447 VARSTVO NARAVE SEKUNDARNA BIVALlšCA V ALZACIJI Francoski prefekt v Gornji Alzociji je oktobra 1973 pojasnjeval svoj dekret o vikendih z dne 29. maja 1973. Prepovedal je grodnjo sekundarnih bivališč zunaj strnjenih naseli"! in lokacij za strnjeJ1a vikcndska nase jo. Odlok velja zo vsa področja nad 1000 m. V Voriezih smeio lastniki prikolic z njimi parkirati le tri mesece, vendar brez dodatnih »konstruk­ cij«, ker bi z njimi spreminjali lice pokra­ jine. M inister Messmer je obljubil pet novih naravnih parkov (od 20 na 25), poleg tega dva nova nacionalna parka k že obsto­ ječim štirim. Mesmer je avgusta 1973 od­ prl nov nacionalni park »Les Ecrins«, katerega jedro obsega 91 000 ho, zunanji pas pa 17.7 000 ho (v tem pasu so parki­ rišča, penzioni, šotorišča itd.). V jedru parka je prepovedan lov in sleherno grad­ njo. Messmer je pri otvoritvi izjavil: »So­ dobni človek sodi, do je dolžnost države izboljševali življenjske pogoje, som pa ni pripravljen na nobeno .žrtev. Toko sta­ lišče pojasnjuje, zokoj so v principu vsi za politiko izboljšanja biosfere, pri nje­ nem uresničevanju po jih je videti precej manj.« Parku »Les Ecrins• je minister Mes­ smer za leto 1974 nakazal 10 milijonov frankov. Francija ima ministrstvo za varstvo na­ rave i 11 o kolja, ki razpolago z velikimi sredstvi. Poleg ministrstva podpirajo to dejavnost občine in poslovni krogi. Ali nos ni sram (se. ZRN), se vprašuje A. Toepfer ob teh številkah. (Nsch. Np 1973/4). T. O. GEORAMA Georama - pomislimo na panoramo - naj bi bil učni, šolski geološki park, v kate­ rem bi se obiskovalec sreča l z znanstve­ nim gradivom o zemlji, ki bi mu pred­ očalo prirodoslovna vprašanja in dogna­ nja ter mu s tem bogatilo prosti čas in na­ zorno bogatilo njegovo znanje. Po sveru ugotavljajo vedno večji interes za geo­ logijo, vedno več je le snovi v RTV, no ljudskih univerzah, da ne govorimo o knji­ gah irn periodikah. Georama naj bi bil tako u-rejen muzej v naravi, do bi obisko­ valca ne puščol pasivnega, marveč da bi omogočal tudi laiku ukvarjati se aktivno z geološkim, mineraloškim in paleontolo­ škim gradivom. Klaus - Dieter Bolke po­ dajo v » Not. sch. und Not. parke« 19773/IV didaktično metodične osnove takega parka, ki bi bil še posebej zanimiv za planince in alpiniste. Ti se težko ognejo geologiji kot hobbyju. Bil pa bi tudi po­ nazorilo za šolsko geologijo pa tudi za dopolnilno geološko-geografsko izobraže­ vanje. Park naj bi bil urejen tematsko, imel po bi tudi izobraževalni center z AV sredstvi, ki bi geološke, minerološke in paleontološke teme ponazarjala in s tem poglabljalo »eksponate•. Didaktični smoter georome: Obiskovalec naj bi v njej spoznal snovi in moči geo­ loškega področja; zgodovino in spremen­ l jivost zemeljske skorje; odvisnost življenj­ skega prostora od geofaktorjev; razvoj živih bitij ob zemeljski zgodovini; geo­ loške raziskovalne metode itd. Metodično bi ta smoter podprli učni objekti, risbe, črteži, geološ ke karte in profili, filmi in diapozitivi. Dr. K. D. Bolke je no široko raz-vil podobe učn ih objektov in svoj pred­ log opremil tudi s skicami. Predlogo, naj bi take georame nastale v vseh deželoh ZRN in približale geologijo in palentolo­ gijo učencem, študentom in turistom. VARSTVO NARAVE NA NORVESKEM T. O. N orveško ima danes 11 nacionalnih par­ kov, v krotkem pa jih bodo odprli