h d Rip in Velt rh men o val te gore zdaj Čehi iz daljnih kraje v na Božjo pot hodijo , kakor stara pravlica pové, Ceh pokopan je v zgodovini čeških JJtazpo seljenje pervih ljudi v slavjanskim obziru, v (Dalje.) Noetovi sinovi so bili Sem, Ham in Jafet. Ja- roda svoje imé dobila. (Dalje sledi.) delječ okoli vidi, so Leta gora, na ktero še in ^WMse naseljnikov imenuje, in je perva pred ko ne od perve izidne gore českiga naroda izidne gore vsih slavjanskih ljudstev Ripa to vi ga 7 od za fetovi sinovi, od kterih gré tu posebno govoriti > so 121 V jezikoslovnih zailevah m Mnogo različnig in nasprotniga se je v ze bralo in kriv spoznan in koj izpušen«. 3. dan t. in. je pred poroto přišel 35 let star čevljar, Anton H r a s i n i k iz pisalo zastran sklepa mat lirske v Zagrebu od Ruske fare. zatožen zločinstva V • 7. maja t. 1., ki se tung v se « le sedaj v „Sudslawische Zei- ki jih je bil k ë y in obsojen na 7 let v teško ječo Spoznan je Tretja tanjko zve iz osnove dop y matica nameni tega se zve literarnim družtvam slovanskih dezel da namen nasvetovanisra zbora ni stva- obravnava je bila kratka. Stala je pred poroto mlado deklè, zatožena, da je pred létám pri sodii po kri- Iz ritev pak le posvetovanje: kako naj bi se različni slo m y P Zagovornik gosp Hoch berg je nje ne noviga občnoslovanskiga književniga jezika y am dolznost prav krepko jal. Porotniki so jo ne dolzno spoznali. Precej je bila izpušena J. S vanski jeziki med sabo eden druzimu bolj bliž ali. Osnova teh dopisov na mnoge druztva pr'de Celja Xp i* S serčnim veseljem slišimo y da ako je ne bo kaj posebniga zaderževalo, družba se takole glasi : mnogohvaljenih kih pevcov iz Grad na Slavno družtvo! Těžko kdo bo dvomil, da pri vsa dan sv. es nj telesa k nam v Celje, nas ta dan W» A. nuu MU VI. W..Ui'" ' ----v --------------J - 1 ---- - ---- kim narodu je edinost književniga jezika poglavitni po- popoldne v tukajšnim gledišu s petjem domaćih pesem goj literarniga na předka, in da bi ne bilo ne francosko y razveselit. Dobro došlo ne laško in ne nemško slovstvo (literatura) tište visoke stopnje, na kteri jih sedaj najdemo, doseglo, ako bi bil da od 1 vsaki oddelk francoskiga, laškiga ali nemškiga naroda Od Savine. U „Novícah smo pred kratkim brali, maja t. I. slovenske županije vse vradne razglase od Celjskiga kantonskiga poglavarstva v do- svoje knjige (bukve) v svojim posebnim narecju pisal, mačim slovenskim jeziku dobivajo. To je res. Pa kakor se to pri nas Slovanih godi. Akoravno nam Slo-vanam, ki smo po nemili osodi že od nekdaj ločeni, ni da bi edini književni jezik imeli, ie vunder naša dano dolznost, da si po komu gré hvala, da se u tej reči vunder enkrat ena kopravnost spozna in spolnuje ? Visoko častitimu go y y spodu predsedniku izgledu Marburškiga o kro žni ga vamo, da se naši književni jeziki ne starih Grekov saj prizade- vladařstva. Pritožili so se namreč slovenski župani v se bolj kakor do ze mnogokrat, sedaj razločijo, ampak se, kar koli je moč, priblizajo. poglavarstva da dobivajo od Celjskiga kantonskiga Na to imamo zlasti sedaj paziti, ko se vsi slovanski razglase in oznanila le v nemškim jeziku y kteriga ne razumejo, torej