— 60 Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 212. Kristjani v Carjemgradu. V Carjemgradu je več kristjanov kakor Mohame-danov. Vele, da jih je najmanj 600.000, a vseh stanov-nikov okoli miljona. Mej kristjani so zopet najznamenitejši Grki. Ko je Mohamed II. 1453. 1. osvojil Carjigrad, začel je kot lokav državnik tako ščititi njihovo vero, da je največjega protivnika latinske cerkve, Gennadicsa, dal od nekolikih duhovnikov in svetovnjakov izbrati patri-jarhom. Za metropolitsko cerkev mu je odločil cerkev sv. Jurija v Fanaru, kjer so od nekdaj stanovale plemite obitelji grške Od slej, zlasti pak v 17. in 18. veku igrali so Grki veliko vlogo v turškem cesarstvu, kjer so jih odbirali za državnike, dragomaue in gospodarje Vlaške in Moldavske, a patrijarh jim je bil po volji turškega cesarja ne samo cerkvena, temveč tudi politiška glava, pod to jedino pogodbo, da ga sultan na predlog njegovih vernikov imenuje. Tako je grška cerkev osodo svojo ozko vezala z največjim dušmaninom krščanstva. Duhovništvu, zlasti višjemu, bilo je jako ugodno pod turško vlado. Patrijarh se je pod njeno zaščito smatral vidno glavo vse grškovzhodne cerkve, a škofom je bilo dopuščeno dreti nižje duhovenstvo in siromašno ljudstvo. Zato se grška cerkev kratko in malo ni zavzemala niti za slobodournne težnje iste porte, katere so se razodevale v Hati-Šerifu Gulhaue pod Abdul-Medžidom 1839. leta v Tanzimatu od 1840. 1., in v Hati Huioayumu od 1856. 1. Ali ker se je ta cerkev vezala s cesarstvom, morala se je podvreči vsem njegovim nadlogam. V 16. veku že se je odcepila od nje Ruska, utemeljivši patri-jarhat v Moskvi. Isto tako se je odtrgala 1821. 1. Grška oblasti carigrajskega patrijarha. Njo je posnemala 1836. leta tudi Srbska, proglasivši svojo cerkev neodvisno od grške. Pa tudi grško vzhodni kristjanje avstrijske cesa-viue so dobili 1848. J. svojega patrijarha v Karlovcih. Leta 1865 je izrekel knez rumunski neodvisnost svoje cerkve od carigrajskega patrijarha. In leta 1870 so dobili Bolgari, katere so Fanarioti nemilo stiskali in drli, s sultan8kim fermanom lastnega cerkvenega glavarja. Gledite, na toliko čepov se je razcepila grška cerkev in Bog zna, na koliko se jih bode še. To pa bodi živ opomin vsem cerkvam, katere so se ali se kanijo ldeii-tifikovati z državno oblastjo. Tako se počasi suši cari-grajski patrijarhat kakor deblo, katero nima dosta soka, da oživlja svoje vernike. Zato se mej njimi opaža velika nevednost duhovensta in slaba nabožnost svetovnjakov. Grška cerkev je pala na same obrede brez srca in duše. Sedaj jo je začela zapuščati tudi dosedanja zaščitnica, turška vlada, kakor znamo. Omenim pa naj, da so Grki na kraju Velike Perske Ulice zgradili prekrasno cerkev od prebelega mramorja, in jo znotraj olepotičili z umetelnimi pozlačenimi rez-barijami in divnimi slikami svetnikov in svetnic, in to v latinskem ukusu. Ali kar so Grki izgubili v cerkvenem pravcu, tisto skušajo nadomestiti v šolskem. Kamorkoli se obrneš v Carjemgradu in po okolici, vidiš krasnih hiš za vsakovrstne šole, bogoslovne, svetske, v katerih uče grški učeuiki v gršisem jeziku. Taka hiša lepša tudi grško predmestje Fanar. Ali jim bodo te šole, brez izdatne verske pomoči, obrodile željenega uspeha, pokazati hoče prihodnost. Katolikov raznovrstnih narodov je v Carjemgradu do 35.000, kateri so sedaj pod apostolskim vikarjem v štirih farah raztreseni. Glavna fara je San Spirito na Pankaldu, druge so na Peri in v Galati pod upravo frančiškanov in domiuikanov. O frančiškanskej fari na Peri, ki ima do 4.000 duš, oznanuje se beseda božja po