146 POMEN MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE ZA GOSPODARSKI PROCVIT LJUBLJANE DR. VLADIMIR MURKO T ministrstvu za trgovino in industrijo leži pri pravljen načrt zakona o hranilnicah. Ni prvi ta načrt, ker se je že več let delalo na tem, da se uniticira zakonodaja o teh, za vso državo velevaznih institu cijah. Zato ne bo odveč, ako se na primeru Mestne hranilnice ljubljanske pokaže naši javnosti, koliko pomeni taka hranilnica za svojo občino, za kraj, v katerem deluje, razen tega pa tudi za njegovo oko lico, končno tudi za državo. Pomena hranilnice za napredek svojega mesta so se zavedali tudi slovenski ljubljanski občinski svet niki, ko so 1. 1882. podali predlog za ustanovitev Mestne hranilnice ljubljanske po iniciativi njenega zadnjega gerenta g. ministra v p. in senatorja Ivana Hribarja. Do ustanovitve hranilnice je po premaganju raznih ovir s strani vlade prišlo 1. 1889., in deluje torej Mestna hranilnica ljubljanska v korist mesta Ljubljane in okolice že 45 let. Samoupravne hranilnice, katere delimo na bano- vinske, okrajne in občinske, so občekoristne javne institucije, čijih pomen je vse premalo znan in uva- ževan. V mnogih državah upravljajo baš hranilnice večino narodnih prihrankov, tako da imajo banke manj vlog kakor hranilnice. To velja ne le o švedski in skandinavskih državah, temveč celo o Franciji. Vkljub temu boste našli le redkokje v znanstveni literaturi ločnejše podatke o pomenu hranilnic zlasti kot zavodov za ustvarjanje narodnega kapitala, kajti pri hranilnicah imajo upravo vedno v domačih rokah. Nikakor nočemo omalovaževati ali celo zanikati pomena in potrebe bank, a tudi hranilnicam se mora priznati mesto, ki ga zavzemajo v narodnem gospo darstvu po višini kapitalov, ki so jim zaupani in ki v obliki posojil in kreditov oplajajo domačo proiz vajanje ter vse gospodarsko življenje. Posojila ustvar jajo novo kupno moč, omogočajo izmenjavo dobrin in nakup surovin. Pri novih stavbah, omogočenih s po sojili denarnih zavodov, dobe delavci in obrtniki dela in kruha, kmet pa jim lažje in ugodneje prodaja svoje pridelke, in s posojili se brez žrtev za kogarkoli po bija brezposelnost. Ako pa ljudstvo neha nositi svoje prihranke v denarne zavode in jih deloma po nepotrebnem in v velikih množinah dviga, tedaj se odvzame s tem oživ ljajoči sok narodnemu gospodarstvu — krediti in posojila usahnejo. Posledice so brezprimerne težave, katerih priče smo že četrto leto. Ko bodo denarni zavodi zopet redno dajali kredite, k čemur lahko pripomore vsak vlagatelj, ki zopet zaupa svoj denar svojemu denarnemu zavodu, bo takoj omiljena brez poselnost, ki sedaj tako občutno obremenjuje mestni, banovinski in državni proračun in je v veliko nad lego tudi zasebnemu gospodarstvu. Blizu 6 milijard dinarjev so dvignili v zadnjih letih vlagatelji iz jugoslovanskih denarnih zavodov več kakor so prejeli v istem času vlog. Koliko tega de narja leži brezplodno doma? Ali veste, da so vlaga telji v zadnjih treh letih izgubili na obrestih od tega zneska nič manj kakor 750 milijonov dinarjev? Ali jih ni škoda? Dvigatelji s tem niso koristili nikomur, povzročili pa škodo drugim, prav tako pa tudi sebi. Glavni namen hranilnic je omogočiti manj pre možnim slojem varno in obrestonosno nalaganje nji hovih prihrankov, katere naj hranilnice upravljajo in izposojajo tako, da dvigajo krajevno gospodarstvo. Tako določbo vsebuje najnovejši hranilniški zakon — bavarski) iz I. 1933. Mestna hranilnica ljubljanska ima od 45.000 vlagateljev blizu 400 milijonov dinar jev vlog, iz katerih se dajejo posojila zopet srednjim slojem, ki sicer težko pridejo do primernega in cene nega kredita, ker