ukazaniga tudi spolniti ne svojiga jezika poganjajo. Kako naj morejo. Gosp. okrožni poglavar je tedaj resno za proglasi y vse oznanila, ki so Slo narodi za omiko bi v tem ravnali, nam je ces. avstrijanski minister g. povedal, da vsi dr. Bach pokazal, ki je pred 2 létama zbor slovanskih ve ne am vediti potrebne, ter se njim pošiljajo jezikoslovcov v Beč (Dunaj) poklical, da naj bi'eno- j0 tudi v slovenskim jeziku pisane biti. Hvala in y mora lično in vredjeno slovansko pravoslovsko terminologijo blagor pravicoljubnimu gosp. predsedniku ! 'i* posvetovali in izdelali. Dolznost vsih Slovanov je y da to početo lepo delo posledovajo in razširijo na celi ob lz Kopra v Istrii il. rožnika. Ker se od 'i* več sezek jezika, kar je ondi le na pravoslovje omejeno straní žalostni glasovi od nespoštovanja slovenščine sli bilo. Vposled tega je literami oddelk matice ilirske v v • • W J v *âVW* y^Mkv.Mk N/.-w - 8 IJ O ? pí U0III1 ^ & « [J uun li zboru 7. maja skleníl, vse slovanské literarne družtva ga(?í) proti pravičnimu povabiti, da naj bi vsako njih 2 ali 3 vredne može iz- prosim, pripustite tudi meni iz tukajsniga Laski- za usmiljenje zdihnuti. Bogu Ni dolgo tega, kar sim bil v tukajšni veliki gostivnici, med sebe izvolilo, ki naj bi se v kakošnim slovanskim hRadeckimu, po iménu; kar vidim nekiga muštačastiga mestu, po naših mislih v Varsavi ali Bel gradu snidili in pisarja, ki pismo iz varzeta potegne y m S a z velikim posvetovali: kako naj bi se razliene narecja eno druzi- zasmehovanjem svoji okolici^ bere. Bilo je pismu približale, in kako naj bi se v duhu prave slovan- mo slovenskiga župana Z. iz Čern.....ki ga je ske vzájemnosti vodila določile, po kterih naj bi se v na tukajšno okrožje v laškim jeziku pisal, v kterim omiki slovanskih narecij napredovati imelo, da bi v pri hodnje še bolj ne razpadle. res ne ene besede prav zapisane ni bilo. Na V prepričanju, da Vam to moj prijatel pravi: ,,ko bi leta župan namest po laško •• " w M " v »J ** ^ » J/ — - w ^T« J 7 ----- * ^U 1 JI A V/J |J1 IJ Vf VV» M» W A • ^ I^V wt AVltV UL (4 U 11 U lil V k) V p \J 1U KJ U U je slovanska vzájemnost pri sercu, Vas bratovsko po- v svojim slovenskim jeziku pisal, bi gotovo toliko zvemo pristopiti našimu nasvetu in dva Svojih jeziko- smešniga v pismu napravil ne bil." Na to mu muštacar slovcov v ta namen izvoliti in zraven tega tudi mesto zastavi: 5? nič ni res. ker slovensko v se • v • 111 SI zdi. učeni Slovenci zmeraj v tami tapajo, Ko Vam to čisto jezikoslovno zadevo v prid in se teško kadaj zbudili bodo." Mene so te besede do literarniga zbora nasvetovati, ki se Vam nar priprav- pisati ne znajo, in Slovenci v se vzajemne slovanské literature priporocimo, Vas bratov- serca tr rizle vunder sim molčal, ker sim védil sko pozdravimo. V Zagrebu mesca junija 1851." 