Stevilka 1 Februar 1985 Delegati! DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC POTREBU-JETE TUĐI NA SEJI VAŠE DELEGACIJE IN SKUPŠČINE, ČE BOSTE DELEGIRANI NA SEJO, ZATO GA NA SEJO VZEMITE S SEBOJ. OBCINSKA SKUPŠČINA LITIJA 19. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Litija 5, februarja 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova 14. Predlog dnevnega reda: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika c) Potrditev zapisnikov 17. in 18. seje družbenopolitičnega zbora c) Predlog dnevnega reda 2. Predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 — 1990 3. Predlog smernic za dolgoročni plan občine Litija 4. Informacija o preskrbi prebivalstva s pitno vodo na območju občine Litija 5. Poročilo medzborovske komisije o reševanju problematike ogrevanja stanovanjske soseske Rozmanov trg v Litiji 6. Predlog programa dela družbenopolitičnega zbora za leto 1985 7. Vprašanja in predlogi delegatov Na osnovi 42. in 72. člena Poslovnika SO Litijatersklepa predsedstva SO Litija, bodo vsi trije zbori uvodna poročila k točkam2,3,4,5in6poslušaliskupaj,natopanadaljevaliz obravnavo posameznih zadev na ločenih sejah. PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA FRANC MALI, l.r. Litija 24. 12. 19411 G LAŠTuT'ŠOCtlBJH^HSHfe F M ■ F ■ DELOVNEGA,đIHlHil|H ■ii^nH&f^Si^ttl^l VSEBINA: Gradivo za: stran: — 19. sejo družbenopolitičnega zbora SO Litija 1 — 20. sejo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti SO Litija 15 — 12. skupno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Litija 31 — Delegatska vprašanja in odgovori 37 točka 1 c SKRAJSANI ZAPISNIK 17. seje družbenopolitičnega zbora občine Litija, ki je bila dne 4.12.1984 ob 8. uri v mali sejni dvorani občinske skupščine Litija. Sejo je vodila podpredsednica družbenopolitičnega zbora Hilda Bole. Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Dnevni red: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora, b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika, c) Potrditev zapisnika 10. skupne seje vseh zborov, 2. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—85 v letu 1985, 3. Informacija o poslovnem uspehu organizacij združenega dela v občini Litija za obdobje januar — september 1984, 4. Predlog sklepov k poročilu občinske kulturne skupnosti Litija o rezultatih dosedanjih prizadevanj za kulturno bogatejše delo in življenje delavccv in občanov občine Litija, 5. Predlog za občinska priznanja 1984, 6. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebnedohodke funkcionarjev v SR Sloveniji, 7. Vprašanja in pobude delegatov. K l/a Zbor je bil sklepčen, saj seje od 22 delegatov seje udeležilo 15 delegatov; odsotnost so opravičili: Marjeta Mlakar—Agrež, Mirko Kaplja,.JanezKos, FrancMali, VenoPajer,ŽeljkoŠogorič in Tone Zupančič. Na seji so bili navzoči tuđi: Karlo Lemut, predsednik občinskega komiteja za planiranjeindružbenoekonomski razvoj, Radovan Petje, član izvršnega sveta in Slavko Urbič, sekretar Občinske konference SZDL Litija. K 1/b Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena delegata Rosana Maček—Kristan in Jani Jerant. Kl/c Družbenopolitični zborjesoglasnosprejel zapisnik 10. skupne seje vseh zborov z dne 7. 11. 1984. K2. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—85 v letu 1985 je bil objavljen v Dele-gatskem obveščevalcu 9/84; uvodno obrazložitev je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoeko-nomski razvoj Karlo Lemut. Razpravljali so: Vida Vuković o stališčih komiteja in predsedstva OK ZKS; oba organa sta osnutek resolucije podprla in sodita, da je besedilo dosti dobro pripravljeno ter v nadaljnji razpravi posredovala konkretne pripombe obeh organov na osnutek resolucije; delegat Franci Kajba je menil, da bo predviđeno rast dohodka težko doseči in predlagal, da naj bo v resoluciji opredeljena tuđi aktivnost na področju energetike; delegat Jože Grošelj je predlagal, da bi morali pripraviti dokumente za prioritetnoreševanjenerealiziranih objektoviz III. s.amoprispevka. V občini bi se morali odločiti na kakšen način borno zbrali sredstva za dokončanje programa S III. Čimprej je potrebno z občani in delavci iti v razpravo o reševanju teh problemov; sekretar OK SZDL Slavko Urbič je zbor seznanil s pobudo OK SZDL, da se za naloge iz resolucije zagotovi mate-rialna osnova. Man jkajoča sredstva za dokončanje programa III. samoprispevka v letu 1985 naj bi zagotovili iz programa SIS za izobraževanje. Ta pobudaje dobila na Občinski konferenci SZDL podporo; posredoval je tuđi pobudo Predsedstva OK SZDL,da bi upravljanje s peskokopi prenesli na krajevne skupnosti; predsednik OS Branko Pintar je menil, daje treba dati največji poudarek ustvarjanju dohodka. Realna rast dohodka in družbenega proizvoda za 3%, daje možnosti za realizacijo nalog iz resolucije. Opozoril je na to, da bi bilo potrebno v resoluciji opisati dejavnosti regijskih samoupravnih interesnih skupnosti; delegat Stane Hrovat je predlagal, da IS zahteva od SGP Beton programe o nadaljnjem razvoju TOZD Gradmetal, predvsem pa perspektivni razvoj kovinske dejavnosti in obrata separacije v Hotiču; predsedujoča Hilda Bole je smatrala, da bi moral družbenopolitični zbor sprejeti stališče do realizacije III. občinskega samoprispevka; delegatka Vida Vuković je smatrala, da gre za dvoje vprašanj in sicer za nerealiziran prispevek iz brutto osebnega dohodka in za nov samoprispevek, saj se sedanji izteče 30.6.1985. Po končani razpravi je družbenopolitični zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Družbenopolitični zbor sprejema osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1985 in jo daje v nadaljnjo razpravo s tem, da se vse pripombe iz razprave posredujejo predlagatelju, ki naj jih upošteva pri sestavljanju predloga resolucije. 2. Pripombe na osnutek resolucije bo izvršni svet občinske skupščine sprejemal do 20. decembra 1984. 3. Družbenopolitični zbor meni, da bi se v občini morali čimprej opredeliti do načina zbiranja sredstev za realizacijo oziroma dokončanje programa II. občinskega samoprispevka, sicer bo program S III. ostal nedokončan. Do 15. 1.1985 je zaradi tega treba izdelati predlog za dokončanje programa S III inpredloge za finančno pokritje programa. Nosilec naloge naj bo poseben odbor, ki ga je Občinska konferenca SZDL že oblikovala. Zbori občinske skupščine pa bodo predloge odbora obravna vali na prvih sejahv letu 1985. 4. Glede programa razvoja TOZD Gradmetal naj izvršni svet občinske skupščine od SGD Beton Zagorje zahteva razvojne programe za TOZD Gradmetal Litija. K3. Informacija o poslovnem uspehu organizacij združenega dela v občini Litija za obdobje januar — september 1984 je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu 9/84; uvodno obrazložitev je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Razpravljali so: delegat Stane Hrovat je predlagal, da bi v informaciji morali primerjalno prikazovati realizacijo izvoza v dolarjih; delegatka Vida Vuković je smatrala, da je najboljša primerjava v dinarjih, ker se tečaj dolarja hitro spremi nja, predsedujoča Hilda Bole je smatrala, da bi morala KOP Komunala izdelati program dela za daljše obdobje, kot prednostno nalogo pa opredeliti vodovodno omrežje v Litiji in oskrbo prebivalstva z vodo, predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je pojasnii, da je kapaciteta rezervoarja na Sitarjevcu premajhna, zato je potrebno zgraditi še enega v višjem predelu in poskrbeti za obnovo vodovodnega omrežja v mestu. Razprava jebila končana, družbenopolitični zbor pa je informacijo o poslovnem uspehu OZD za obdobje januar—september 1984 sprejel. K4. Predlog sklepov k poročilu Občinske kulturne skupnosti Litija o rezultatih dosedanjih prizadevanj za kulturno bogatejše delo in življenje delavcev in občanov občine Litija so delegati prejeli na miže; predsedujoča Hilda Bole je odprla razpravo; delegatka Rosana Maček—Kristan je smatrala, da so predlagane dopol-nitve kulturne skupnosti dobre. Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema dopolnjcno poročilo in predloge sklepov občinske kulturne skupnosti Litija in sicer: 1. V okviru finančnih sredstev je potrebno omogočiti vsako aktivnost na kulturnem področju, katere cilj je dvig kulturnega nivoja v občini, čeprav nosilec aktivnosti ne deluje v že ustaljenih oblikah. 2 2. Potrebno bi bilo proučiti oz. najti vire za financiranje širšega programa aktivnosti v posameznih dvoranah, predvsem litijski, tako da bi bila dvorana dostopna vsem interesom in ne le komer-cialnim prireditvam in organizatorjem z dovolj visokimi finan-čnimi sredstvi. 3. Iz nalog, ki izhajajo iz zakona o knjižničarstvu si borno prizade-vali, da vsestransko izboljšamo pogoje dela matične in podru-žničnih knjižnic (prostori, kadri, število knjig). 4. Moški pevski zbor Lipa bo v naslednjem letu praznoval 100-letnico delovanja. To visoko obletnico na kulturnom področju borno obeležili z osrednjo kulturno manifestacijo v Litiji. Tuđi delovanje Sindikalnega pihalnega orkestra Litija, ki letos praznuje 85-letnico delovanja je velikega občinskega pomena. Za nadaljnje delovanje naj mu v okviru možnosti finančno pomaga širša družbena skupnost. K5. Družbenopolitični zbor je soglasno sklenil, da se občinska priznanja za leto 1984 podelijo: — Jožetu Grošlju s področja družbenih dejavnosti, — Občinskemu odboru ZZB NOV Litija s področja razvoja družbenopolitičnega sistema in samoupravnih odnosov in — Gasilskemu društvu Šmartno s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Listina o priznanju pa se podeli: — Delovni organizaciji PLETENINA LJUBLJANA za ureditev obrata v Jevnici, — TEOBALDU BELCU, za ustvarjalno delo pri Projektu' VačeSlin — MARJANU BOŽIĆU za ustvarjalno delo pri Projektu Vače81. K6. Družbenopolitični zborjesoglasnosprejelpredlogdružbenega dogovora o skupnih osnovah ih merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji. K7. Delegat družbenopolitičnega zbora Franci Kajba je povedal, da je Predsedstvo OS ZS ponovno obravnavalo informacijo o urejanju ogrevanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg. Predsedstvo OS ZS meni, da je odlok o obvezni uporabi daljinskega ogrevanja in obveznem plačilu teh storitev potrebno sprejeti, ker se v nasprotnem primeru ne da pristopiti k investiciji, ki naj bi omogočila nižje stroške ogrevanja. Predsedstvo OS ZS tuđi predlaga, da se odlok sprejme vdvofaznem postopku terda se opredeli kdaj bi stopil v veljavo. Predsednik OS Branko Pintarje poudaril, da imajo vse pobude IS za cilj sanacijo razmer pri ogrevanju pri ogrevanju stano-vanjske soseske Rozmanov trg. Proučiti je potrebno, kdaj naj bi tak odlok stopil v veljavo, ker ogrevanje z električno energijo ter z drvmi in premogom, kjer ni ustreznih dimovodov, predstavlja za stanovalce nevarnost in lahko priđe do zastrupitev in nesreč. Zato je edina možna varianta vrnitev na ogrevanje preko zgrajenega sistema centralne kurjave. Delegat Stane Hrovat je postavil vprašanje slabega tiska delegatskih informacij (ciklostiranih). V zvezi s tem je družbenopolitični zbor sprejel naslednji SKLEP: V občinskem proračunu za leto 1985 naj se pred vidijo tuđi sredstva za izdelavo kvalitetnega razmnoževanja delegatskega gradiva. Predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbeno-ekonomski razvoj Karlo Lemut je povedal, da je v pripravi nov odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, v katerem bo zajeto tuđi vprašanje daljinskega ogrevanja in obvezni priključitvi stanovanj na tak sistem ogrevanja. Delegat Vid Praunseis je povedal, da v pristojnih odborih samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija razpravljajo in pripravljajo srednjeročne rešitve problematike ogrevanja stanovanj na Rozmanovem trgu insicer za pocenitev ogrevanja in prehoda ogrevanja na domače vire energije kot tuđi za zmanjšanje porabe energije. K sodelovanju so pritegnili strokovnjake TOZD Projektiva in razvoj Zagorje. O navedenem so razpravljali že na dveh sejah 30/10. in 27/11. Na zadnji skupni seji odbora za planiranje in finančne zadeve ter odbora za graditev in vzdrže-vanje stanovanj je predstavnik TOZD Projektiva in razvoj že predložil dve možni varianti prehoda na ogrevanje na trda goriva, vendar so člani odbora predlagali, da naj TOZD prouči še možnost ogrevanja z lesnimi odpadki Lesne industrije Litija. Približni izračuni kažejo, da bi v primeru, da bi danes že imeli zgrajeno skupno kotlovnico na premog v soseski Rozmanov trg znašala cena ogrevanja po m2 cea 85.- din (upoštevana tuđi amortizacija), na kurilno olje pa bo povprečna cena na m2 cea 124.