nemški, grški, italijanski, francoski in poljski, v znak popolne cerkvene slobode narodov. Izmej katoliških cerkva v Carjemgradu je najznamenitejša za uas cerkev sv. Jurija, katero je po letu 1784 Propaganda izročila bosenskim patrom, kateri so poleg nje postavili tudi samostan. Ž njim je preje bila spojena tudi bolnišnica za avstrijske mornarje, in velika avstrijska ječa. Za upravo teh zavodov ie plačevala avstrijska vlada patrom 4.408 gld. na leto. Tem patrom so izročili v Carjemgradu bivajoče Hrvate. Leta 1882 je te zavode in te zgradbe kupil od patrov nemški misijon za 83.662 gld. Ta misijon je bil že popreje začel svoje delovanje, pa se ]e še le potem utrdil, ko so prišle usmiljene sestre, katere so bile vsled znane borbe proti katoliškej cerkvi pregnane s Pruske. Sedaj je ta misijon usredotočen okoli rečene cerkve sv. Jurija, in ima bolnišnico, sirotišnico, pa šolo deško in dekliško pod vodstvom usmiljenih sester. Postoji pa v Carjemgradu tudi avstrijska meščauska šola, katera je bila s prvega katoliška, ali je od takrat, odkar so v Avstriji zavladale nove šole, postala brez-verska. Dobila je za ravnatelja protestanta, kateri je vse križe in podobe svetnikov in svetnic odpravil iz šole, da ne žalijo nabožne čuti judovske dece, katera jo v velikem številu obiskuje. Slaba bi bila v obče za katoličaastvo v Carjemgradu, da se zanj na vso moč ne zavzema Francoska, katere delo se osredotočuje okoli cerkve sv. Benedikta 61 ------- v Galati. Sedaj deluje tam do 18 francoskih misijonarjev, kateri s pridigami in poukom v francoskem, italijauskem, nemškem in grškem jeziku vzdržavajo katoliško svest budno. Po vrhu imajo vsakega leta po osemkrat duhovne vaje za možake in žene, vodijo Marijine bratovščine in opravljajo duhovska opravila pri usmiljenih sestrah. Dne h. avgusta 1883. 1. je posvetil bolgarski nadškof Nil Izvoorov, ki je večino svojega življenja služil v cerkvi sv. Benedikta, lazarista Mladenova za škofa unijatskih Bolgarov. Temu misijonu, pa tudi politiškemu društvenemu uplivu Francoske v Carjemgradu se ima pripisati da je francoski jezik v višjih društvenih krogih do celega izrinil italijanskega, kateri se samo v nižjih slojih potika po Galati. Usmiljene setre, Nemke in Francozinje, vzdržavajo v Carjemgradu pet bolnišnic, dve sirotišnici in dve lekarni za siromake. Po vrhu imajo tri zavode, kjer se do 40.000 siromakom na leto dajo zdravila in zdravniki zastonj. Ako so tako sijajni uspehi katoliškega delovanja, katero se tiče vere in del krščanske ljubezni, niso nič manj znameniti oni, kateri se. tičejo pouka. Po vrhu jezuvitskega kolegija sv. Pulherije, kolegija Šolskih bratov, in velikega kolegija usmiljenih sester Notre Dame de Sion, povzdignila je bratovščina sv. Vincencija Pavlana nastopne naučne zavode: Kolegij sv. Benedikta pod Lazaristi, kj\r se do 140 dečkov v francoskem jeziku temeljito poučuje ; semenišče za katoliške duhovnike ; penzijonat in eksternat pri istem kolegiju za deco od 4 do 7 let staro, da se pripravlja za duhovnike; sirotišnica z bolnišnico La Paix, kjer se do 100 sirot vsake narodnosti odhranjuje; pet šol za 1.100 deklic pod usmiljenimi sestrami; naposled sirotišče za žensko deco za 160 sirot. Reči se mora, da katolištvo v Carjemgradu pod zaščito Francoske v vsakem smislu lepo napreduje. Tudi pruski protestanti so že v znatnem številu .začeli se naseljevati. Ker se silno vrivajo v trgovino, in imajo zaveznikov v turškej vojni, zato bodo kmalu prišli do velike moči, katera se že sedaj v tem pokazuje, da mnoge odličnejše obitelji carigrajske svojo deco nemški poučujejo. (Dalje prihodnjič.)