5 da s tem bradačem se z lepo nič opraviti ne da. Oznaniti pa sim se vunder namenil to prisrodbo © y ktera nam zopet Novicar iz slovenskih krajev. Iz Celja. Deževno vreme pri nas je nehalo. Polja veselo zelenijo, žita lepo stojé, drevje obilno sadja o- sije sonca zlatojasno obličje, pro- káže, da namest hvale le z asm eho van je take čaka ki v ptujim jeziku pisarijo, 9 kteriga bomo dobro letino dobili. Pa kaj govorim od I y beta; nad vsim tem stira se neba mila modřina! Ako nas Bog nesreće ob varje, zlatojasniga neba? V četertek, 5. t. m. popoldne so se tàmni gromski oblaki na obnebju nakopičili. Votlo gromi. Treši! Blizo Celja, u vasi Kásese, je vžgalo hiso, navstal je silen ogenj, ki je še štiri druge hiše z kozolci in drugimi poslopji vred v pol uri pokončal ! Se vé da nob eden teh pogorelih gospodarjev ni bil ne razumejo. Za lostno je, da nekteri Slavenci hočejo po sili biti drugih narodov solabarde! — Treba bi bilo, da bi se tukajšni župani zbudili in pokazali, da v slovenskim jeziku vunder veliko veliko bolje, kakor v laškim pišejo. Prosite da župani! svoje duhovne, ki so vsi goreči Slovenci y vam vaše pogreške popravijo, kakor neutrudljivi far-man iz Otoškiga dvora z velikim veseljem že davnej delà. III: zavarovan (asekuriran) dobrote zavarvanja proti nevarnosti ognja se većina tukajšnih kmetov ne da pre pričati!! — torej je zdaj nesreća velika, stokanje ve liko , pa revsina se vecja Kakor so „Novice" posled Novic ar iz Mrajnskiga. Iz Notranjiga. Na svojim popotvanju nabrane drobtinice sim se namenil Novicam naznaniti. Kako mno gotere reči so novi časi spremenili! Tu in tam so bili njikrat ze povedale, so se pričele pri nas porotne sodije 2. t. m., pri kterih pervi je bil Anton Dobrejc ne *) Drugi poslani sostavek smo za današnje Novice prepozno přejeli; pride drugo pot. Vred. 122 do zdaj malo znani kraji, ker potnika ni lahko kaka ga delà so mu mocno dopadle; zapisal si je znaminití in mnozih druzih domaćih umet Ob ar (S Langusa cesta memo peljala; zeleznica, ktera se po vse drugih zivljenjopis vodilih delà, kakor nekdanje vožnje ceste, jih bo zdaj nikov, od kterih mu je o* O razglasila; in drugi, dozdaj večkrat imenovani kraji, iskal je tudi dobro Langus povedati vedil. znaniga pojdejo zdaj v pozabljenje. Med takimi kraji, ktere bo Vidu i nad kteriga bistro glavo podoborja Tomca v Št. v umenitnjiskih rečéh se le novi cas v ime prinesel, je Borovnica, unstran in bogato zaklado imenitnih in dragih podobarskih delov Verhnike, v kotu na koncu dolziga Ljubljanskiga mahiu se ni dosti prečuditi mogel. Izdelki g. Blaznikove Ondi se za zeleznico pripravlja most, ki ga do zdaj ena- kamnotiskarnice so mu močno dopali. V muzeumu, ciga nobena železnica še ne kaže, čez-200 sežnjev bo bukvarnici licealski, pri družbi zgodovinski dolg, in 19 ali celo po zadnji besedi 21 sežnjev bo Kraj n ski je za zg odovino jugoslavensko mnogo zna visok. Veliko delà dajè pripravljanje za podlogo, ker minitiga najdel ; na posebno imenitne stare roko je v večidel mehki svet kolov obilno zabiti ili po verhu pise pa je zadel v bukvarnici duhovšnice Lju djati potreba, preden se bo kamnje pokladati za- bljanske. Kar je nabral, bo rešil pozabljivosti , in bo rož čelo. Zidanje bo prav za prav dva mosta obseglo, em ga verh druziga ; kamnje se zato v ze dal v bukvah „Arkiv za povestnicu jugosla pa v vse dru ga eni velikosti kakor za na vec krajih seka, vensku" na dan; pervikrat bomo ondi brali živ umetnih del tudi naših druge zidanja. (Jenj opise in ? p r egle d Ko bo ta most