-din. Obrazpravi vobeh odborih seje postavilo vprašanje ali je cena 85.- din/m2 še sprejemljiva cena za stanovalce. Investicijska vrednostdeljeocenjena nacca6milijardSdin,pačegre za skupno kotlovnico ali več manjših kotlovnic (ta investicijska vrednost je ćelo višja). V razpravi o tem za kakšne kapacitete naj bi zgradili kotlovnico za Litijo — desni breg so se pojavila različna vprašanja in predlogi. Prevladovalo je mnenje, da bi oskrbo s toplotno energijo za Litijo — desni breg morali načrtovati skupno za vse večje porabnike. Delegat Jani Jerant je postavil vprašanje zakaj nišo realizirana stališča Predsedstva Občinske konference SZDL Litija v zvezi s sprejemanjem vodje kadrovske službe pri občinski skupščini Litija in kdo je odgovoren za uresničevanjesprejetih dogovorov. Seja je bila končana ob 10.40 uri. SKRAJŠANI ZAPISNIK 18. seje družbenopolitičnega zbora OS Litija, ki je bila dne 26. 12. 1984 ob 8. uri v sejni dvorani občinske skupščine Litija. Sejo je vodila podpredsednica družbenopolitičnega zbora Hilda Bole. Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel naslednji dnevni red: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora, b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika, 2. Predlog dogovora o uresničitvi nalog splošne ljudske obrambe, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije v obdobju 1985—1990, 3. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1985, 4. Poročilo izvršnega sveta SO Litija o poteku obravnavane informacije o urejanju ogrevanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg v Litiji, 5. Osnutek programa dela družbenopolitičnega zbora v leto 1985, 6. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985, 7. Kadrovske zadeve, 8. Vprašanja in predlogi delegatov. Kl/a Od 22 delegatov družbenopolitičnega zbora seje seje udeležilo 13 delegatov; odsotnost so opravičili: Marjeta Agrež—Mlakar, Jože Grošelj, Mirko Kaplja, Franc Mali, Veno Pajer, Ani Povše, Vida Vuković; odsotnosti ništa opravičila Andrej Krhlikar in Tone Zupančič. K 1/b Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena Janez Kos in Marija Petje. K2. Predlog dogovora o uresničitvi nalogsplošne ljudske obrambe, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije v obdobju 1985—1990 je družbenopolitični zbor soglasno sprejel. Za podpisnika se določi predsednik izvršnega sveta Zvonimir Bric. K3. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1985; v razpravi je delegat Stane Hrovat povedal, da komite občinske konference ZKS podpira predlog resolucije, saj so bile pripombe na osnutek 3 resolucije upoštevane; delegat Jani Jerant je razpravljal o inovatorstvu in menil, da bi bilo treba inventivni dejavnosti. posvečati več pozornosti ter jo bolje ovrednotiti; predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je predlagal spremembo besedila v poglavju 2.6. in 2.7., predsednik občinske skupščine Branko Pintarpa popravek v poglavju 1, prvi odstavek. Družbenopolitični zbor je sprejelpredloge za spremembo besedila, ki ne spreminjajo vsebine predloga resolucije ter naslednji sklep: Družbenopolitični zbor sprejema predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1985. K4. Poročilo o poteku obravnavane informacije o urejanju ogre-vanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg v Litiji je podal predsednik i/.vršnega sveta Zvonimir Bric; predlagal je, da bi imenovali medzborovsko komisijo, ki bi zadevo proučila in usklajene predloge za reševanje problematike ogrevanja predložila na naslednje seje zborov. V razpravi je predsednik OS Branko Pintar povedal, da tuđi Predsedstvo OS predlaga, da naj se imenuje medzborovska komisija, ki bo proučila dosedanji potek razmer in predlagala rešitve. Delegat Jože Dolšek je predlagal, da se pregleda vse zaostanke pri plačilih centralnega ogrevanja; delegat Vid Praunseis je seznanil družbenopolitični zbor kako to problematiko rešujejo v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti; delegat Jani Jerant je smatral, da bi bilo prav, če bi objavili seznam vseh dolžnikov ter vprašal, kako bo rešno za socialno ogrožene družine, ali so znani podatki o teh družinah in koliko jih je; predsednik IS Zvonimir Bric je pojasnil, da centru za socialno delo ni uspelo pridobiti podatkov o socialno ogroženih družinah; delegat Janez Kos je smatral, da ni možno dopuščati, da so stanovalci dolžni za stroške ogrevanja. Po končani razpravi je bil soglasno sprejet naslednji sklep: 1. Družbenopolitični zbor sprejema informacijo izvršnega sveta o poteku obravnave informacije o urejanju ogrevanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg v Litiji. 2. Družbenopolitični zbor predlaga, da se ustanovi medzborovska komisija, ki naj uskladi mnenja zborov in usklajene predloge predloži zborom na naslednjo sejo. 3. Družbenopolitični zbor je v medzborovsko komisijo imenovah Franca Kajbo, Ani Povše in Željka Šogoriča. K 5. Osnutek programa dela družbenopolitičnega zbora; v razpravi je delegat Stane Hrovat predlagal, da se v program dela občinske skupščine uvrsti še: — odlok o proračunu občine naj obravnava tuđi družbenopolitični zbor; — poročilo veterinarske službe; — informacijo o vzdrževanju kategoriziranih čest; — odlok o zavarovanju vodnih virov; — poročilo TOZD Gradmetala o programu razvoja separacije in kovinske dejavnosti; — poročilo o prenosu zemljišč, ki so bila splošno ljudsko premoženje na kmetijsko zemljiško skupnost; — poročilo oz. informacija o dejavnosti KOP Komunale Litija naj zajema dejavnost na obfnočju ćele občine, ne le za mesto Litija. Delegat Vid Praunseis je predlagal, da se vključi v program tuđi predlog odloka o zakloniščih; predsednik OS Branko Pintar je predlagal, naj bo javna razprava do 9.1.85, v tem času pa naj delegati in družbenop-olitične organizacije posredujejo svoje predloge in pripombe; delegatka Rosana Maček—Kristan je predlagala, naj se seje družbenopolitičnega zbora tuđi v prihodnjesklicujejoob 12. uri; delegat Jani Jerant seje pridružil razpravi delegatke in smatral, da bi se moralo upoštevati mnenje delegatov o času sklicevanja sej; delegat Željko Šogorič je menil, da tuđi 12. ura ni najbolj primerna, ker delegati ob 14. uri odahajajo, zato je predlagal, naj se prouči sklic sej ob 11. uri ali popoldne. Po končani razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji sklep: Osnutek programa dela družbenopolitičnega zbora za leto 1985 se sprejme in da v nadaljnjo javno razpravo od 9.1.1985. Predsedstvo in sekretariat občinske < skupščine naj vse pripombe na osnutek programa dela zborov t)bravnavata in proučita ter jih skušata vgraditi v predlog programa. K6. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985; razprave ni bilo ter je družbenopolitični zbor soglasno sprejel naslednji sklep: Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 daje družbenopolitični zbor v javno razpravo do 31. 1. 1985. K7. Predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve so delegati sprejeli brez razprave in sicer: 1. Miran Železnik se imenuje za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. 2. Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani seizvolijo: Dobrovnik — Zima Tadeja, Dolenc Bojan, Jagodic Tone, Komar—Jezdek Dagmar in Praprotnik Alenka. 3. Mira Kastelic se razreši dolžnosti delegatke v skupini delegatov za področje delovnih skupnosti državnih organov in društev v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije. Družbenoplitični zbor je poslušal predlog in obrazložitev kadrovskih reŠitev v upravi občinske skupščine, ki ga je posredoval predsednik IS Bric Zvonimir in soglasno sprejel naslednje sklepe: 1. Božidar Humar se z 11. 12. 1984 razreši dolžnosti direktorja občinske uprave za družbene prihodke. 2. Jožica Merzel—Dolinšek se z 31. 12. 1984 razreši funkcije vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave za družbene prihodke. 3. Slavko Palčič se s 1. 1. 1985 imenuje za vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave za družbene prihodke. K8. Delegatu Janiju Jerantu je bil predložen pisni odgovor na delegatsko vprašanje glede zaposlitve vodje kadrovske službe pri OS; na vprašanje predsedujoče Hilde Bole, če je z odgovorom zadovoljenje Jani Jerant predlagal, da se odgovor na delegatsko vprašanje objavi v Delegatskem obveščevalcu. Predlog je bil sprejet. Delegatom družbenopolitičnega zbora je bilo dano obvestilo komisije za družbeno nadzorstvo o realizaciji sklepa zbora v zvezi s poročilom o izvajan ju sklepov občinske skupščine. Obvestilo je bilo sprejeto. Predsedujoča Hilda Bole je seznanila družbenopolitični zbor s sporočilom delegacije KS Dole, ki je sporočila, da sočlani delegacije sklenili, da se nišo več pripravljeni udeleževati sej OS Litija, ker se potrebe KS Dole na splošno ne upoštevajo. Razpravljali so Franci Kajba, Branko Pintar, Ivan Belec, Janez Kos in Jani Jerant. Po končani razpravi je družbenopolitični zbor sklenil, da je potrebno v KS Dole izvesti ustrezne akcije, ki naj jih realizirajo občinske družbenopolitične organizacije. Seja je bila končana ob 10.20 uri. točka 2 Predlog ■ . 4. 1. 1985 Na podlagi 2. člena odloka o pripravi družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 (Ur. 1. SRS, št. 16/84) je skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela dne ,zbora KS dne in družbenopolitičnega zbora dne sprejela SMERNICE za pripravo družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—-1990 l.UVOD S smernicami opredeljujemo delovni ljudje in občani občine Litija skupne cilje, izhodišča in usmeritve srednjeročnega razvoja 4 občine do leta 1990. V tem obdobju bodo predvsem: — razvijali in utrjevali samoupravne in družbenoekonomski sistem, ki bo izhajal izsprejetih odločitevv temeljnih sredinah, vta namen se bonenehnorazvijalinutrjeval sistem obveščanja in informiranja tako na temeljni ravni kot na ravni družbenop-olitičnih skupnosti, — razvijali in zagotavljali kvalitetno gospodarsko rast na osnovi boljšega izkoriščanja'kapacitet, boljše organiziranosti in investicijskih vlaganj, kar bo omogočilo rast družbenega in osebncga standarda, — strmeli za nova delovna mesta, ki bodo zah te vala več znanja ter višjo strokovno usposobljenost in zaposlovanje delavce.v v odročnejših krajih, — razvijali hitrejši razvoj mednarodne menjave dela in zagota-vljanje pozitivne zunanje trgovinske bilance, — izvajali ukrepe za racionalno uporabo energije na vseh podr-očjih in V tem sklopu rešitev ogrevanja mestnega področja in najožje okolice ob upoštevanju pogojev varstva okolja, — zagotavljali skladen razvoj občine — razvijali tesnejše in učinkovitejše povezovanje v regiji in repu-bliki tako na gospodarskem in družbenem področju, — spodbujali inovacijsko in inventivno dejavnost, — uresničevali cilje povezovanja na enotnem jugoslovanskem tržišču za hitrejši razvoj občine, — nenehno povečevali obrambno in samozaščitno močdružbene skupnosti, — razvijali, zagotavljali dobro inf'ormiranost delovnih ljudi in občanov, pomembno vlogo pri tem bo imelo glasilo občanov in delegatski obveščevalec. 2. Globalni okviri razvoja Predvidevamo, da bo realni družbeni proizvod rastel po povprečni letni stopnji 4%, dohodek pa 3,8%. Pri razporejanju dohodka borno zagotavljali hitrejšo rast sredstev za akumulacijo tako, da bodo sredstva za skupno porabo rastla po povprečni letni stopnji 3,6%, sredstva za osebne dohodke v masi pa po stopnji 3,8%, enako tuđi sredstva za splošno porabo. Število zaposlenih se bo povečevalo po stopnji 1%. Pri zaposlovanju v proizvodnji in storitveni dejavnosti bo temeljni kriterij povećana rast dohodka glede na nove zaposlitve, medtem ko bo na področju negospodarstva osnovni cilj izboljšati kvalifikacijsko strukturo in obtimalno izkoriščenost delovnega časa zaposlenih delavcev. Nadaljnja usmeritev bo tuđi v povečevanju obsega mednarodne menjave, s tem da bo hitreje, rastel izvoz. Predvidevamo, da se bo pokritje izvoza z izvozom približalo 110%, vkarse beleži le neposredni izvoz. 3. Usmeritve družbenega razvoja Ob upoštevanju razvojnih možnosti bodo v obdobju 1986—1990 na posameznih področjih naslednje smeri razvoja: 3.1. Industrija Osnovni razvoj bo temeljil na razvoju obstoječe proizvodnje v občini, razvijali pa borno tuđi nove dejavnosti. Glavni bo prispevek tekstilne, usnjarske, lesne, kovinsko-predelovalne industrije in kmetijstva. Fizični obseg proizvodnje borno predvidoma povečevali po povprečni letni stopnji 5%, medtem, ko bo rast kmetijske proizvodnje predvidoma znašala 4%. Za doseganje teh ciljev bo razvoj slonel na povpraševanju po proizvodih in storitvah naših organizaci j združenega dela tako na domaćem kot zunanjem tržišču, kateremu bo sledilo razvijanje in. uvajanje novih proizvodnih programov. Da bi dosegli usmeritve na področju mednarodne menjave dela in s tem pozitivno bilanco, se bodo organizacije združenega dela v kar največji meri vključevale v izvoz svojih izdelkov in storitev, bodisi neposredno ali preko reprodukcijskih verig. Prednost bo dana konvertibilnemu izvozu. 