navadno potrebujejo kredit za daljšo dobo. Med svojimi 3800 dolžniki šteje Mestna hranilnica ljubljanska med drugimi 613 kmetov, 548 obrtnikov, 536 javnih nameščencev, 496 železni čarjev, 413 delavcev, 325 trgovcev, že iz teh številk se vidi, da so posojila služila pretežno za gradbe novih hiš manj premožnih slojev. Najdejo se celo pisatelji (Helm. Nicolai), ki vidijo glavno nalogo hranilnic v tem, da le-te podpirajo s svojimi cenenimi posojili svojo občino-ustanovite- ljico. To pa ne ustreza popolnoma smotru hranilnic, zakaj njih namen je, da podpirajo s cenenimi krediti predvsem srednji stan — oni stan, od katerega pri haja tudi večina vlog. Zato veljaj za hranilnice na čelo, da naj prihranki ljudstva koristijo zopet onemu kraju in onim slojem, od katerih prihajajo vloge. Od tega načela naj bi se odstopalo šele takrat, kadar v domačem kraju ne bi bilo gospodarsko opravičenega povpraševanja po kreditih hranilnice. Posojila, ki torej po svojem značaju najbolj ustre zajo nalogam hranilnic, so poleg že omenjenih občin skih posojil, ki pa ne smejo presegati določenega odstotka vlog (navadno eno četrtino), zlasti hipo- tečna posojila ali posojila na zemljišča, sicer pa tudi posojila v tekočem računu. Slednja pa naj bodo prav- tako zavarovana predvsem s hipotekami na nepre mičninah ali tudi na drug način (z menicami, vred nostnimi papirji itd.). cesto namreč nimajo oni, ki potrebujejo kapital za otvoritev trgovine ali obrta, na razpolago nepre mičnin, ki bi tvorile podlago za zavarovanje posojila. Zaradi tega dovoljujejo hranilnice osebna poso jila, ki so zavarovana s poroštvom ali menicami. Da KRONIKA KRONIKA 147 se baš manjšim obrtnikom in trgovcem, zlasti začet nikom, omogoči dostop do osebnega kredita, so osno vale nekatere večje hranilnice posebna kreditna dru štva, ki na podlagi vzajemnega jamstva članov dajejo podjetnim članom cenen kredit. Da so kreditna dru štva res pridobitev za malega obrtnika, izhaja iz povprečnega zneska posojila, ki odpade pri Mestni hranilnici ljubljanski na 1 člana njenega Kreditnega društva: pri 627 članih znašajo posojila nad 9 mi lijonov dinarjev ter odpade na 1 kredit okroglo Din 14.350'—. Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske deluje že od 1. 1908., ko je takratna Kranjska hranil nica odpovedala kredite mnogim slovenskim obrtni kom. V tem težkem času je Mestna hranilnica ljub ljanska omogočila marsikateremu slovenskemu obrt niku nadaljnji obstoj ali otvoritev trgovine. Kolikim ljudem so posojila Kreditnega društva pripomogla k temu, da so se osamosvojili in si ustvarili lastno eksistenco, in koliko uglednih slovenskih trgovcev in obrtnikov ljubljanskih te pomoči ne bo nikoli po zabilo! Pretežni del naložb Mestne hranilnice ljubljanske je odpadel 1. 1933. na hipot. posojila (37 milj.) in na dolžnike v tekočem računu (222 milijonov), tako da znaša povprečno posojilo okoli 70.000 dinarjev. Od celokupnega števila 3800 obstoječih posojil odpade 1800 posojil na stavbe v Ljubljani, ostanek pa na stavbe in posestva po deželi. Iz nizkega povprečnega zneska posojil je razvidno, da je hranilnica dajala kredite predvsem za gradbo manjših hiš in zopet s tem pomagala mnogim pripadnikom nesamostojnih Pregled obstoječih posojil Mestne hranilnice, katera je dala Mestna hranilnica ljubljanska na stavbe v Ljubljani. Vsaka bela pika predstavlja hišo, na katero je dala Mestna hranilnica posojilo. Igle so razvrščen« po vsej dolžini posameznih ulic ter torej ni točno razvidna vsaka obremenjena hiša 148 KRONIKA poklicev postaviti si lastne domove, ki so končno tajna želja malone vsakega človeka. Naposled pa dolž niki v veliki večini vestno odplačujejo