še šest. Znači lna za skandinavske nacionalne parke je stroga ohronitev prvobitne na­ rave: cest, hotelov in drugih turističnih tehničnih pogojev no teritoriju parkov ni. S tem ni rečeno, do je vstop prepovedan, narobe, skandinavski parki hočejo ohra­ niti popoln užitek, ki ga človeku daje talko varovana naravo. Torej nobenih avtomo­ bilov, nobenih drugih vozil! Prva dolžnost nacionalnega parka je, da zavaruje tipič­ no krajino za bodoče {ose. Zato so nor­ veški parki pasej-ani p o vsej državi. T. O. VZHODNOAFRISKI NARODNI PARKI IN REZERVATI Kenija ima vrsto narodnih parkov: Nai­ robi, Tsavo, Mt. Kenia in Nakuru, Tanza­ nija pa Serengeti, Monyara in Aruša. Po­ leg tega sta v Keniji rezervata Masai - Mara in Somburu, v Tanzaniji pa zašči­ teno področje Ni:iorongoro. Januarja 1973 je v le nacionalne parke in rezervate odpotovalo skupino avstrijskih z.nons!ve­ nikav, vodil jih je dr. Lothar Machura. Bili so strokovnjaki za varstvo narave, turisti, biologi, ornitologi in agronomi. Vzhodnoafriška zaščitena področja spa­ dajo med najbogatejša no svetu. Ker je tudi med Slovenci že nekaj turistov, ki so okusili safari, in alpinistov, ki so spoznali tamkajšnje gore, navedimo nekaj dejstev iz avstrijskega poročila (G. O lschowy, Notursch. und Noturparke 1973/IV) Park N a irobi se začenja na robu glavnega mesta, komaj 7 km od mestnega vrveža. Rezervat N~orongoro je največji zoa v naravi, saj ima premer 16 do 20 km. Tu žive poleg slona, nosoroga, bivola, po­ vodnega konja, leva, leoparda in gepar­ da, antilope, gazele in številne vrste vod­ nih ptic - skratka prerez afriškega žival­ stva. Park Arušo v soseščini Ngurdoto, Ml. Meru in Killmandžara ima poleg š te­ vilnih živalskih vrst še pragozdove in gorski svet. Park Tsavo spada med naj­ večje - ni dosti manjši od Slovenije. Ima kokih 15 000 slonov, ki se pojavljajo v čredah po več sto živali. Seveda delajo veliko škodo v gozdovih, v katerih raste vrsta redkih drevesnih vrst. P ark Serengeti meri 12 950 km 2 , svetovno­ znan je po svojih savanah, stepah in granitnih gričih. Serengeti pr~~_ivlja 350 000 gnujev, 180000 zeber, pol militona gazel, oredvsem Grantovih in Thomsono­ vih, in nešteto antilop. Tu so tudi žirafe, levi, gepardi, leopardi, šakali, hijene, sloni, bivoli, noji, orli, povodni konji in krokodili, poldrugi milijon kosov velike divjačine, pravzaprav preveč, posebno če pride do suše. V Serengetiju delo »Seren­ geti Research Institute« v kroju Seronera, posvečen Michaelu Grzimeku, ki se je tu smrtno ponesrečil. 12 znanstvenikov se ukvarja z ekologijo Tanzanije. Park, ki se imenuje po jezeru Manyora, ima velike pragozdove in močvirje. Po­ sebnost so levi, ki počivajo no drevesih, menda za to, do imajo mir pred muhami. Park Mt. Kenijo leži ob ekvatorju, zanimiv je zarodi svojih pestrih vegetacijskih pa­ sov od savane v nižinah do visokih ~oro. V višini 2600 m so poslovili zovet1 e, s katerega turisti lahko opazujejo divjačino, ki pr i haja pit vodo. Rezervat Samburu skrbi za zelo redke živali: zebro grevy, onti lopo ory)( in druge. Ornilologi imajo ko j videti v parku Nakuru: jote velikih in molih flamingov, pelikane, jastrebe, ibise. V Nokuru so velike kulturne površine, ki so jih naredili Angleži in so še dobro ohranjene. Vse te velikanske nacionalne parke in rezervate dobro vodi posebno službo, čeprav finance mladih