3.1.1. Predilnica Litija bo z dograditvijo proizvodne hale povećala kapacitete za proizvodnjo akumulativnejših vrst preje, Z modernizacijo opreme in izboljšanjem delovnih pogojev(klimo naprave) bodo podani pogoji za še večjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in tuđi dvig kvalitete proizvodnje. 3.1.2. Tekstil TOZD Pletilja Litija bo nadaljevala z moderniza- cijo opreme. Osnovni poudarek bo dan na uvajanje sodobnih pletilnih strojev v proizvodni proces. S tem se bo pokazala potreba po modernizaciji in večanju proizvodnih kapacitet na področju konfekcioniranja, za kar bo potrebno zgraditi dodatne proizvodne prostore. 3.1.3. IUV TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji bo vso skrb namenila modernizaciji proizvodnih procesov. S tem v zvezi bo nadaljevala in zaključila z izgradnjo obrata krznarna in konfekcija krzna. Glede na povpraševanje po govejem usnju bo realizirana izgradnja prizidka k usnjarni in nabava tcr montaža potrebne opreme, kar bo zagotovilo večji fizični obseg in izkoriščenost proizvodnih kapacitet v oddelku usnjarna. Pogoj za. realizacijo navedenih investicij je izgradnja čistilne naprave, ki boprednostna investicija v temeljni organizaciji v tem obdobju. Za dosego teh ciljev bo temeljni organizaciji v okviru DO IU V morala biti dolgoročnozagotovljena nemotenaoskrbassurovino in reprodukcijskimi materiali. 3.1.4. Lesna industrija Litija bo v vseh temeljnih organizacijah izboljševala opremljenost, ki bo omogočala večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo ter prispevala k zmanjševanju stroškov na enoto proizvoda. Razvoj vseh proizvodnih dejavnosti bo slonel na enotni lokaciji v Zagorici. V tem sklopu bo posebna pozornost dana preselitvi obrata stavbnega pohištva iz Smartna. V Lesni industriji bodo bistveno povećali stopnjo finalizacije svojih proizvodov. Povećalo se bo sodelovanje z obema obrtnima organizacijama združenega dela to je Mizarstvom Litija in Mizarstvom Gabrovka. Z organizacijami združenega dela s področja gozdarstva pa bo sklenjen sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju, kar naj bi prispevalo h kvalitetnejši oskrbi potrebnih količin hlodovine in dohodkovnemu povezovanju. 3.1.5. HP kmetijska zadruga Gabrovka Dole bo z modernizacijo v predelavi sadja ustvarjala pogoje za nadaljnji razvoj alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter vključevanje v mednarodno menjavo. Da bi zagotovili potrebne količine industrijskega sadja za potrebe obrata Presad, bo posebna pozornost namenjena razvoju sadjarstva tako v zasebnem kot družbenem sektorju. Na področju kmetijstva bo tuđi v tem srednjeročnem obdobju poglavitni poudarek dan živinoreji (govedoreji in prašičereji). Z modernizacijo in uvajanjem mehanizacije v kmetijski proizvodnji se bo povečal stalež živine predvsem v zasebnem sektorju. Razvoj obrata papirne konfekcije na Dolah bo sledil na uvajanju novih proizvodnih programov in povpraševanja ter dolgoročnem zagotavljanju potrebnega reprodukcijskega materiala. 3.1.6. Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija bo kvalitetno izboljševala svoj proizvodni program. Storitveno klanje živine bo še nadalje poleg glavne dopolnilna dejavnost. Poleg vlaganja v lastno dejavnost in razvoj bo TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija skrbela za naložbe v razvoj živinoreje. Posebno skrb pa bo namenila tuđi zagotovitvi tehnološke vode, nabavi in instaliranju agregata za nemoteno funkcioniranje hladilnih kapacitet. V tem srednjeročnem obdobju bo pridobila in uredila nove prodajne prostore za svojo poslovalnico na Cankarjevi uliti v Litiji. 3.1.7. Kovina Šmartno pri Litiji bo dala osnovni poudarek razvoju in uvajanju novih proizvodnih programov, ki bodo sledili zahtevam tako domaćega kot tujega trga. Ob tem bo skrbela za izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, in zagotavljanju ustreznejših delovnih pogojev delavcem. 3.1.8. Kovinarska TOZD Transportne naprave Dole bo z uvajanjem novih proizvodnih programov zagotovila izkoriščenost proizvodnih kapacitet. Glede na manjše povpraševanje po obstoječih proizvodnih programih (transportne naprave in zakloniščna oprema) bo temeljna organizacija v okviru DO iskala možnost tuđi poslovno tehničnega sodelovanja z drueimi organizacijami združeneea dela. 3.1.9. Kovinarsko dejavnost pri SGD Beton TOZD Gradmetal Litija je nujno povezati v okviru kovinsko predelovalne industrije, saj le to zagotavlja hitrejši razvoj. Z ustrezno povezavo in uvajanjem novih proizvodnih programov je nujno zagotoviti 5 boljšo izkoriščcnost zmogljivosti, tuđi z uvedbo druge delovne. izmene. Za dosego teh ciljev in uvajanje novih hidravličnih oprijemal in drugih proizvodnih programov bo nujno strokovno okrepiti razvojni oddelek in ustrezne službe ter dejavnost ustrezneje organizirati. 3.1.10. SCTTOZD Industrija apna Kresnicebozmodernizacijo kamnoloma ustvarila pogoje za večje izkoriščenje naravnih danosti. Vsa pozornost bo dana modernizaciji transportne poti,apnenic kot osnovne dejavnosti temeljne organizacije ter večji finalizaciji izdelkov in proizvodov iz kamenih agregatov in apna. Poleg tega pa tuđi uvajanju novih proizvodnih programov v smeri večje finalizacije. 3.1.11. V okviru SGD Beton TOZD Gradmetal Litija bo pri proizvodnji gradbenega materiala dan večji poudarek uvajanju novih proizvodnih programov s ciljem, da se čim večje količine savskih agregatov predela v finalne izdelke. Temeljna organizacija bo preko delovne organizacije združe-vala ustrezna sredstva za modernizacijo kamnoloma SCTTOZD Industrija apna Kresnice z namenom, da si dolgoročno zagotovi potrebne količine kamenih agregatov iz kmanoloma za potrebe proizvodnje gradbenega materiala. 3.1.12. Pomembno vlogo - pri razvoju bodo imeli tuđi proizvodni obrati. 3.1.12.1. TKG TOZD Proizvodnja kovinske galanterije Ljubljana obrat Sava bo povečal proizvodnjo v novih proizvodnih prostorih, v katere se bo preselil tuđi oddelek montaže iz Ljubljane. Z modernizacijo delovnih priprav bodo podani pogoji za nadaljnji razvoj. 3.1.12.2. Tiskarna Slovenija Ljubljana bo morala v obratu na Vačah zaokrožiti proizvodni proces, ki bo zagotovil nadaljnji razvoj in izkoriščenost prostorskih možnosti in ustvaril pogoje za zaposlovanje večjega števila delavcev. 3.1.12.3. KTLTOZD Kartonaža Ljubljana bo z uvajanjem novih proizvodnih programov v obratu na Ježi v Litiji povećala proizvodnjo ter ustvarila pogoje za zaposlitev novih delavcev in izgradnjo novih proizvodnih prostorov. 3.1.12.4. Elma TOZD Elektromaterial Čatež bo skupaj z delovno organizacijo zagotovila nove proizvodne programe in s tem razvoj obrata na Polšniku s ciljem razširitve in ustvarjanjem pogojev za zaposlovanje novih delavcev. 3.1.12.5. Pletenina Ljubljana bo zagotovila nadaljnji razvoj obrata konfekcije, v Jevnici. Z izgradnjo novih proizvodnih prostorov pa ustvarila pogoje za zaposlovanje novih delavcev. 3.1.13. Prizadevali si borno tuđi za odpiran je novih proizvodnih obratov, če bodo podani pogoji tako glede oskrbe z repromate-rialom kot tuđi zagotavljanje potrebne delovne sile. Posebna skrb bo dana zagotavljanju novih delovnih mest v manj razvitih krajevnih skupnostih na območju občine. 3.2. Kmetijstvo 3.2.1. Osnova nadaljnjemu razvoju bo usposabljanje in zaokroževanje zemljišč ter uvajanje optimalne tehnologije v kmetijsko proizvodnjo tako v družbenem kot zasebnemsektorju. Da bi dosegli rast kmetijske proizvodnje po povprečni letni stopnji 4%, bosta obe kmetijski zadrugi s povezovanjem in spod-bujanjem tržne proizvodnje zlasti zasebnega sektorja organizacijsko in kadrovsko okrepili kmetijsko pospeševalno službo, pomembno vlogo pa bo imela hranilnokreditna služba. Glede na naravne pogoje bo še nadalje prednostna panoga živinoreja (govedo in prašiči) s tem, da bo slonela na lastni krmni osnovi in pospeševanje razvoja v smeri večje proizvodnje indust-rijskegasadja takov zasebnem kot družbenem sektorju za potrebe predelovalnega obrata Presad v Gabrovki. Obe kmetijski zadrugi bosta posebno skrb namenili razvoju hlevskih skupnosti in združenim kmetom z namenom večje tržne kmetijske proizvodnje. x 3.2.2. Kmetijska zadruga Litija bo polno izkoristila kapacitete, podane z izgradnjo mlečne farme na Grmačah in pitališča prašičev. Da bi si zagotovila čim več kmetijskih površin, bo nacrtno pospeševala hidro in agro melioracije zemljišč in to predvsemnaobmočjuPonovičinSave,Črnega potoka, Slatine ter doline Ješč in Sobrač. Proizvodnja mleka se bo povečevala po povprečni stopnji 7% Ietno, to tuđi z uvajanjem novih mlečnih prog. 3.2.3. Kmetijska zadruga Gabrovka Dole bo razvijala predvsem živinorejo in sadjarstvo. Za povećanje domaće krmne osnove bodo izvedene hidro in agro melioracije na območju Moravske doline, delno Tihaboja, Bistrice, Prevalj. Tuđi na območju te kmetijske zadruge se bo proizvodnja mleka povećala z uvaljanjem novih mlečnih prog. 3.2.4. Da bi zagotovili razvoj kmetijstva in izvajali preventivne in kurativne naloge na področju zdravstvenega varstva živali, bo organizacijsko in kadrovsko okrepljena veterinarska služba. 3.2.5. Posebna skrb bo namenjena izvajanju hidromelioracij in agromelioracij zemljišč z namenom, da se izboljšajo pogoji obde-lave in izkoriščanja zemljišč ter večje proizvodnje na teh zemljiščih. Kmetijskazemljiškaskupnostbovtemsrednjeročnem obdobju v skladu z zakonom oblikovala zemljiški sklad. 3.3. Gozdarstvo Gospodarjenje z gozdovi na območju občine bo potekalo v okviru GG Ljubljana TOZD Gozdni obrat Litija in TOK Zasavje ter GG Brezice TOK Radeče. Z izgradnjo in vzdrževanjem gozdnih čest bo omogočeno izkoriščanje in eksploatacija lesa pa tuđi biološko obnavljanje gozdnih površin. Organizacije združenega dela s področja gozdarstva na območju občine bodo zagotavljale glede na letne gozdnogospo-darske nacrte ustrezne količine iesa lesno predelovalni industriji na območju občine in na osnovi udeležbe na skupnem prihodku tuđi združevale sredstva za modernizacijo proizvodnih procesov pri predelavi lesa in uvajanju novih proizvodnih programov in tehnologije. 3.4. Gradbeništvo Glede na oživljanje investicijske dejavnosti je pričakovati mirno rast te dejavnosti in sicer po povprečni letni stopnji 2%. SGD Beton TOZD Gradmetal Litija bo posebno pozornost namenil organizaciji dela v cilju boljše kvalitete dela in večji produktivnosti dela. S tem vzvezi bodelovnienoti visokeinnizke gradnje opremil s potrebno mehanizacijo. Z izboljševanjem organizacije dela in boljšim izkoriščanjem delovnega časa bo TOZD Gradmetal povečal svojo konkurenčno sposobnost, zagotovil nemoteno poslovanje. In z ustreznejšim nagrajevanjem delavcev, le te stimulira! za boljše in kvalitetnejše delo. V okviru TOZD Gradmetal se bodo razvijale tuđi delovne enote zaključni obrati, razvoj le-teh pa bo izhajal iz dejanskih potreb in možnosti optimalne zaposlenosti delavcev v zaključnih obratih. 3.5. Gostinstvo in turizem 3.5.1. V gostinski dejavnosti se bo izboljšala kvaliteta in pestrost ponudbe. Ustrezno bodo posodobljeni gostinski lokali, pristopilo pa se bo k izgradnji motela z namenom, da se pridobijo prenočitvene kapacitete (cea 60 ležišč). Z namenom, da bi se izboljšala gostinska ponudba in zagotovil nadaljnji razvoj se bo organizacija združenega dela s področja gostinstva vobčini povezovalassorodnimigostinskoturističnimi organizacijami. Osnova za razvoj gostinske dejavnosti v zasebnem sektorju bo urejenost lokala in celovita gostinska ponudba. 3.5.2. Nadaljevali borno z razvojem kmečkega turizma kot dopolnilne dejavnosti tržno usmerjene kmetije. 3.5.3. Pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju turizma in turizma v občini pa bo tuđi v bodoče imel grad Bogenšperk in območje KS Vaše z arheološkimi najdišči in geometričnim središčem Slovenije. 3.5.4. Turistično društvo Litija in Vače bosta več aktivnosti namenila urejenosti krajev, organiziranemu turizmu in večjemu številu turistično gostinskih prireditev. 3.6. Drobno gospodarstvo 3.6.1. Stopnja razvoja drobnega gospodarstva bo nekoliko 6 višja od načrtovane rasti v industriji. Prizadevanja bodo v veČje povezovanje zasebnega sektorja združbenim sektorjem, ki naj bi imelo značaj dolgoročnega kooperacijskega povezovanja. Primarno borno razvijali tište storitvene dejavnosti, ki so deficitarne. Organizacije združenega dela s področja drobnega gospodarstva bodo poslovno'tehničnosodelovalezdrugimiorganizaci-jami združenega dela in tako zmanjševale nekatere stroške, si zagotovile delitev proizvodnega programa in hitrejši razvoj. 