svoje dolgove, tako da se pri mnogih že bliža srečni trenutek, ko bodo imeli svoj dom prost vseh bremen. Vestni dolž niki tudi olajšujejo poslovanje hranilnici. Na splošno so zneski, posojeni na podeželska po sestva, ostali pod povprečjem. V Ljubljani pa je Mestna hranilnica ljubljanska omogočila zgradbo mnogih lepih stanovanjskih hiš, ki so dika naše tretje prestolnice. S tem je Mestna hranilnica ljubljanska v znatni meri odpomogla povojni stanovanjski bedi in omogočila z nizko obrestno mero hišnim lastnikom, da so vkljub draginji stavbnega materiala obdržali najemnine na primerni višini. Ako bi se pregledale stanovanjske hiše, postavljene v Ljubljani in v naj bližji okolici po vojni, bi se ugotovilo, da je zgraditev relativno največjega dela novozgrajenih hiš omogo čila s svojimi posojili baš Mestna hranilnica ljub ljanska; bilo bi nemogoče, predstaviti si povojno gradbeno delavnost in razvoj mesta Ljubljane brez njene pomoči. Da je ta trditev resnična, o tem mora vsakogar prepričati priloženi zemljevid mesta Ljubljane. Vsaka bela pika (igla) predstavlja hišo, na katero je dala še obstoječe posojilo Mestna hranilnica ljubljan ska. Takih hiš je okoli 1800. Vidimo, da so igle naj- gostejše v onih delih mesta, ki so se po vojni največ razvili, torej zlasti v Šiški, Mostah, Rožni dolini in na Galjevici; ponekod so cele ulice zrasle iz tal s pomočjo teh hranilniških posojil. V starejših delih mesta so posojila redkejša, služila pa so deloma tudi kot obratna glavnica lastnikov-trgovcev ali obrtnikov, deloma za popravila, deloma pa tudi za zgraditev drugih hiš, ki iz zemljevida niso razvidne. Zemljevid je bil razstavljen tudi na velesejmski Hranilniški raz stavi, kjer je širša javnost prvič mogla spoznati pomen delovanja Mestne hranilnice ljubljanske za razvoj in napredek mesta Ljubljane. Razen posojil, ki so se porabila za zgradbe v mestu Ljubljani in za njegovo olepšavo, je dajala Mestna hranilnica ljubljanska posojila tudi mnogim zuna njim občinam in posestnikom, zlasti kmetovalcem, v najbližji okolici ljubljanski, ki so tako bili deležni cenenih stavbnih kreditov. Takih izvenljubljanskih posojil je približno 2000. Dokaz temu je tudi dejstvo, da sedaj Mestna hranilnica od mnogih kmetovalcev zaradi kmečke zaščite ni mogla dobiti niti obresti niti pogojenih odplačil dolga. Sicer pa je zapadel 15. no vembra 1934 v plačilo prvi obrok kmečkih dolgov. Prav ta zaščita jo je poleg nepotrebnega dviganja vlog s strani nekaterih vlagateljev prisilila k delni omejitvi izplačil ter trenutno ustavila njeno plodo- nosno delovanje, zlasti dajanje novih kreditov, ki so podlaga gospodarskega napredka. Vendar moramo poudariti dejstvo, da je mogla hranilnica v težkih časih od septembra 1. 1931. do konca 1. 1934. izplačati 160 milijonov dinarjev vlog več, nego jih je v istem času prejela. Teh 160 milijonov dinarjev bi bilo za dostovalo za blizu 2000 novih posojil. Koliko novih hiš bi se bilo dalo postaviti — koliko ljudi bi našlo pri teh zgradbah delo? Ta ogromna vsota — presežka dvigov nad vlogami v znesku 160 milijonov — je obenem najboljši dokaz, da je Mestna hranilnica ljubljanska v svojem jedru zdrava, kakor je to poudaril župan g. dr. Dinko P u e na seji občinskega sveta dne 27. februarja 1934. Omenil je še, da bodo izplačilne omejitve sčasoma itak odpadle, tako da bodo že v nekaj letih vse vloge proste, čimprej bodo vlagatelji uvideli, da je pred vsem od njih samih odvisno neomejeno izplačevanje starih vlog, temprej bodo izplačilni obroki povečani. Nove vloge, vložene po 1. januarju 1933, se pa morajo nalagati na tak način (kratkoročno), da se lahko izplačajo vlagatelju na vsakočasno zahtevo v neomeje nih zneskih. Take nove vloge se obrestujejo s 4 °/0, ako so pa vezane na 3mesečno odpoved, pa celo s 5 %. Dočim so znašale nove vloge, vložene v gotovini po 1. januarju 1933, konec leta 1933. šele 8 milijonov dinarjev, so narasle do začetka junija 1935 za celih 15 milijonov na 23 milijonov dinarjev, kar je vse kakor znak vračajočega se zaupanja v Mestno hranil nico ljubljansko in v denarne zavode sploh. Tudi Narodna banka omenja v svojem četrtletnem poročilu o Narodnem gospodarstvu v 1. 