izdelan, bo Borovnica tako zaperta, domaćih umetnikov, nekdanjih in sedanjih. Slava in kakor de bi bila od sveta odločena; pa od zgor doli jo hvala mu! Sieer je bil vesel, toliko bogatih zakladov bodo potniki kakor ptica memo leté gledali. Malo na- za m no g o ver s tne vedno st i v Ljubljani najti, od druziga, prej od tega veliciga mosta se pripravlja se za kteri ne bo veliko nižji cd uniga, vonder precej kraji. Delavcov je do zdaj na vsi cesti od Žalostné gore je na prošnjo ktere je rekel, da mu bo vedno v dragim spominu ostala Domorodcam zamoremo veselo novico naznaniti, da slovenskiga do Verhnike kakih 3000 ? v se jih bo pa ako se bo dělo kmalo dokončati hotlo. močí družtva naš za podučenje , ljudstva na vse strani neutrudljivi gosp. fajmošter P. Hi-Ko tamkej cinger izdelal v slovenskim jeziku obras cele zem moglo biti v takih delih skazuje, se ne da- lje v dveh polkroglah, kterimu je pridjana s o sta deržava svoje lječ preč ena soseska serčno ponaša s zidanjem nove va planetov, ték zemlje krog soncainték lune cerkve, namreč Verhnika. Lep zid, kakor vlit ali krog zemlje; že se znajde ta za ljudske šole in omi- izrezan v zali bizantinski šegi je že skorej na obéh ko ljudstva sploh silno potrebni in v slovenskim jeziku stranéh do verha, in konec rožnika ali začetik serpana pervi „zemljovid" v kamnotiskarnici g. Blaznika ) bo v ze streho verh krasniga poslopja viditi zamogel. er » iz ktere se zamore lepo delo pričakovati. — Vese dehanta lilo nas je slišati, da pride slavnoznaui slovenski pisa Veliko si prizadenejo pri tem zidanji razun A. Pečarja verli Verhniški možje, gospodje: Obreza, telj g. Luka Jeran v Ljubljano k Št. Petru za Javorník, Lenarcic, pa sploh tudi cela soseska. kaplana. — O pondeljik proti večeru sta prišla pre- Le čudno se mi je zdelo, de pri takim delu sim bil pa svitla cesarica Maria Ana in svitli nadvojvoda Janez še v več krajih drugje prašan: ali na Verhniki kaj de- po železnici v Ljubljano, kjer sta bila slovesno sprejeta; lajo? Kaka prazna manija je dostikrat v hipu po tie- gosp. nadvojvoda Janez jo je še ? ko je pa kaj vredniga, tišti večer v Terst in še celo delo, odrinil, cesarica pa je prenoćila pri Maliču in se je zeli raznesena ki ga toliko potnikov iz ceste viditi mora, takrat so pa včeraj na pot v Terst podala. jeziki molčeči in peresa v kotih. Druga rec pa ? ki gre, tudi k novim casa m me je na potovanji tudi nekako Mengša. Kmetijska podružnica Kamni ki pa je drugacne podobě in ška bo imela 24. dan t. m. ob devetih dopoldne svoj ganila, je o prostenj e zbor v kancelii Kamniškiga kantonskiga poglavarja, ki kmetijskih zemljiš. Cudné razločke je za to stran je prijazno izbo zboru za ta dan připustil. Nadjati se v mislih zadetiga ljudstva najti. V enih krajih se še Je j vedno govorjenje slisi : Vse je preč, nič odplačila! vanje marsikterih potrebnih řečí de se bojo zbrali vsi udje te podružnice v posveto 29. maja je nam kirurg. Andrej Peklenk za jetiko u- Drugje se pa najdejo zopet mozje, kteri pravico spo- naš zdravnik znajo; in de jih ni malo tacih, pokaže obilno naznanilo merl. (Kakor se sliši, manjka že sedaj 6 zdravnikov plačil obljublenih. V enim kraji vonder