3.6.2. Mizarstvo Litija bo tuđi glede na povpraševanje po panjih razširilo proizvodnjo in s tem v zvezi zgradilo nove proizvodnje prostore. Kot obrtna delovna organizacija bo še nadalje sledila povpraševanju po obrtnih storitvah, kljub temu pa vproizvodnjo uvajala tuđi nove proizvodne programe, ki bodosledili povpraševanju na domaćem in tujem trgu. 3.6.3. Mizarstvo Gabrovka si bozuvajanjem novih proizvodnih programov in z ustrezno povezavo zagotovilo razvoj. S preseli-tvijo na eno lokacijo in dopolnitvijo opreme bodo podani vsi pogoji za boljšo organizacijo dela in racionalnejše poslovanje. 3.6.4. Na področju samostojnega osebnega dela bo prioriteta dana razvoju proizvodnih dejavnosti, predvsem tistih ki bodo povezane z združenim delom. Pomembno vlogo pri razvoju bo imelo Obrtno združenje. Za razvoj storitvene dejavnosti bo dana pozornost zagota-vljanju lokalov. Da bi se pospešil razvoj drobnega gospodarstva, se bodo v okviru zazidalnih načrtov opredelile lokacije za izgradnjo proizvodnih prostorov. Medtem bo posebna pozornost namenjena tuđi urejanju in zagotavljanju lokalov za storitveno dejavnost. 3.7. Stanovanjsko komunalna dejavnost 3.7.1. Urejanje prostora Skladno s pozitivno zakonodajo, ki ureja prostor, se bo ustrezno organizirala urbanistična služba. Vsa pozornost bo namenjena izdelavi novih prostorskih dokumentov, to je urbanis-tične zasnove naselij Litije in Šmartna, zazidalnim nacrtom, ureditvenim nacrtom ter tekoči novelaciji prostorskih dokumentov. S prostorskimi dokumenti borno opredelili tuđi prostor za razvoj industrije (industrijske cone), obrt in druge dejavnosti. Pri komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč bo dana prednost zazidalnemu nacrtu GS—4 Praprošče. V okviru možnosti se bo pristopilo h komunalnemu opremljanju zemljišč v industrijski coni z namenom, da bi tako lažje zainteresirali tuđi organizacije združenega dela izven območja občine, da del svojih proizvodnih dejavnosti razvijajo na območju naše občine. 3.7.2. Na področju komunalne dejavnosti bo dana prednost vodooskrbi, razširitvi in vzdrževanju pokopališč, izgradnji odla-gališč za odpadke, centralni čistilni napravi s kanalizacijskim omrežjem in urejanju drugih javnih površin. Za izvajanje nalog komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena bo skrbelo Komunalno obrtno podjetje' Komunala Litija, ki se bo ustrezno organizirala in kadrovsko okrepila. Za materialno osnovo dela komunalne delovne organizacije se bodo ustrezna sredstva zagotavljala vokviru svobodne menjave dela. 3.7.3. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja bo sledila potrebam združenega dela. Letno bo zgrajenih 30 stanovanj. Postopoma borno prehajali na stanarine, ki bodo omogočile enostavno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu. Ustrezno se bo organiziralo vzdrževanje stanovanj v družbeni lasti in zagotovilo vpliv uporabnikov v samoupravnih organih. Družbena stanovanjska gradnja bo potekala na območju soseske Rozmanov trg, Praprošč, Ustja, po potrebi pa tuđi na Grmačah in v Kresnicah. Individualna stanovanjska gradnja se bo glede na interes izva-jala na območju Zazidalnih načrtov (ureditvenih načrtov) in urbanističnega reda. Letno bo zgrajenih 50 hiš. V kolikor bo izražen interes za ustanovitev stanovanjske zadruge, bo za ustanovitev le-te povedena ustrezna aktivnost v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti. 3.8. Promet in zveze 3.8.1. Osnovna pozornost bo dana prometni varnosti, v/.drže-vanju in modernizaciji čest za prevoz na delo, v solo in za potrebe gospodarstva. Vso pozornost borno posvetili vzdrževanju nedokončanih asfaltiranih čest, tako da bo pravočasno položen zaščitni sloj asfalta in s tem zaščiteno cestišče pred večjimi poškodbami. Vodene bodo aktivnosti za modernizacijo cestnih povezav: Ribče—Litija, Bogenšperk—Temenica, most v Jevnici s podaljškom, Gradiške Laže—Jablanica (križišče z republiško cesto), Lupinica—Primskovo, Pasjek—Polšnik, Tihaboj—P-ečice, Gabrovka—Dole. Za izboljšanje prometne varnosti bodo zgrajena izogibališča in postajališča za avtobusni promet na najbolj izpostavljenih mestih. V mestu Litija se bo pristopilo k izgradnji avtobusne postaje, investitor bo Integral SAP TOZD Turbus Ljubljana. Izboljšal se bo obseg primestnega prometa in s tem omogočila boljša povezanost posameznih krajevnih skupnosti zobčinskim središčem. 3.8.2. Na področju PTT prometa borno nadaljevali z izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja in razširitvijo kapacitet telefonskih central.xy Prioriteta bo dana predvsem območjem krajevnih skupnosti,-na območju katerih ni zagotovljen vsaj en telefonski priključek v vsaki vaši (npr. Jablaniška dolina).xy Pristopilo se bo k izgradnji ustreznih poslovnih prostorov za poštni promet na območju krajevnih skupnosti-Litija — desni breg, Gabrovka, Dole, Vače in Polšnik. 3.8.3. Za večjo varnost potnikov v železniškem prometu bo na železniški postaji v Litiji zgrajen podhod zdostopi na peron in s povezavo na obstoječe kanalizacije na levi strani proge v smeri proti Topilniški cesti in Kidričevi cesti, medtem ko bo na desni strani proge urejen dostop do podhoda. Ustrezno bodo modernizirane storitve v tovornem in potniškem železniškem prometu. 3.9. Vodno gospodarstvo Na tem področju bo osnovna skrb namenjena vodooskrbi prebivalstva na celotnem območju občine. S tem v zvezi bodo izvršene raziskave vodnih virov, zgrajena zajetja, rezervoarji in omrežja. Pri regulaciji hudournikovin drugih potokih bo dana prednost tištim, pri katerih sezregulacijopridobijonove kmetijskeobdelo-valne površine in prepreci poplavaljanje. Nadaljevalo se bo z izgradnjo obrežnih zidov Save, predvsem na območju Litije — levi breg, s katerim se bodo pridobile površine za razvoj obrti. Nizvodno se bo ob reki Savi z izgradnjo obrambnih površin pred regulacijo reke Save varovalo kmetijske obdelovalne površine pred poplavljanjem in erozijo. 3.10. Energetika Organizacije združenega dela s področja elektrogospodarstva bodo svoje aktivnosti na območju naše občine usmerile v obnovo in vzdrževanje električnega omrežja za nemoteno oskrbo z električno energijo za potrebe prebivalstva in gospodarstva. Proučila se bo možnost izgradnje in zgradila razdelilna transformatorska postaja na Ježi v Litiji. Posamezne temeljne organizacije s področja elektrogospodarstva, ki pokrivajo naše območje, bodo v svojih srednjeročnih programih konkretno opredelile naloge v zvezi z izgradnjo novih transformatorskih postaj in zarnenjave elektrovodov. Prizadevali si borno za racionalnejši način ogrevanja stano-vanjskih sosesk. Izvedena pa bodo tuđi ustrezna investicijska dela za boljšo toplotno izolacijo stanovanjskih objektov in toplovodnih naprav s ciljem zmanjšanja porabe goriva na kvadratni meter površine. 3.11.Preskrba 3.11.1. Organizacije ki imajo trgovine na območju občine, bodo zagotavljale nemoteno preskrbo prebivalstva z osnovnimi življenjskimi potrebščinami in ostalimi tehničnimi in drugimi proizvodi. Da bi se izboljšala kvaliteta ponudbe, se bodo OZD, ki s svojimi poslovalnicami izvajajo tovrstno dejavnost na območju občine, dogovorile o delitvi programov s ciljem večjespecializacije poslo- 7 valnic, kar naj bi zagotovilo kvalitetnejšo in pestrejšo ponudbo, organizacijam združenega dela pa višjo stopnjo ekonomičnosti poslovanja posameznih poslovalnic. Da bi se zmanjšali transportni stroški pri oskrbi in zagotovili ustrezni skladiščni prostori za potrebe trgovskih organizacij združenega dela in skladiščenje občinskih blagovnih rezerv, se bo pristopilo k izgradnji ustreznega objekta na osnovi združevanja sredstev zainteresiranih organizacij. 3.11.2. Mercator Rožnik TOZD Golovec Ljubljana bo poleg rednega vzdrževanja posameznih poslovalnic na območju občine zgradila nove prodajne prostore za trgovino na Polšnik in nadomestne prodajne prostore za trgovino z gradbenim mate-rialom v Litiji (na sedanji lokaciji se načrtuje avtobusna postaja). V tem srednjeročnem obdobju bo temeljna organizacija vodila aktivnosti za pridobitev novih prostorov za poslovalnico Kladivo s pohištvom in poslovalnico Manica v Litiji. Temeljna organizacija Golovec bo organizirala in zagotovila oskrbo delovnih ljudi in občanov s trdimi gorivi. 3.11.3. Kmetijska zadruga Gabrovka Dole bo poleg rednega vzdrževanja posameznih poslovalnic zgradila prodajne prostore za samopostrežno trgovino v Gabrovki,. 3.11.4. Kmetijska zadruga Litija bo poleg rednega vzdrževanja posameznih poslovalnic zgradila prodajne prostore za trgovino na Vačah.v 3.11.5. Žito TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana bo zagotovila nemoteno preskrbo delovnih ljudi in občanov s potrebnimi količinami kruha in pekovskega peciva. V ta namen bo zgradila tuđi nov obrat s sodobno opremo za peko kruha in pekovskega in slaščičarskega peciva v Litiji. Za izvedbo te investicije bodo angažirana tuđi sredstva organizacij združenega dela preko sklada za gospodarski razvoj občine Litija. 3.11.6. Petrol Ljubljana bo z vključitvijo bencinskega servisa Istra benz zagotavljal redno oskrbo z naftnimi derivati na območju občine Litija. Ustrezno bo posodobil poslovanje obeh svojih poslovalnic tako na desnem kot na levem bregu reke Save.. Z izgradnjo bencinskega servisa v Moravčah pri Gabrovki bo Petrol Ljubljana prevzel objekt z vso aktivo in pasivo v svoja osnovna sredstva in ustrezno organizirat poslovanje benciskega servisa.. 3.11.7. Energetika TOZD Butan Plin Ljubljana bo skrbela za nemoteno oskrbo s plinom in s posodobitvijo poslovalnice v Litiji, Smartnem in Moravčah pri Gabrovki zagotovila kvalitetno oskrbo in kontrolo ter servis za popravilo plinskih naprav pri gospodinjskih aparatih. Glede na potrebe bo organizirala nove poslovalnice za prodajo plina in servis. 4. Družbene dejavnosti 4.1. Razvoj družbene dejavnosti bo sledil razvoju gospodarstva. Realiziran program samoprispevka bo del osnove za kvalitetnejše opravljanje dejavnosti na področju otroškega varstva, šolstva in zdravstva. Poglavitne naloge na posameznih področjih so:. 4.1.1. Na področju otroškega varstva borno povećali število otrok v organiziranem predšolskem varstvu s tem, da borno izkoristili še obstoječe kapacitete. Razvijali borno organizirano varstvo na domu. Povećali borno obseg programa priprave otrok na osnovno solo (otrok, ki nišo vključeni v redno vzgojnovarstveno dejavnost). 4.1.2. Na področju izobraževanja bosta investiciji v izgradnjo in ureditev objektov v Litiji na Rozmanovem trgu in na Dolah prispevali h kvalitetnejšemu opravljanju te dejavnosti. Za dose-ganje večje kvalitete pri pouku borno razvijali centralne Sole, na podružničnih šolah bo ukinjena višja stopnja in učenci, ko bodo zato podani pogoji, prešolani na matične sole.. Razvoj podaljšanega bivanja učencev v soli bo sledil potrebam in materialnim možnostim. V okviru Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija bodo potekala prizadevanja za ustanavljanje dislociranih oddelkov usmerjenega izobraževanja v Litiji—skladno s potrebami združenega dela in pri tem kar največ pozornosti namenili poklicnemu usmerjanju mladih glede na nagnjenja, ki jih kažejo do posameznih poklicev. Za organizacijo družbenopolitičnega izobraževanja se bodo sredstva zagotavljala po načelih svobodne menjave dela v okviru ustrezne samoupravne interesne skupnosti.: Glasbeno izobraževanje se bo v Litiji odvijalo v okviru Glasbene sole, kjer naj se zagotovijo ustrezni prostori in kadri.' 4.1.3. Dobri prostorski pogoji zagotavljajo nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva, kjer mora poudarek biti dan preventivi in zdravstvenemu prosvetljevanju delovnih ljudi in občanov. Z razvojem zdravstva bodo sledila tuđi prizadevanja za modernizacijo opreme. Lekarna Kamnik Enota Litija bosTOZD Zdravstveno varstvo Litija sodelovala s ciljem, da bo oskrba z zdravili dobra. 4.1.4. Raziskovalna dejavnost bo sredstva usmerjala v raziskave, potrebne združenemu delu in vzpodbujala raziskovalno in inventivno dejavnost. 4.1.5. Na socialnem področju bo osnovna skrb namenjena starejšim in bnemoglim ter socialno in materialno ogroženim občanom. V tej smeri bo vodena politika dodeljevanja dcnarnih pomoći inpomočivmaterialu kot tuđi oskrbe občanov vdomovih za starejše in razvijanju in utrjevanju sosedske pomoči po krajevnih skupnostih. 