1933. (št. 4), da so naši denarni zavodi v teh težkih letih denarne stiske izplačali toliko vloženega tujega denarja, da to dokazuje, da je likvidnost bank in drugih denarnih zavodov kakor tudi likvidnost njihovih naložb bila prav dobra. KATERIM DOKLICEM KORISTIJO CENENA POSOJILA MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE OD VSAKIM OO POSOJIL SO PREJELI NAVEDENO JTEVILO POSOJIL KRONIKA 149 Izmed ostalih naložb Mestne hranilnice ljubljanske ne gre prezreti vrednostnih papirjev, ki tvorijo zna ten del hranilničnega imetja, namreč nekaj nad 32 milijonov dinarjev. Da ta znesek, ki je večinoma naložen v državnih papirjih in pomeni veliko pod poro za državni kredit, ni večji, je pripisovati pred vsem dejstvu, da je hranilnica morala med vojno naložiti ogromen del svojih vlog v vojnih posojilih. Medtem ko so druge države (Avstrija, Češkoslovaška) celo vojna posojila izplačale popolnoma ali vsaj de loma (tako Češkoslovaška 75 % v Kč) in so celo, upoštevajoč občekoristni značaj hranilnic dovolile istim pri izplačilu velike olajšave, so pri nas hranil nice in drugi denarni zavodi, kakor tudi občine, cerkve, ustanove in zasebniki, utrpeli velike izgube, kajti morali so vojna posojila popolnoma odpisati. Istotako so morale hranilnice odpisati večino avstrij skih in ogrskih predvojnih državnih posojil pravtako kakor raznih deželnih posojil, katerih so imele mnogo v svoji lasti. Ta posojila, predvsem vojna, so jim bila po vladnih komisarjih deloma vsiljena, in zato so nekatere hranilnice tem težje prenesle, da so izgubile pri teh sicer pupilarno varnih papirjih skoraj vse. Tako je sama Mestna hranilnica ljubljanska odpisala na teh papirjih v povojnih letih do 1. 1929. 20 milijo nov dinarjev. Dejstvo, da je prebolela tudi te neza- služene izgube, je dokaz spretnega vodstva v povojnih letih. Da ni bilo teh le po vojni zakrivljenih dogodkov, bi Mestna hranilnica ljubljanska mogla vršiti tudi svojo vzvišeno nalogo, da bi se namreč potem, ko rezervni zakladi dosežejo 5 % oz. 10 % vseh vlog, porabila polovica oz. ves »letni upravni dobiček v občekoristne in dobrodelne namene mesta ljubljan skega, ki morajo odgovarjati predvsem interesom ne- premožnih udeležencev zavoda.« Tako je Mestna hra nilnica ljubljanska ob svoji 401etnici 1. 1929. naklo nila Mestnemu zavetišču za onemogle Din 200.000'—, mestnim revežem pa Din 50.000'— posebej. S takimi prispevki se odvzame mestni občini precejšen del njenih nalog, katere bi moralo mesto prej ali slej izvršiti, in tako se olajša mestni proračun. Danes znašajo rezerve 14,600.000-—, morale pa bi doseči 19^ milijona, da bi mogla Hranilnica pričeti z od vajanjem polovice čistega dobička mestni občini, od česar bi imele korist najrazličnejše dobrodelne in prosvetne ustanove v Ljubljani. Po novih pravilih dobi NARAŠČANJE NOVIH VEDNO RAZPO LOŽLJIVIH VLOG PO 1.I.1933 BREZ DOSPELIH IN NEDVIGNJENIH OBROKOV mestna občina letno 20% čistega dobička za »obče koristne, dobrodelne in kulturne namene«. Ko dose žejo rezerve 10% vseh vlog, se porabijo % letnega upravnega dobička za iste namene. Znatno večjo olajšavo za mestni proračun pa po menijo občinska