afriških držav niso zadostne. čuvaji (rongerji) spremljajo obi­ skovalce v avtomobilih, so dobro izo • broženi, govore angleško in razlagajo posebnosti. Informativni material je pre­ težno obrnjen no favno, manj no floro. Nacionalni parki se gospodarsko ne iz­ korišča jo, v rez -ervotih pa imajo pastirsko ljudstva pašne pravice. To je v skladu z IUCN (lnternational Union form Conser­ vation of Nature ond Naturo! Resources). Nacionalne parke obkrožajo lovska kon­ trolna področja, no katerih se poskrbi za natančno predpisani odstrel. Večkrot pri­ de do konfliktov z Masaji, če meje na nacional ne parke. N jihove črede so zelo velike, paše zmanjkuje in Masaji tedaj posežejo po odstrelu divjačine. V parkih in rezervatih je dobro poskrbljeno za no• poja lišča, zato d ivjačino ne uhaja. številna divjačino je obiskovalcem seveda nevarno. Zato jim je prepovedano stopati iz oglednih avtomobilov. Urejeni so po­ sebni pogledi (campsite in viewpoint). čim večji je park in čim manjši obisk, toliko nevarnejšo je div jačino, posebno sloni, nosorogi in bivoli. Vozne poti imajo dobre kažipote, tako da se je kljub sla­ bim zemlievidom težko izgubiti oziroma zaiti. Gozdovi v Vzhodni Afriki so v zelo slabem stanju zarodi požarov, sekundarne vegetacijo je šibko, večj i del akacijo, poleg lego po star~ svoje tudi veJ)ke črede slonov. Degradirane pašne povrsine trpe zarodi prevelikih čred goveje živine, vedno manj je pitne vode. Erozijo je si­ lovita, zato je naravno zaraščanje z dre• vesi oležkočeno. če bodo hoteli ustaviti prodiranje puščave in pustinje, bodo mo­ r-ali zredčili pasočo se goved. i1Anolizo in diagnozo« pokrajine je nujno, potreb­ ne so osnovne ekološke raziskave in načr­ tovanja. Treba pa bo najprej dobiti p ravo metodo za tropski svet. Zavetišče (lodges) so dobro urejeno in jih skrbno . upravljajo, so po preveč obi­ ske no. Trebe bo »conirali~ : ločiti n,no. žični turiz em od področij, ki so zares mikavno za prijatelje narave in živali. Prav bi bilo, če bi vsaj nekaj vosi odprli tudi za ogled in obisk. Domačini spadajo k zemlji ,in ogled zemlje brez njih ni popoln. Vzhodnoafriški rez ,ervati so zdaj že mednarodno pomembni, za financira­ nje bi moral skrbeli ves svet. Na vhodu v nacionalni park Nakuru stoji tablo, no kateri [e napisano poslanico kenijskega predsednika (Jomo Kenyotta). Med drugim pravi : »Naravni potencial le dežele je neprecenljivo dediščino za bodočnost. Kenijsko vlada se zavezuje, da jo bo ohranilo. Zato vabimo druge države in prijatelje narave vsega sveta, do nos pri izpolnjevanju le slovesne obljube pod- pirajo.« T. o. DUNAJSKI žUPAN IN VARSTVO NARAVE Ime dunajskega župana Feliksa Slovi ko je bilo po svetu precej znano, soj spodo Du­ naj med najzanimivejšo velemesta. Po­ ročilo varuhov narave govore, da je župan Slavik »moral iti«, ker je hotel podreti 70 dreves v mestnem okraju Wohringen tn tam sezidati zoološki inštitut. Tisk je zapisal, da je šlo ljuds1 vo no bariko-de in - podrlo župana. T. O. 448 449 NEMšKI GOZDNI ZAKON V zvezni nemški republiki so začeli z de­ lom zo novi gozdni »zvezni zakon• . Ne­ katera načela so ostala zunaj debate, tako pravica dostopa. Vendar, tako pravi A. Toepfer v »Naturschutz - und Natur­ parke« 1973/IV, samo po potih in stezah neomejeno, zunaj potov pa z nekimi ome- 1 .itvomi. Omejeno hojo po gozdu uteme- 1iu[e z. ohr