4.1.6. Na področju kulture bo dan poudarek na množičnost vključevanja občanov v kulturno umetniška društva in zbore. Pozornost bo namenjena razvoju knjižnice, da ji bodo zagotovljeni pogoji za priznanje statusa Matične knjižnice, muzejska in druga kulturna dejavnost se bo še nadalje razvijala na gradu Bogenšperk. V naslednjem obdobju se bodo nadaljevale aktivnosti za urejanje Vač po projektu »Vače 81«. Proučila pa se bo možnost in v okviru materialnih možnosti tuđi izvedla namenska opredelitev nadaljnje uporabe prostorov v Farbarjevem gradu v Litiji. Posebna skrb bo tuđi v bodoče namenjena razvijanje ljubiteljsko kulturnih dejavnosti po krajevnih skupnostih, razvoju kinematografske dejavnosti, obveščanju občanov in reprezentaciji gradu Bogenšperk.. 4.1.7. Na področju telesne kulture bo dan poudarek množičnosti in kvalitetnemu tekmovalnemu športu. V sklopu tega bodo potekale aktivnosti za FAZNO izgradnjo športnega parka v Litiji. Se nadalje borno razvijali tradicionalno tekmovalne sporte v občini. Z izgradnjo telovadnice večjih dimenzij pri osnovni soli v Litiji bodo podani boljši pogoji za razvoj rekreativne množične dejavnosti in tekmovalnih športov. 4.1.8. Na področju zaposlovanja bo posebna pozornost namenjena poklicnemu usmerjanju glede na interes združenega dela in ustvarjanju pogojev za prekvalifikacijo ter zaposlovanje delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. 5. Krajevne skupnosti Delovni ljudje in občani bodo svoje interese uresniče organizirani v krajevnih skupnostih. Za delo delegacij in urejanje prostorov se bodo finančna sredstva zagotavljala v okviru proračuna občine Litija. Delovni ljudje in občani bodozauresničevanjenalogvkrajevni skupnosti združevali sredstva po prispevni stopnji iz čistega dohodka.S temi sredst vi ter sredst vi krajevnega samoprispevka i n prostovoljnim delom in drugimi prostovoljnimi prispevki si bodo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti izboljšali pogoje življenja in dela. 6. Ljudska obramba in družbena samozaščita 6.1. Nadalje borno krepili in razvijali obrambno pripravljenost. S tem v zvezi bodo potekale ustrezne oblike usposabljanja. Okre-pili borno tuđi materialno osnovo za uresničevanje koncepcije SLO in DS. 6.2. Na področju varstva pred požari bo največja pozornost namenjena opremljanju gasilskih društev in usposobljenosti le-teh za primer intervencij. Da bi se zagotovilo tekoče vzdrževanje gasilskih naprav, bo skupnost za varstvo pred požari organizirala ustrezno službo. k 7. Združevanje sredstev za uresničevanje nalog Združevanje sredstev za uresničevanje nalog bo potekalo po načelih svobodne menjave dela in namenskega združevanja sredstev za posamezne namene. 8 Pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva bo tuđi v bodoče imel sklad za gospodarski razvoj občine Litija, v katcrega bodo združevale sredstva organizacije združenega dela. krajevnih skupnostih. Za krajevne skupnosti Šmartno, Litija — levi breg in Litija — desni bregpa nam je podatke o vodovodnem omrežju posredovalo Komunalno obrtno podjetje Komunala Litija. HffiGLED ZDRUŽEVANJA SREDSTEV Prispevki I Osnova Sto 1981- pnja Stopnjn 85 1986-19?o Gospodarski razvoj OD o,4 0,4 Intervencije v kmetijstvu BOU 0,8 0,8 Skupna poraba OD,D 22,93 + Komunalna dejavnost • - za zadovoljesanje skupnih pofcreb na področju komunalnih dejavnosti BOD 1,7 - za financiranje izgradnje omrežja in komunalnih naprav BOD 1,5 • Varetvo pred požari BOD 0,18 0,24 Ljudska obramba BOD o,41 o,41 Krajevne skupnosti BOD o,3 Stopnja v septembru 1984 za občinske SIS Štev.j 8/857HM Datum« 4.1.1985 SKUPŽČINA OBČIKE LITIJA IZVBŽKI 6VED točka 3 Zaradi obsežnosti gradiva, bodo predlog smernic prejeli vodje delegacij in člani DPZ skupaj z vabilom. točka 4 INFORMACIJA o preskrbi prebivalstva s pitno vodo na območju občine Litija 1. uvod Občina Litija je razdeljena v 18 krajevnih skupnosti s 158 naselij in 5.167 gospodinjstvi, v katerih živi 17.774 prebivalcev. Prebivalci posameznih krajevnih skupnosti se oskrbujejo s pitno vodo iz vaških vodovodov, ražen krajanov KS Litija — desni breg, Litija — levi breg in Šmartno, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz skupnega vodovoda za mesto Litijo in Šmartno. Podatki o oskrbi s pitno vodo iz vodovodnih omrežij so zbrani za posamezne krajevne skupnosti s vprašalnikom, ki smo ga poslali vsem krajevnim skupnostim v začetku decembra 1984. Kljub urgenci nam šest krajevnih skupnosti (Hotič, Vače, Vintarjevec, Velika Štanga, Štengarske Poljane in Jablaniška dolina) vprašalnika ni vrnilo, zato smo se v informaciji poslužili podatkov. Hi smo jih dobili v začetku leta 1984 na razgovorih v II. OCENA STANJA 1. Mesto Litija in Šmartno Oskrba s pitno vodo v Litiji in Šmartnem se je z izgradnjo novega zajetja v Reka Gozdu znatno izboljšala. Z novimzajetjem se zagotavlja povprečno 40 1 vode na sekundo, ki gravitacijsko doteka v rezervarje na Sitarjevcu. Distribucija vode do porab-nikov poteka po starih cevovodih, ki so bili grajeni postopoma in so najstarejši deli stari že več kot 25 let. Podatki o prodaji vode kažejo, da znaša letna poraba vode okrog 400.000 m\ kar pomeni povprečno porabo 15,2 l/s. Če to porabo povećamo še za 10% nekontrolirane porabe, znaša povprečna poraba vode 16,7 l/s. Normalne izgube vode bi lahko znašale 25%, kar bi pomenilo, da imamo povprečno porabo 20 l/s.xy Glede na dejansko porabo vode, pa je ugotovljeno, daje naša povprečna poraba znatno večja, saj vodni vir iz Reka—Gozda kljub izdatnosti 40 l/s večkrat ne zadošča za normalno oskrbo posebno ob konicah porabe zato se v teh primerih zagotavlja pitno vodo iz zajetja ob Ljubljanski cesti v Litiji. Na podlagi teh dejstev, se ugota vlja, da so v vodovodnem omrežju večje izgube od normalnih. Takšno stanje je posledica le v odpravljanju najnujnejših okvar, medtem ko se investicijsko vzdrževanje na •jmrežju do sedaj ni izvajalo. Kvaliteta pitne vode se tekoče kontrolira zjemanjem vzorcev iz vodovodnega omrežja. 2. Krajevna skupnost Dole V krajevni skupnosti Dole živi 940 prebivalcev, ki redijo 116 goveđi in konjev ter 380 drobnic. Oskrbujejo se s pitno vodo iz šestih vaških vodovodov. Skupna prostornina 21 rezervarjev meri 677 m\ V tej krajevni skupnosti nimajO urejene oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega omrežja le dve hiši v vaši Bobneči vrh in tri hiše v vaši Prevale. Problemi pri vodooskrbise pojavljajovsušnih obdobjih v vaseh Radgonica, SD Dobovica in Zagozd. 3. Krajevna skupnost Gabrovka V KS Gabrovka živi 1.317 prebivalcev, ki redi 1.095 goveđi in konjev in 312 drobnic. Oskrba s pitno vodo poteka iz 8 vaških vodovodov: Lukovec, Kumpolje, Moravska gora, Tihaboj, Brezovo, Gobnik, Orešje, Kamni vrh. Prostornina vseh 13 rezervarjev je 578 m3. Iz vodovodnega omrežja nimajo urejene oskrbe s pitno vodo naslednje vaši: Moravska gora — delno. Gornje Ravne, Brglez, Vodice, Okrog, Čateška gora, Kržišče pri Čatežu, Tlaka in Brezje. Težave pri vodooskrbi s pitno vodo se pojavljajo v vaši Vodice in sicer zaradi večje oddaljenosti (5 km). 4. Krajevna skupnost Jevnica V krajevni skupnosti Jevnica živi 726 prebivalcev, ki redijo 205 goveđi in konjev in 148 drobnic. Krajani imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo iz vaškega vodovoda Jevnica—Kresniške Poljane. Skupna dolžina vodovodnega omrežja je 9 km prostornina rezervoarjev za ta vodovod Jevnica 1 in Jevnica II pa znaša 60 m3. Urejene oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega omrežja še vedno nimajo krajani zgornjega dela naselja Golišče (20 hiš). 5. Krajevna skupnost Kostrevnica V krajevni skupnosti Kostrevnica živi 579 prebivalcev, ki redijo 366 goveđi in konj in 141 drobnic. Krajani se oskrbujejo s pitno vodo iz šestih vaških vodovodov: Razbore, Preska, Liberga, Jelša, Velika KostrevicainMala Kostrevnica. Skupna prostornina vseh rezervarjev pa 390 m3. Urejene oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega omrežja nimajo krajani dela Kostrevnice, Višnjega grma in Razbor. Zaradi premajhnih kapacitet in nečiste vode imajo težave pri oskrbi s pitno vodo iz vodovoda Velika Kostrevnica. V sušnih obdobjih pa imajo težave z oskrbo s pitno vodo tuđi krajani Višnjega grma. 9 6. Krajevna skupnost Kresnice V krajevni skupnosti Kresnice živi 781 prebivalcev, ki redijo 183 goveđi in konj ter 96 drobnic. ■ Krajani se oskrbujejo s pitno vodo iz krajevnega vodovoda Kresnice, ki ima tri zajetja: Kamen, Prešencev mlin in Bržon. Dolžina vodovodnega omrežja znaša 7 km, skupna prostornina vsehštirih rezervarjevpaje 190 m3. Zaradi pomanjkanja izvirovin pa potrebnega črpanja vode v višje ležeče predeleje Kresniški vrh le delno oskrbljen s pitno vodo iz vodovodnega omrežja. 7. Krajevna skupnost Polšnik V krajevni skupnosti Polšnik živi 808 prebivalcev, ki redijo 734 goveđi in konjev in 345 drobnic. Skoraj vsako naselje v tej KS ima svoj vaški vodovod, saj imajo kar 10 vodovodov in sicer Ravne, Konjščica, Koprivnik, Stranski vrh, Velika Preska,v Zgornji Mamolj, Spodnji Mamolj, Polšnik, Spodnje Tepe in Žamboh. Prostornina vseh 14 rezervarjev je 388 m3. Edino naselje v tej krajevni skupnosti, ki še nima urejene oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega omrežja so Zgornje Tepe. ■ Pri oskrbi s pitno vodo pa imajo težave tuđi krajani Borovaka zaradi premajhnega rezervarja in slabega dotoka vode ter krajani Stranskega vrha zaradi slabega črpalnega sistema. 8. Krajevna skupnost Primskovo V krajevni skupnosti Primoskovo živi 551 prebivalcev, ki redijo 634 goveđi in konj ter 183 drobnic. 120gospodinjstev v naseljih Gradišća, Poljane, Doljnji in Gornji vrh, Sevno, Stara gora, Mulhe, Sobrače, Ješče in Obla gorica še ni priključenih na vodovodno omrežje in nimajo urejene vodooskrbe s pitno vodo in vodovodnega omrežja. V posameznih naseljih imajo zgrajene vaške vodovode, prostornina 6 rezervarjev teh vodovod pa je 286 m3. / Za većino naselij, ki še nimajo vodovodnega omrežja, se gradi skupen vodovod, ki pa je zgrajen do prve faze. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa z gradnjo ne morejo nadaljevati. 9. Krajevna skupnost Ribče V krajevni skupnosti Ribče živi 149 prebivalcev, ki redijo 59 goveđi in konjev ter 30 drobnic. , Krajani se oskrbujejo s pitno vodo iz treh vaških vodovodov: Spodnje Ribče, Zgornje Ribče in Vernek. Skupna dolžina vseh treh vodovodov je 4,2 km, prostornina rezervarjev za"vse tri vodovode pa znaša 80 m3. Na vodovodno omrežje ni priključeno še 10 stanovanjskih objektov. Težave pri oskrbi s pitno vodo se pojavljajo pri porab-nikih iz vodovodov Zgornje in Spodnje Ribče, zardi pomanjkanja vode ter neustrezne (stare) napeljave. 10. Krajevna skupnost Sava V krajevni skupnosti Sava živi 546 prebivalcev, ki redijo 236 goveđi in konj ter 82 drobnic. Gospodinjstva so priključena na vaške vodovode: Sava, Leše, Spodnji Log in Ponoviče. Dolžina vodovodnega omrežja vseh vodovodov je 8,6 km. Prostrnina vseh šestih rezervarjev je 245 m3. Na vodovodno omrežje še vedno ni priključeno 24 objektov iz Ponovič in Sp. Loga. Težave pri oskrbi s pitno vodo iz vodovodnega omrežja imajo krajani Leš zaradi velike oddaljenosti zajetja; ki je v krajevni skupnosti Vače in zaradi premajhnega zajetja, savski vodovod ima neurejeno zajetje, prav tako je neustrezno zajetje za vodovod Sp. Log — stari del. V Ponovičah pa so težave zaradi večje oddaljenosti nekaterih zaselkov (Smrekarica). 11. Krajevna skupnost Vintarjevec V krajevni skupnosti Vintarjevec živi 403 prebivalcev, ki redijo 381 goveđi in konj ter 154drobnic. Posamezna naselja inzaselki se oskrbujejo s pitno vodo iz manjših vodovodov. Za večji vaški vodovod pa bodo morali strokovno raziskati vodne vire na območju Leskovice, Vrat in Javorje. V krajevni skupnosti je tako 11 rezervoarjev s skupno prostornino 162 m3. 12. Krajevna skupnost Hotič V krajevni skupnosti Hotič živi 490 prebivalcev, ki redijo 291 goveđi in konj in 158 drobnic. Krajani gradijo skupni vodovod, s katerim, bo zagotovljena oskrba s pitno vodo prebivalcev naselij Zgornjega in Spodnjega Hotiča. Dolžina že zgrajenega vodovodnega omrežja je okrog 5 km, prostornina rezervoarja pa 100 m3. Aktiviranje tega vodovoda bo spomladi 1985. V krajevni skupnosti je poleg tega še 5 rezervoarjev s skupno prostornino 120 m3, od teh so štirje na območju Spodnjega in Zgornjega Hotiča, eden pa na območju Jesenj. 13. Krajevna skupnost Velika Štanga V Krajevni skupnosti Velika Štanga živi 186 prebivalcev, kl redijo 152 goveđi in konj ter 73 drobnic. Krajevna skupnost. ima oskrbo s pitno vodo delno rešeno, vendar bodo v prihodnje morali razširiti zajetje tako za naselje Račico kot za naselje Veliko Štango. V krajevni skupnosti je pet rezervoarjev s skupno prostornino 108 m3. 