posojila, katerih je Mestna občina ljubljanska poleg drugih občin najela pri Mestni hranilnici ljubljanski v znesku nad 100 milijonov. Ta občinska posojila se obrestujejo po nižji obrestni meri kakor bi se sicer obrestovali mestni dolgovi, ako bi se najemali pri tujih zavodih. Tako je hranil nica v zadnjih letih prihranila ljubljanski občini najmanj 10 milijonov dinarjev. Teh 10 milijonov bi sicer moralo mesto pobrati od svojih davkoplačeval cev, ki se niti ne zavedajo, kolikšno olajšavo prav za nje pomeni obstoj in redno poslovanje Mestne hra nilnice ljubljanske. Koliko bi bilo nezadovoljstva, ako bi se ti milijoni porazdelili na prebivalce v obliki občinskih doklad! V sedanjih težkih časih se mnogo preveč grdi hranilnice in druge denarne zavode, na mesto da bi se meščanstvo strnilo v močno falango in pomagalo svojemu zavodu do čim prejšnjega red nega poslovanja, zavedajoč se koristnosti njenega de lovanja za mesto. Res vestra agitur, dragi Ljubljančani! Hranilnica je občinska ustanova ter mora imeti vsak meščan interes na njenem procvitu. Zato velja v prvi vrsti o hranilnicah, da so last vseh, kajti vsem koristijo, četudi se zaenkrat malokdo zaveda, koliko koristi prinaša baš tudi njemu. Treba je le pogledati, v katere namene je Mestna občina ljubljanska porabila posojila, ki jih je pre jela od svoje Mestne hranilnice. Kdorkoli pride v Ljubljano, bo kmalu spoznal koristi teh posojil: elektrarna, plinarna, klavnica, vodovod, tramvaj, ne šteto velikih stanovanjskih hiš, vil in malih hiš, šole, asfaltiranje cest, vse to in še marsikaj drugega se je postavilo oz. uredilo večinoma s pomočjo posojil Mestne hranilnice. Vsi ti dolgovi pa se tudi odplaču jejo iz dohodkov, tako da bo vse to premoženje, ki predstavlja vrednost več sto milijonov, v nekaj letih prosto vseh bremen. RAZVOJ VLOG MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE POD JUGOSLAVIJO V MILJONIH DIN 150 KRONIKA Vse to je omogočila mestu šele Mestna hranilnica ljubljanska: kajti dvomljivo je, ali bi bila Mestna občina ljubljanska mogla dobiti vsa potrebna poso jila drugje. In tako bi bila preostajala zopet le ena možnost za izvršitev teh prepotrebnih investicij — povišanje občinskih davščin. Sicer bi se moralo pu stiti vse pri starem in bi ne bilo mogoče ukreniti ničesar za omiljen je stanovanjske bede niti za vse stranski napredek mesta. Zato je lahko vsak vlagatelj Mestne hranilnice ljubljanske ponosen na to, da je tudi on prispeval k temu, da hvalijo našo slovensko prestolnico — belo Ljubljano — vsi tujci, ki pri hajajo k nam in sodijo našo kraljevino po tem, kakšen vtis napravi na nje prvo večje mesto v Jugo slaviji, kar je baš Ljubljana. Da pa Mestna hranil nica ljubljanska pri dajanju posojil za javne namene ni zanemarjala niti zunanjih občin, priča že število 142 šol, postavljenih s pomočjo njenih kreditov po vsej Sloveniji, vštevši slovenske kraje, ki so ostali pod Italijo. Mestna hranilnica pa ima tudi še drug namen, namreč vzgojni. Navaja ljudi, zlasti že mladino, k var čevanju, ki je predpogoj rednega življenja in pozneje družinske sreče. Kdor dela in varčuje ter nalaga svoj denar na hranilno knjižico, si s tem polaga temelj za svojo bodočnost ali za stara leta in zato je resni čen izrek: samo varčnost je ona umetnost, ki omo goči človeku, da pride do blagostanja. Uspehi 451etnega delovanja Mestne hranilnice ljub ljanske za mestno občino so tako vidni, da si sploh ni mogoče predstaviti razvoja mesta Ljubljane brez delovanja in posojil Mestne hranilnice ljubljanske, ki so dala mestu popolnoma novo — lepše lice. Mestna hranilnica ljubljanska spada k najvažnejšim ustano vam v zgodovini mesta Ljubljane.