sim pa V se V • sebno spostovanje in ljubezin do poprejsne grajšine po na (kirurgov) po deželi. Kaj bo! Kaj bo!) Iz lga se slisijo žalostné reci silniga pogoriša šel, namreč v Ter žicu, kjer skorej misli nisim za- V vsim skupej je 36 hiš in 86 drugih poslopij pogo sledil, de je podložnost do grajšine nehala. Ondi je relo, in ceravno je 16 gospodarjev zavarovanih bilo pred kratkim došel baron Dietrih, posestnik ondašne večidel za kaj maliga, jih je vunder veliko na beraški nagovora m in z razsvetljenjem grajšine ; s slovesnim terga celiga so ga sprejeli. (De je vor nemški. menim de se nihče ne bo čudil palici. bil pesniski nago „ No vi ce a, ki pridejo delječ po deželah j po ter kajo na vrata usmiljenih bratov, ter jih prosijo: „porna y proti gajte revežem i« Rade bojo tudi „Novice Ižan • V # • 1 ♦ nemškimu gospodu; naj bi jim predmarcov čas ne bil skim po go r el cam namenjene milošine prejele in jih vzel slavniga Radeckiga, bi bili znali pa tudi slovenski jim odrajtale. „Dvakrat pa pomaga , ki hitro pomaga.4* nagovor imeti). Cud il sim se > de v se tako spoznajo zavezo s svojim poprejsnim gospodam; pa skorej po kregan sim bil z besedo: de je baron Dietrih velik Bïoviéar iz mnogih hrqjev dobrotnik terga in cerkve. P< dlipski. Dunajski ki pripovedujejo, da pervo opravi lz Ljubljane. Slavnoznani gosp. Ivan Kukul deržavniga svéta bo sedaj posvetovanje zastran pokliču je vie Sakcinski, predsednik družtva za jugoslavensko povestnico in starine v Zagrebu, se je na svojim deželnih nih misel. z b o r c pravijo , in ker je ministerstvo v tem edi-bi utegnil začetek deželnih zborov mesca kt ob biti. Bo or arheologiskim potovanju v Benetke zaderzal skoraj celi teden v Ljublj ani, kjer je od jutra do večera neutrud-Ijivo sledil po bolj slovečih imenih in delih domaćih umetnikov, zlasti malarjev in podobarjev nekdanjih starih in sedanjih časov. Vse Ljubljanske cerkve je pridno obhodil in si v njih najdene imenitniši delà slovanskih umetnikov zapisal; z našim izverstnim malarjem g. Langusam se je sosebno sprijaznil, kteri- daj Presvitli césar misli o kratkim Gal i ci jo obiskati, o jeseni pa v V Ravno, ko »N v natís grejo, prejmemo Ig ki na 26,958 gold tanjeni popis grozne nesreće , tisti so pravi vsm cen s pristavkam đ le Jena> vredni pogorelci, ki pridejo s pisano pričbo s fa m pečatam milodarov prosit, ne pa d b r ki se laž nivo p imenujejo in po deželi klatij Drugo pot bomo natisnili obširniši popis Vred itt 123 iti. Binkoštna dva praznika se je po južni železnici Jeri zbolel pa je 59.568 oséb na sprehod peljalo. Lepo stevilo!— O ne- je letas sila velik -i » • j ^ i i • i _ a *__i__ _i__i? Y___ •____ _ ■ • • • • pet ozdravil Na Milanskim 1 o d deljo 15. t. m. je bila 4. ceska naji ; igrana je bila Tilova izvirna gledisna igra na Du- da jim murviniga listja zmanjkuj (židnih červičev) tako Po celim R igra 55 Maria, mati kim carstv polka. u Za Horvaško in Slavonsko dezelo je je razpisana velika nova nabira vojakov rokodelni red razglasen. Na Dunaji se osnuje živine koristila nova družba za zavarovanje vse domaće cesarstva; namen te naprave je, delež- ali Na \prasanje celiga 9 nikam te družbe škodo po ognju, povodnji scer po nesreći po g i nje ne živine poverniti. kugi Pri nas goveja živina mocno na sajevki boleha to je, iz perviga gré kervava voda od nje, k zadnjima o ime- pa ćerna ko saj zato pa to bolezeti sajevk Angleškim se je o setvi krompirja primirilo, da je nek nujemo.