14. Krajevna skupnost Štangarske Poljane V Krajevni skupnosti Štangarske Poljane živi 411 prebivalcev, ki redijo 451 goveđi in konjev ter 170 drobnic. Krajani se oskrbujejo s pitno vodo največ iz individualnih vodovodov, saj so razdalje med posameznimi stanovanjskimi objekti velike predvse.m v okoliških vaseh. (Dragovšek, Jastrebnik). Večjih problemov pri vodooskrbi ni, ražen oskrbe s pitno vodo trgovske poslovalnice, Gasilskega doma in hidrantnega omrežja za gašenje požarov v središču krajevne skupnosti. 15. Krajevna skupnost Vače V krajevni skupnosti Vače živi 659 prebivalcev, ki redijo 855 goveđi in konj ter 413 drobnic. Vodovodno omrežje v naselju Vač je dotrajano, predvsem sistem za prečrpavanje vode v višje ležeče rezervoarje, iz katerih je zagotovljena oskrba spitno vodo. Zaradi tega želijo zgraditi novo zajetje, iz katerega bi voda s prostim • padom dotekala v rezervoar. Težave z vodooskrbo imajo tuđi v zaselku Mačkovec, kjer jim v sušnem obdobju večkrat primanj-kuje vode. Na celotnem območju krajevne skupnosti je 16 rezervoarjev s skupno prostornino 309 m3. 16. Krajevna skupnost Jablaniška dolina V krajevni skupnosti Jablaniška dolina živi 882 prebivalcev, ki redijo 485 goveđi in konj ter 181 drobnic. Vodooskrba v tej krajevni skupnosti je problematična v sušnih obdobjih v Jabla-niških lazah, na Bregu pa je že rešena vodooskrba z novim vodovodom. Na celotnem območju krajevne skupnosti je 6 rezervoarjev s skupno prostornino 215 m3. III. NALOGE NA PODROČJU OSKRBE S PITNO VODO 1. Da bi zagotovilinemotenooskrbospitnovodoporabnikom mesta Litije in Šmartna, je glede na ugotovljeno stanje vodovodnega omrežja nujno v naslednjem srednjeročnem obdobju predvideti investicijska sredstva za novogradnjo, povezavnega cevovoda med rezervoarjema na Siterjevcu in Svibnu, za rekonstrukcijo oz. obnovo nekaterih dotrajanih cevovodov in povećanje kapacitet rezervoarjev na Siterjevcu in Svibnem. Zagotoviti je potrebno nemoteno vzdrževanje vodovodnega omrežja in naprav ter zagotoviti finančna sredstva za tekoče preventivno in investicijsko vzdrževanje celotnega vodovodnega sistema. 2. Za celotno območje občine je v naslednjem srednjeročnem obdobju nujno izvesti raziskavo vseh vodnih virovin sistematično pristopiti k strokovnemu urejanju zajetij in rezervoarjev — vodo-hramov na območjih krajevnih skupnostih. 3. V sodelovanju z Območno vodno skupnostjo Ljubljanica Sava inprizadete krajevne skupnosti je nujno voditi aktivnosti, da se z združenimi sredstvi in sredstvi uporabnikov zagotovi ustrezna oskrba s pitno vodo prebivalcev, ki jim le-ta v tem trenutku ni zagotovljena. Koordinator teh aktivnosti bo tuđi v bodoče Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Litija. 4. Krajevnim skupnostim se priporoča, da v okviru možnosti zagotovijo oskrbo s pitno vodo porabnikom na svojem območju iz skupnega vodovodnega omrežja - - vaškega vodovoda, pri ka.terem bo zagotovljena tekoča kontrola kvaliteta pitne vode (1 x 10 mesečno) ter strokovno vzdrževanje vodovodnega omrežja in naprav. V ta namen se predlaga, da pristojni organi v krajevni skupnosti sprcjmcjo poseben pravilnik glede priklopa in oskrbe s pitno vodo iz skupnega vodovodnega omrežja (vzorec je že bil posredovan v letu 1984). S tem naj bi se urejalo plačilo glede priključkov in plačila porabe vode ter eventuelno združevanjesredstevza razši-ritev zajetja in rezervoarja. 5. Da bi bilo zagotovljeno tekoče strokovno vzdrževanje vodovodnega omrežja in vaških vodovodov, se priporoča krajevnim skupnostim da v ta namen oblikujejo posebnodelovno telo — »odbor« in določijo vzdrževalca vodovodnega omrežja in naprav. V kolikor v krajevni skupnosti ne bo mogoče pridobiti primerne osebe za vzdrževalca vodovodnega omrežja in naprav, se krajevnim skupnostim priporoča, da le-to rešujejo v sodelo-vanju s sosednjo krajevno skupnostjo oziroma komunalno obrtnim podjetjem Komunala Litija. 6. Samoupravni komunalni skupnosti se priporoča, da za urejanje oskrbe s pitno vodo v krajevni skupnosti v okviru možnosti in sprejetih meril in kriterijev zagotovijo v okviru srednjeročnega plana tuđi ustrezna finančna sredstva za urejanje tega vprašanja tuđi iz vidika ustvarjanja pogojev za nadaljnji razvoj gospodarske in družbene dejavnosti krajevne skupnosti. Štev.: 10/85-MH Datum: 8. 1. 1985 občinski komiti; za planiranje in družbenoekonomski razvoj točka 5 Poročilo bo podano na seji točka 6 PROGRAM zborov občinske skupščine Litija za leto 1985 Predlog 10.1.1985 Datum seje Zbor Tema Gradivo izdela Rok za Obravnava oddajo 5.2.85 19. seja 1. Predlog smernlo za pripravo družbenega Komite za planiranje in 9.1.85 IS, družbeni svet DPZ plana občine Litija za obdobje 1986-1990 družbenoekonomskl razvoj 2. Predlog smernic za pripravo dolgoročnega Komite za planiranje in 9.1.85 IS, družbeni svet plana občine Litija za obdobje 1985- družbenoekonomski razvoj 1995/2000 3. Informacija o preskrbi prebivalstva s Komite za planiranje in 9.1.85 IS, SKS, KOP Komunala pitno vodo » družbenoekonomski razvoj 4. Predlog programa dela DPZ za leto 1985 Sekretariat SO 9.1.85 predsedstvo OS, IS (ZZD, ZKS) 5.2.85 20. seja 1. Predlog smernic za pripravo družbenega Komite za planiranje in 9.1.85 IS, družbeni svet ZZD in plana občine Litija za obdobje 1986 - 1990 družbenoekonomski razvoi ZKS 2. Predlog smernic za pripravo dolgoročnega Komite za planiranje in 9.1.85 IS, družbeni svet plana občine Litija za obdobje 1986-1995/ družbenoekonomski razvoj 2000 3. Informacija o preskrbi prebivalstva s Komite za planiranje in 9.1.85 IS, SKS, KOP Komunala pitno vodo družbenoekonomski razvoj 4. Predlog odloka o hišnem redu Samoupravna stanovanjska 9.1.85 Komite za plan., IS, sta-skupnost tutarno pravna komisija 5. Predlog odloka o zakloniščih in drugih Oddelek za ljudsko obrambo 9.1.85 IS, SSS, statutarno zasčitnih objektih na območju občine Litija pravna komisija 6. Podlog odloka o spremembi in dopolnitvi Komite za planiranje in 9.1.85 IS, statutarno pravna odloka o sprejetem zazidalnem nacrtu za družbenoekonomski rzavoj komisila Grasko Dobravo J J 7. Predlog odloka o pokopališkem redu na Komite za planiranje in 9.1.85 IS, statutarno pravna območju občine Litija družbenoekonomski razvoj komisija 8. Predlog programa dela ZZD in ZKS, za leto Sekretariat SO 9.1.85 predsedstvo SO, IS 1985 9. Osnutek odloka o komunalnih dejavnostih Komite za planiranje in 9.1.85 IS, SIS za komunalo, ata-■• V občini Litija družbenoekonomski razvoj tutarno pravna komisija 10. Osnutek odloka o davkih občanov (spremembe Uprava za družbene 9.1.85 IS, Obrtno združenje, in dopolnitve) prihodke statutarno pravna komisija 11. Osnutek odloka o občinskem davku od pro- Uprava za družbene 9.1.85 IS, Obrtno združenje, meta proizvodov (spremembe in dopolnitve) prihodke statutarno pravna komisija 12. Osnutek odloka o povprečni gradbeni ceni Komite za planiranje in 9.1.85 IS, SKS, SSS, statutarno stanovanj in povprečnih stroških komunal- družbenoekonomski razvoj pravna komisija nega urejanja zemljišč 13. Osnutek odloka o proračunu občine Odd. za splošne upravne 9.1.85 IS, statutarno pravna Litija za leto 1985 zadeve in občo upravo komisija 11 26.3.85 11. skup- 1. Informacija o inventivni dejavnosti v SIS za raziskovanje 20.2.85 IS, OGZ, Komite za pla-no zaseda- občini niranje nje vseh 2^ Porocllo 0 probieraatiki telesne kulture Telesnokulturna skupnost 20.2.85 IS zborov v občini 3. Predlog za dokoncanje programa III. OK SZDL in Skupnost za 20.2.85 IS, organi SIS občinskega samoprispevka uresničevanje prog. III. ■ samoprispevka 4. Poročilo o delu IS v letu 1984 Izvršni svet 20.2.85 IS 5. Poročilo o delu komisij OS v letu 1984 komisije OS 20.2.85 predsedstvo S0 6. Predlog družbenega dogovora o varstvu, Odd. za splošne upravne 20.2.85 IS, 00 ZZB NOV| statutar-urejanju, vzdrževanju in postavljanju zadeve in občo upravo no pravna komisija spomenikov NOB in socialistične. revoluci- > je na območju občine Litija * 7. Predlog dogovora o usklajevanju Uprava za družbene 20.2.85 IS, statutarno pravna davčne politike v letu 1985 prihodke komisija, Obrtno združenj« 26.3.85 21. seja 1. Predlog odloka o načinu vzdrževanja in Komite za planiranje in 20.2.85 IS, SKS, statutarno prav-po konca- ZZD in čišćenja potokov in jarkov na območju družbenoekonomski razvoj na komisija ni skupni ZKS občine Litija se^ 2. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah Komite za planiranje in 20.2.85 IS, SKS, statutarno prav-odloka o komunalni ureditvi in zunanjem družbenoekonomski razvoj na komisija izgledu naselij 3. Predlog odloga o sprejetju zazidalnega Komite za planiranje in 20.2.85 IS, SKS, statutarno nacrta Praprošče družbenoekonomski razvoj pravna komisija 4. Predlog odloka o proračunu občine Litija Odd. za splošne upravne 20.2.85 IS, statutarno pravna za leto 1984 zadeve in občo upravo komisija 5. Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni Komite za planiranje in 20.2.85 IS, SKS, SSS, statutarno stanovanj in povpreenih stroških komunal- družbenoekonomski razvoj pravna komisija nega urejanja zemljišč 6. Predlog odloka o občinskem davku od Uprava za družbene 20.2.85 IS, statutarno pravna prometa proizvodov (spremembe in dopol.) prihodke komisija 7. Predlog odloka o davkih občanov Uprava za družbene 20.2.85 IS, statutarno pravna prihodke komisija 8. Predlog odloka o odškodnini zaradi spre- Komite za planiranje in 20.2.85 IS, Kmet.zemlj.skupnost, membe kmetijskega zemljišča ali gozda družbenoekonomski razvoj statutarno pravna komisij 9. Osnutek odloka o urejanju stavbnih Komite za planiranje in 20.2.85 IS, SKS, SSS, statutarno zemljišč družbenoekonomski razvoj pravna komisija 8.5.85 20. seja 1. Poročilo o izvajanju programa stabiliza- IS 17.4.85 IS, OGZ, Komite za plani-DPZ čije v občini ranje in družb.razvoj 2. Poročilo o stanju in razvoju gostinstva Komite za planiranje in 17.4.85 IS, Turistična društva, in turizma v občini družbenoekonomski razvoj Odbor "Vače 81",Odbor Bogenšperk, GHT 3. Poročilo o izvajanju resolucije občine IS 17.4.85 OGZ, predsedstvo OS v latu 1984 in goapodarjenja v letu 1984 4. Informacija o organiziranju dejavnoati v SSS 17.4.85 IS KOP Komunala Litija za zadovoljevanje po-treb delovnih ljudi in občanov s posebnim poudarkom v mestu Litija ' 18.5.85 22. seja 1. Poročilo o izvajanju programa stabiliza- IS 17.4.85 ZZB in eije v občini ZKS 2. Poročilo o stanju in razvoju gostinstva Komite za planiranje in 17.4.85 IS, Turistično društvo, in turizma v občini družbenoekonomski razvoj Odbor "Vače 81", Odbor Bogenšperk, GHT 3.Poročilo o izvajanju resolucije občine v IS 17.4.85 OGZ, predsedstvo SO letu 84 in gospodarjenja v letu 1984 4. Informacija o organiziranju dejavnosti v SSS 17.4.85 IS KOP Komunala Litija za zadovoljevanje ■ potreb delovnih ljudi in občanov s posebnim poudarkom v mestu Litija 5. Predlog odloka o potrditvi zaključnega Odd. za splošne upravne 17.4.85 IS, statutarno pravna računa proračuna 1984 zadeve in občo upravo komisija 6. Predlog odloka o spremembah in dopolnit- Komite za planiranje in 17.4.85 IS, SKS, statutarno van odloka o komunalni ureditvi in zu- družbenoekonomski razvoj pravna komisija nanjetn izgledu naselij ■; 7. Predlogodloka o urejanju stavbnih Komite za planiranje in 17,4.85 IS, SKS, SSS, statutarno zemljišč družbenoekonomski razvoj pravna komisija 8. Predlog odloka o komunalnih dejavnostlh Komite za planiranje in 17.4.85 IS, SIS za komunalo.sta-v občini Litija " družbenoekonomski razvoj tutarno pravna komisija 9. Uresničevanje ustavne vlpge krajevnih 0K SZDL 17.4.85 IS, Komite za planira-skupnoatl in poročila KS o delu v ' nje, predsedstvo SO letu 1984 ' 10. Predlog razdelitve združenih sredstev za IS 17.4.85 IS. KS KS 12 30.5.85 12. skupna 1. Poročila o delu v letu 84 posamezni poročevalci 29.A.85 IS seja vseh - sodišča . zborov - sodišča združenega dela - tožilstva - družbenega pravobranilca - javnega pravobranilca - občinskega sodnika za prekrške 2. Poročilo o delu PM v letu 1984 PM 29.4.85 IS • 3. Osnutek dolgoročnega plana občine Komite za planiranje in 29.4.85 IS, OGZ Litija za obdobje 1986-1995/2000 družbenoekonomski razvoj 4. Osnutek družbenega plana občine Litija Komite za planiranje in 29.4.85 IS, OGZ za obdobje 1986-1990 leta družbenoekonomski razvoj 5. Poročilo o požarni ogroženosti v občini Občinska gasilska zveza 29.4.85 IS, OGZ 26.6.85 21. seja 1. Informacija o uresničevanju dogovora o Komite za planiranje in 22.5.85 IS, OGZ DPZ družbeni usmeritvi razporejanja dohodka družbenoekonomski razvoj . ■ v letu 1984 2. Analiza stanja in razvoja kraetijstva na Komite za