—Kaj bi v taki bolezni nar bolj pomagalo o vinski jesih, pri nekterih pomaga otrok na njivi grah v en krompir vtaknil ; grah je Pri nas rabij lepo ozelene! in celi kup 9 tistiga krompirja (^12) je bil se teško dobi. ker smo 9 ; pa ko v planinah brez vinskih zdrav med tem, ko je vès drug gnjil. Letas je gospo- goric dar na celim krompirjevšu to vcepljenje poskusil grah že veselo zeleni. — Po prepovedi samolastne setve tobaka na Ti roi j ski m so začeli kmetovavci namesto tobakove vode vodo čmerike zoper goveje velikim pridam rabiti. — V SIežki Krušni gori raz saja huda lakota in P. G / ft (f or or. V f US1 Z légar. Česke in Marske sukna P k šlové tako v Londonski razstavi 9 da Angleži ne morejo verjeti, daje mogoče tako lepo blago po tako niski ceni izdelovati. — Castno dařilo za 1000 gold, ki jo je Dunajftka akademija v letu 1848 za pretres slovan 1 • i • 1 I li 1 ««111 V • v v Ta bolezen je o začetku nižji ali visji stopnja vnetja scavil; zato ji teknejo o začetku kisle ali slane pijače, torej jesih vsake sorte z vodo zmešan, tudi druge kisline na vodi, kakor že (hudičevo olje) i. t. d. — Dober je tudi solitar (4 — 6 lotov na srednji škafčik vode), zraven pa močnate , kuhana voda lané niga sémena i. t. d. Po-dnjič po preteklim vnetju hrastove ali verbove pijace skih glasov razpisala, je dobil dr. Miklosic. Druž skorj v vodi kuhane Vred, tvo za jugoslavensko povestnico je imelo 1. t» m. občni zbor. 1 del njeniga „ ark iva" je m V ze na Ponovljena prošnja svitlo dan. Zagrebški 2000 gold, plačila. župan bo dobival vsako leto 2. maja je zacel dr. Roje pred-našati na Zagrebški akademii kazenski zakonik in kázeňsko ravnanje v slovenskim jeziku. Južni Slaveni Ai (ïrctdca. Pred novim letom je c. k. stajarska po slovenski sekovski in namestnija slavnim tehantijam labudski skofii ga staj poslala 2 delà lanjskiga nemškega zakonika z mojo priserčno prošnjo, da bi p. n. g iiatanjko razumejo; samo to zelijo, da bi se zacel berz duhovniki blagovolili od kraja do kraja p sloven deržati ilirskiga imenoslovja. Napovedani novi časo k m k nemškim« pristaviti. Od več kraj se Domobran" ne bo přisel na svitlo, zato ker mi- je to delo že dognano nazaj poslalo pis „ iiisterfctvo ni izhaja/ija dovolilo. lep hvala za Na Avstrijanskim je rodoljubni trud od drugih se se želno pričakuj ? 37 slovanskih časopisov 12. t. m. je bil g. Janez ker ga je silno treba. Zatorej ponovim svojo ponizno K a m a u f enaglasno za župana v Zagrebu izvoljen 9 • rk 1 • / • * 1 ekdajnig kofa ka pobožno živeti. Poslovenil ino z molitvami za cerkuv in nekterimi drugimi pomnožil neki dušni pastir lavantiske škofije. Pregledal ino priporočil Anton Slomsek. Brosch. 54 kr., steif geb. 1 gold. 6 kr. Zivlenja Srečnt Pot Potřeb k 9 zgledi ino molitvice a mládenče. Spisali mladi duhovni ino na svetio dal Anton Slomsek. Tretji na tis. Brosch. 40 kr., steif geb. 48 kr Joh. Leon