planiranje in 22.5.85 IS, Kmetijska zemljiška območju občine Litija družbenoekonomski razvoj skupnost 3. Poročilo veterinarske službe v občini Veterinarska postaja' 22.5.85 IS, Komite za planiranje, Litija kmetijska zadruga 4. Analiza uresničevanja nalog na podračju Komite za planiranje in 22.5.85 IS oskrbe z električno energijo družbenoekonomski razvoj 5. Informacija o poteku investicij Komite za planiranje in 22.5.85 IS družbenoekonomski razvoj 27.6.85 23. seja 1. Informacija o uresničevanju dogovora o Komite za planiranje in 22.5.85 IS, OGZ ZZD in družbeni usmeritvi razporejanja dohodka družbenoekonomski razvoj ZKS v letu 1984 2. Analiza stanja in razvoja kmetijstva na Komite za planiranje in 22.5.85 IS, Kmetijska zemljiška območju občine Litija družbenoekonomski razvoj skupnost 3. Poročilo veterinarske službe v občini Veterinarska postaja , 22.5.85 IS, Komite za planiranje, Litija kmetijska zadruga 4. Analiza uresničevanja nalog na področju Komite za planiranje in 22.5.85 IS oskrbe z električno energijo družbenoekonomski razvoj 5. Informacija o poteku investicij Komite za planiranje in 22.5.85 IS,, OGZ družbenoekonomski razvoj 6. Informaicja o vzdrževanju čest in poti SIS za ceste, Komite za 22.5.85 v občini planiranje, Odd.za NZ, Odd. za LO 7. Osnutek odloka o razvrstitvi ulic, čest Komite za planiranje in 22.5.85 IS, statutarno pravna in poti, ki se po 4. členu zakona o ko- družbenoekonomski razvoj komisija munalnih dejavnostih štejejo za komunalne objekte in naprave skupne rabe 8. Osnutek odloka o spremembah odloka o Komite za planiranje in 22.5.85 IS, statutarno pravna " i delovnem času . družbenoekonomski razvoj komisija 26.9.85 22. seja 1. Informacija o uresničevanju obrambnih Oddelek za ljudsko 2.9.85 IS DPZ priprav, programa SLO in DS s predlogom obrambo nacrta organizacije in razvoja TO v ob- . . -čini Litija ter obrambnega usposabljanja prebijralstva 2. Enotni koncept pripravljenosti ob narav- Oddelek za NZ, Oddelek 2.9.85 IS nih in drugih nesrečah v občini za LO 3. Informacija o gospodarjenju organizaeij Komite za planiranje in 2.9.85 IS združenega dela za 1. polletje 1985 družbenoekonomski razvoj 4. Informacija o uresničevanju socialne SIS soc.skrbstva, Oddelek 2.9.85 IS politike v občini za splošne upr.zadeve 5. Poročilo o možnostih za srednjeročno in SSS 2.9.85 IS,Komite za planiranje dolgoročno oskrbo Litije s toplotno energijo in družbenoekonan.razvoj >7.9.85 24. seja 1. Informacija o uresničevanju programa Oddelek za ljudsko 2.9.85 IS ZZD, ZKS SLO in DS s predlogom nacrta organiza- obrambo čije in razvoja TO v občini Litija 2. Informacija o gospodarjenju organizaeij Komite za planiranje in 2.9.85 IS združenega dela za 1.polletje 1985 družbenoekonomski razvoj * 3. Poročilo o možnostih za srednjeročno in SSS 2.9.85 IS, Komite za planiranje dolgoročno oskrbo Litije s toplotno in družbenoekonomski energijo razvoj 4. Informacija o uresničevanju socialne po- SlS soc. skrbstva, Oddelek 2.9.85 IS litike v občini za spložne upravne zadeve 5. Osnutek odloka o spremembi zazldalnega Komite za planiranje in 2.9.85 IS, statutarno pravna nacrta Litija - levi breg družbenoekonomski razvoj komisija 6. Osnutek odloka o sprejemu urbanističnih Komite za planiranje in 2.9.85 IS, statutarno pravna zasnov za Litijo in Šmartno z Ustjem družbenoekonomski razvoj komisija 7. Informacija o gospodarjenju organizaeij Komite za planiranje in 2.9.85 OGZ, IS združenega dela za 1. polletje 1985 družbenoekonomski razvoj 13 8. Predlog odloka o spremembi odloka o de- Komite za planiranje in 2.9.85 IS, statutarno pravna lovnem času družbenoekonomski razvoj komisija 5-. 11.85 25. seja 1. Osnutek resoluoije občine za leto 1986 IS 10.10.85 IS ZZD.ZKS 2> osnutek resolucije SR Slovenije za IS.Skupščine SRS 10.10.85 IS leto 1986 ; 3. Predlog odloka o razvrstitvi ullc, oest Komite za planiranje in 10.10.85 IS, statutarno pravna in poti, ki se po 4. členu zakona o komu- družbenoekonomski razvoj komisija nalnih dejavnostih štejejo za komunalne objekte in naprave skupne rabe 4. Osnutek odloka o razglasitvi objektov za Oddelek za splošne upravne 10.10.85 IS, statutarno pravna kulturni ali zgodovinski spomenik ali na- zadeve in oboo upravo komisija, Kulturna skup-ravno znamenitost nost 5. Predlog odloka o sprejenu urbanistionih Komite za planiranje in 10.10.85 IS, statutarno pravna zasnov za Litijo in Šmartno z Ustjem družbenoekonomaki razvoj komisija 6. Osnutek odloka o Javnih vodovodih na ob- Komite za planiranje in 10.10.85 IS, statutarno pravna močju občine Litija družbenoekonomski razvoj komisija 7. Predlog odloka 6 spreroembi zazidalnega Komite za planiranje in 10.10.85 IS, statutarno pravna nacrta Litija - levi breg družbenoekonomski razvoj komisija 8. Oanutek odloka o spremembi odloka o pro- Odd. za splošne upravne 10.10.85 IS, statutarno pravna računu občine Litija za leto 1985 zadeve in občo upravo komisija 27.11.85 13. skupna 1. Informacija o gospodarjenju organizacij Komite za planiranje in 4.11.85 OGZ, IS seja združenega dela za obdobje januar - družbenoekonomski razvoj september 2. Predlog dolgoročnega plana občine Litija Komite za planiranje in 4.11.85 IS za obdobje 1986-1995/2000 družbenoekonomski razvoj 3. Predlog družbenega plana občine Litija Komite za planiranje in 4.11.85 IS za, obdobje 1986-1995 družbenoekonomski razvoj 4. Informacija o kršitvah družbene lastnine Odd. za splošne upravne 4.11.85 IS, PM, komisija za in drugih pojavnih oblikah neodgovornega zadeve in občo upravo družbeno nadzorstvo odnosa do družbene lastnine in njenega varstva 5. Predlog za občinska priznanja za leto OK SZDL 4.11.85 0K SZDL 1985 26.12.85 26. seja 1. Predlog resolucije o izvajanju družbenega Komite za planiranje in 4.12.85 IS, OGZ ZZD, ZKS plana občine Litija za obdobje 1986-1990 družbenoekonomski razvoj v letu 1986 2. Informacija o kršitvah družbene lastnine Odd. za splošne upravne 4.12.85 IS, PM, komisija za in drugih pojavnih oblikah neodgovornega zadeve in občo upravo družbeno nadzorstvo odnosa do družbene lastnine in njenega varstva 3. Predlog odloka o javnih vodovodih na ob- Komite za planiranje in 4.12.85 IS, statutarno pravna močju občine Litija družbenoekonomski razvoj komisija 4. Predlog odloka o spremembi odloka o pro- Odd. za splošne upravne 4.12.85 IS, statutarno pravna računu občine Litija za leto 1985 zadeve in občo upravo komisija 5. Predlog odloka o začasnem financiranju Odd. za splošne upravne 4.12.85 IS, statutarno pravna splošnih družbenih potreb v prvem tri- zadeve in občo upravo komisija mesečju 1986 6. Predlog odloka o razglasitri objektov za Odd. za splošne upravne 4.12.85 IS, statutarno pravna kulturni ali zgodovinski spomenik ali zadeve in občo upravo komisija, Kulturna naravno znamenitost j skupnost , 7. Predlog sklepa o vrednosti točke za PMZ Samoupravna komunalna 4.12.85 IS, statutarno pravna skupnost komisija KRATICE: IS - izvršni svet SSS - Samoupravna stanovanjska skupnost SKS - Samoupravna komunalna skupnost OGZ - Občinska gospodarska zbornica PM - Postaja milice KS - krajevna skupnost 14 20. seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija 5. februarja 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova 14. Predlog dnevnega reda: 1. a) Izvolitcv komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika c) Potrditev zapisnikov 18. in 19. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti c) Predlog dnevnega reda 2. Predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 3. Predlog smernic za dolgoročni plan občine Litija 4. Informacija o preskrbi prebivalstva s pitno vodo na območju občine Litija 5. Poročilo medzborovske komisije o reševanju problematike ogrevanja stanovanjske soseske Rozmanov trg v Litiji 6. Predlog programa dela zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti za leto 1985 7. Predlog odloka o hišnem redu 8. Predlog odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Litija 9. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetem zazidalnem nacrtu Graška Oobrava, 10. Predlog odloka o pokopališkem redu na območju občine Litija 11. Osnutek odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija 12. Osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljište vobčini Litija 13. Osnutek odloka o proračunu občine Litija za leto 1985 14. Osnutek odloka o davkih občanov 15. Osnutek odloka o občinskem davku od prometa proizvodov 16. Vprašanja in predlogi delegatov Na osnovi 42. in 72. člena poslovniku SO Litija tersklepa predsedstva SO Litija, bodo vsi trije zbori uvodna poročila k točkam 2,3,4,5 in 6 posluša li skupaj, na to pa nada I je va li/, obravnavo posame/nih zadev na ločenih sejah. PREDSEDN1CA PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH ZBORA SKUPNOSTI ZDRUŽENEGA DELA {•VA KOVIČ. 1. r. ANTON SAVŠEK, I. r. točka lc SKRAJSANI ZAPISNIK 18. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti SO Litija, ki je bila dne 4. 12. 1984 ob 12. uri v veliki sejni dvorani SO Litija. Sejo je vodil predvodnik /bora združenega dela Anton Savšek. zboru krajevnih skupnosti je predsedovala predsednica zbora Eva Kovič. Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Zbora sta soglasno sprejela naslednji dnevni red: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zborov b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika c) Potrditev zapisnika 10. skupne seje in 17. seje ZZl) in ZKS 2. Osnutek resolucijeopolitikiizvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—85 v leti 1985 3. Informacija o poslovnem uspehu OZD za obdobje januar — september 1984 4. Osnutek odloka o hišnem redu 5. Osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine za leto 1984 6. Predlog odloka o določitvi zaščitenih kmetij 7. Predlog odloka o umetnem osemenjevanju in prirodnein pripustu krav in telic 8. Predlog sklepov k poročilu občinske kulturne skupnosti Litija o rezultatih dosedanjih prizadevanj za kulturno bogatejše delo in življenje delavcev in občanov občine Litija 9. Predlog za občinska priznanja za leto 1984 10. Informacija o urejanju ogrevanja v stanovanjski soseski Kozmanov trg in stališča izvršnega sveta SO Litija 11. Predlog družbenega dogovora o osnovah in merilih za oblikovanje in delitcv sredstev za osebne dohodke funkeionarjev v SR Sloveniji 12. Vprašanja in predlogi delegatov. Kl/a Verifikacijska komisija /bora združenega dela je ugotovila, da je od 27 delegatskih mest. na seji na vzočih 23 delegatov; seje se nišo udeležili delegati i/, delegaciji TOZD Transportne naprave Dole, TOZD Gozdni obrat. Mesarija. Kovina. Verifikacijska komisija /bora krajevnih skupnosti je poročala, da je od 18 delegatskih mest na seji nav/očih 12 delegatov; seje se nišo udeležili delegati i/ delegacij KS Vintarjevec, Št. Poljane, V. Štanga, Vače, Dole in Kresnice. K 1/b Zbora sta soglasno sprejela zapisnik 10. skupne seje vseh zborov in 17. seje /bora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. K2. Na osnutek resolucije o politiki i/vajanja družbenega plana občine Litija /a obdobje 19X1—85 v letu 1985 so dali pisne pripombe o/.iroma so razpravljali: delegatka osnovne sole Litija Jožica Bregar. delegatka VIIL konference delegacij Marinka .Kivan, delegat Predilnice Boris Župančič. delegat KZ Litija Beno Hostnik, delegat KS Litija — levi breg Ivan Blažič, delegatka družbenopolitičnih organi/acij Nada Jovanovič. delegatka KS .levnica Eva Kovič, delegacija KS Jablaniška dolina. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je i/ra/il zadovoljstvo, ker so delegacije posredovale toliko pripomb na osnutek resolucije; vse pripombe bo predlagatelj moral proučiti in pripraviti predlog resolucije za sejo zborov občinske skupščine, ki bo decembra letos. Zbora sta po končani razpravi soglasno sprejela naslednja sklepa: 1. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—85 v letu 1985 zbora sprejemata. Vse pripombe in pobude delegacij se posredujejo predlagatelju osnutka resolucije, ki naj jih prouči in upošteva pri sestavljanju predloga resolucije. - 2. Javna razprava o osnutku resolucije bo do 20. 12.1984, predlog resolucije pa bo obravnavan na sejah 26. decembra 1984. K3. Informacija o poslovnem uspehu OZD za obdobje januar — september 1984; razpravljali so: Vida Vukovie je menila. da so gospodarski rezultati > devetih mesecih boljši kot v prvem polletju. predvsem pa je po/itivno. da se je povečal t'i/ični obseg proizvodnje ob nižjih porubljenih sredstvih: delegat KS Litija — levi breg Ivan Blažič je ra/pravljal o primerjavi med akumulacijo Zavoda za i/obraževanjc in kulturo ter Doma Tisje ter vprašal za ka jsopodatkigospodarjenja ta kora/lični. Po konca ni razpravi je bil sprejet sklep: 15 Zbora sprejemata informacijo o gospodarjenju OZD v obdobju januar — september 1984. Predloge, mnenja in vprašanjadelegatov se posreduje predlagatelju, ki naj jih uporabi pri usmerjanju razvoja gospodarstva v občini. K4. ■■...:..^,,:;,c -.f;... .. •;■ . Zbora sta sprejela osnutek odloka o hišnem redu in ga dala v javno razpravo za en mesec. K5. Osnutek odloka ospremembi odloka o proračunu občine Litija za leto. 1984; razpravjali so: delegatka KS Jevnica Eva Kovič je razpravljala o realizaciji sredstev za krajevne skupnosti; vodja proračuna Martina Plaznik je pojasnila, daso bila sredstva za dejavnost krajevne skupnosti Jevnica že v celoti nakazana, ostale krajevne skupnosti pa so prejele razliko v tem mesecu; predsednik OS Branko Pintar je smatral, da je potrebno podpreti usmeritev, da se sredstva krajevnim skupnostim nakazujejo vsaj čertletnoali po dvanajstinah. Zbora sta soglasno sprejela nasledji sklep: Zbora sprejemata osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1984 in ga dajeta v nadaljno razpravo do 20. 12. 1984. Zbora predlagata izvršnemu svetu občinske skupštine in pristojnemu upravnemu organu, da se sredstva za financiranje krajevnih skupnosti nakazujejo vsaj četrtletno, če bo možno pa po dvanajstinah. K6. Predlog odloka o določitvi zaščitenih kmetij na območju občine Litija; razpravljali so: delegatka KS Jevnica Eva Kovič je predlagala popravek pri 8. točki; delegat KS Šmartno Rudi Derenčin je posredoval mnenje delegacije, ki meni, da mora kmetija Alojza Kapja iz Zavrstnika ostati zaščitena kmetija;' delegatka Gostinskega podjetja Litija Danica Sveršina je razpravljala o predlogu, da se med zaščitene kmetije uvrsti kmetija Alojza Kaplja, ki pa ježe umri pred tremi leti terjebilže opravi jen zapuščinski postopek, vendarsededičinisosporazumelizarazde-litev zemlje v naravi. Če bo kmetija uvrščena med zaščitene kmetije, bo ra/.dclitev med dediče nemogoča; delegat KZ Litija Beno Hostnik je vprašal, kako bo s tistimi zaščitenimi kmetijami, kjer ni dedičevali s tistimi, kišo tako majhne.da na njih ni mogoče pridelovati tržnih viškov; predsednik občinskega komiteja za planiranje indružbenoekonomski razvoj Karlo Lemutje povedal, da je bil predlog odloka pripravljen na podlagi predlogov krajevnih skupnosti terkmetijske /.cmljiške skupnosti. Dosledno se zaslcduje cilj, da se za.ščiti čimveč površin pred drobljenjem na ppsamezne lastnike; delegat KS Gabrovka Roman Huč je opozoril na napako pri zaporedni št. 94; delegatka KS Ribče Angelca Pleško je opozorila na napake pri navedbi hišnih številk. Zbora sta najprej z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednjc amandmaje: v 3. členu se pri KS Dole doda besedilo: »Lavrič Jože. Dobovica 1, Grčar Mihael, Gornje jelenje 5«, v 3. členu odloka se pri KS Litija — desni bregdoda besedilo: »Vovk Franc. Valva/.orjev trg 23«, v 3. členu se pri KS Jevnica točka 8. pravilno glasi; »Marij Jerant, Jevnica 42 do 1/36«. Zbora sta nato z većino glasov prisotnih delegatov (v zboru združenega dela sta dva delegata glasovala proti) sprejela sklep: Zbora sprejemata odlok o določitvi zaščitenih kmteij na območju občine Litija. Pred objavo naj se opravi redakcija celotnega besedila odloka. K7. Predlog odloka o umetnem osemenjevanju in prirodnem pripusu krav in telic na območju občine Litija; razprava: delegat KS Gabrovka Roman Huč je predlagal, da se v naseljih, kjer je z odlokorn predviđen naravni pripust, dopustu možnost umetnega osemenjevanja takrat, kadar na določenem območju nimajo plemenjaka-, tuđi tištim kmetovalcem, ki nišo kooperanti kmetij-skih zadrug; delegat KZ Litija Beno Hostnik je smatral, daje umetno osemenjevanje predrago, saj mora kmet plaćati celotne stroške umetne osemenitve, če ni kooperant, ti storški pa zna.šajo za eno osemenitev približno 4.000 din; pripombo je dala tuđi statutarno pravna komisija. Po končani razpravi sta zbora najprej sprejela amandma izvršnega sveta, zato pa soglasno sprejela naslednji sklep: Zbora sprejmeta odlok o umetnem osemenjevanju in prirodnem pripustu krav in telic na območju občine Litija. , K 8. Predlog sklepov k poročilu občinske kulturne skupnosti Litija orezultatihdosedanjih prizadevanj za kulturno bogatejšedelo in živjenjedelavcevinobčanov občine Litija; v razpravi je delegatka VIII. konfejfcjnce delegacij Marinka Juvan povedala, da je tak predlog pripravila občinska kulturna skupnost na osnovi sklepa zborov občinske skupščine na prejšnji seji; delegatka KS Jevnica Eva Kovič je predlagala, da naj se vključi med sklepe tuđi naloga, da se bo Kulturna skupnost občine Litija zavzemala za zagota-vljanje finančnih sredstev za vzdržeVanje kulturnih dvoran in prostorov za delovanje kulturnih skupin (zborov, dramskih skupin itd.). S tem y zvezi naj se uvede obačunavanje amortizacije nepremičnin in premičnin. Po končani razpravi sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela sklep: 1. V okviru finančnih sredstev je potrebno omogočiti vsakb aktivnost na kulturnem področju, katere cilj je dvig kulturnega nivoja v občini. 2. Potrebno bi bilo proučiti oz. najti vire za financiranje širšega programa aktivnosti v posameznih dvoranah, predvsem litijski, tako da bi bila dvorana dpstopna vsem interesentom in ne le komercialnim prireditvairrin organizatorjem z dovolj visokimi finančnimi sredstvi. - s ■■■* fV 3. Iz nalog, ki izhajajo iz zakona^) knjižničarstvu, si borno prizade-vali, da vsestransko-. izboljšamo pogoje dela matične in podru-žničnih knjižnic (prostori, kadri, število knjig). 4. Moški pevski zbor Lipa bo v naslednjem letu praznoval 100-letnico delovanja. To visoko obletnico na kulturnem področju bodo obeležili z osrednjo kulturno manifestacijo v Litiji. Tuđi delovanje Sindikalnega pihalnega orkestra Litija, ki letos praznuje 85-letnico delovanja je velikega pomena. Za nadaljnje delovanje naj mu v okviru možnosti finančno pomaga širša družbena skupnost. K9. Zbora sta sprejela predlog komisije za odlikovanja in občinska priznanja in sprejela naslednja sklepa: 1. občinska priznanja za leto 1984 se podelijo: — Jozetu Grošlju s področja družbenih dejavnosti — Občinskemu odboru ZZB NOV Litija s področja razvoja družbenopolitičnega sistema in samoupravnih odnosov, — Gasilskemu društvu Šmartno s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. listina o priznanju se podeli: — delovni organizaciji Pletenina Ljubljana za ureditev obrata v Jevnici, — Teobaldu Belcu za ustvarjalno delo pri Projektu Vače*81, — Marjanu Božiću za ustvarjalno delo pri Projektu Vače 81. K 10. Informacija oogrevanjuvstanovanjskisoseskiRozmanov trg v Litiji in stališča izvršnega sveta OS je bila objavljena v Dele-gatskem obveščevalcu št. 9/84; uvodno obrazložitev je podal predsednik izvršnega sveta Zvonimir Bric. Razpravljali so: delegat KOP Komunala Cveto Matijevič, delegat KS Litija — levi breg Avgust Spat, delegatka osnovne sole Litija Jožica Bregar, delegatka Industrije apna Kresnice Iva Ključevšek, delegat Lesne industrije Andrej Namcstnik,zborstanovalcevUliceLukeSvetca 1 je predložil pisno razpravo, predstavnica hišnega sveta Cesta komandanta Staneta 16 je podala zboroma sklepe hišnega sveta, predsednik OS Branko Pintar je opozoril na nevzdržno st.y*»je pri uporabi drugačnih oblik ogrevanja (individualno ogrevanje na trda goriva, termoakurmilacijskc peči...) Pozval je delegate, d^-se vključijo predvsem v reševanje problematike, ne pa sam«'da* zahtevajo rešitev posameznih zadev. Predlagal je, da izvršni s;yet„ nemudoma izdela program konkretnih ukrepov, ki naj jih obrav* -navajo zbori občinske skupščine in skupščina skupnosti samou-.' ^ pravne stanovanjske skupnosti. Ukrepi bi morali konkretno ^ * določiti naloge z nosijci in roki za izvedbo s ciljem, da se sta'no-"' valcem na Rozmanovem trgu zagotovi ustrezno in primerno" ogrevanje; predstavnik Samoupravne stanovanjske skupnosti Anton Tomažič je podal nekaere informacije o dolgovih posa- 16 mednih stanovalcev iz preteklih let. Glede razvodnega omrežja je povedal, da so strokovnjaki ugotovili, da so bile kinete v času gradnje izdelane v skladu s takratnimi predpisi, vendarpa nišo več primerne za današnje razmere. Glede rešitve problemov je podal tri možne rešitve in sicer: izgradnja centralne kontlovnice za širše območje Rozmanovega trga, izgradnja več manjših kotlovnic ali izgradnja kotlovnice v okviru Lesne industrije Litija z dovodom toplotne energije do Rozmanovega trga. Vsaka izmed teh variant pa bi stala okrog 60 do 70 milijonov din, realizirana pa bi bila v dveh letih. Menil je, da bi v primeru ponovne priključitve Rozmanovega trga na kakršnokoli skupinsko ogrevanje, najprej pristopili k dodatni izolaciji kinet in stanovanjskih hiš; delegatka družbenopolitičnih organizacij in PM Nada Jovanovič, sekretar OK SZDL Slavko Urbič, delegat KS Polšnik Anton Korimšek; predsednik izvršnega sveta Zvonimir Bricje poudaril, da si izvršni svet prizadeva za ohranjanje sistema ogrevanja in da dela na osnovi strokovnih podlag; delegat Obrtnega združenja Vinko Pregrad. Razprava je bila končana ter je bilo izvedeno glasovanje v zboru združenega dela; od 14 navzočih delegatov je za predlagana stališča izvršnega sveta glasoval en delegat, 4 delegati so glasovali proti, ostali so se glasovanja vzdržali. Glasovanje v zboru krajevnih skupnosti ni bilo izvedeno, ker je zbor zaradi odhoda delegatov postal nesklepčen. Informacija izvršnega sveta s predlogi stališč s tem ni bila sprejeta. Kll. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji; razprave ni bilo ter je bil predlog dan naglasovanje zboru združenega dela. Od 14 navzočih delegatov je 13 delegatov glasovalo za predlog družbenega dogovora, 1 delegat seje glasovanja vzdržal; torej zbor združenega dela predloga družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji ni sprejel. K12. Delegatska vprašanja so predložile delegacije: — KS Litija — levi breg, — IU V TOZD Usnjarna Šmartno, — KS Primskovo, — Predilnica Litija. Odgovori bodo objavljeni v Delegatskem obveščevalcu. Seja je bila končana ob 15.45 uri. SKRAJŠANI ZAPISNIK 19. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti OS Litijazdne 26.12.1984obli.urivveliki sejni dvorani OS Litija. Sejo je vodila predsednica zbora krajevnih skupnosti Eva Kovič, zboru združenega dela paje predsedoval predsednik zbora Anton Savšek. Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Zbora sta soglasno sprejela naslednji dnevni red: 1. a) Imenovanje komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika, 2. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-^85 v letu 1985, 3. Predlog dogovora o uresničitvi nalog splošne ljudske obrambe, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije v obdobju 1985-90, 4. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Litija zaletol984, 5. Osnutek odloka o spremembi odloka o financiranju obrambe pred točo, 6. Osnutek dogovora o usklajevanju davČne politike v letu 1985, 7. Osnutek odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija v I. trimesečju 1985, 8. Osnutek odloka o čišćenju potokov in jarkov na območju občine Litija, 9. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka* o sprejetem zazidalnem nacrtu »Graška Dobrava«, 10. Osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, 11. Osnutek odloka o zazidalnem nacrtu Praprošče GS 4/2, 12. Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985, 13. Osnutek programa dela zborov občinske skupščine za leto 1985, 14. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji, 15. Sklep o vrednosti točke za določitev visine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, 16. Kadrovske zadeve, 17. Vprašanja in predlogi delegatov, 18. Osnutek odloka o spremembi odloka o plačevanju prispevka za požarno varnost občine Litija, 19. Imenovanje medzborovske komisije. K l/a Verifikacijska komisija zbora združenega dela je ugotovila, da je od 27 delegatskih mest na seji navzočih 17 delegatov; seje se nišo udeležili delegati iz delegacij: TOZD Gradmetal, Mizarstvo Gabrovka, TOZD Transportne naprave Dole, Gostinsko podjetje, Mesarija, Kovina, TOZD Pletilja, VII. konferenca, OŠ Gabrovka, Obrtno združenje. Verifikacijska komisija zbora krajevnih skupnosti je poročala, daje od 18 delegatskih mest na seji navzočih 12 delegatov; seje se nišo udeležili delegati iz delegacij krajevnih skupnosti: Litija — levi breg, Litija — desni breg, Sava,Št. Poljane, Primskovo, Dole. - Kl/b Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena Jožica Kirm in Rudi Derenčin. K2. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-85 v letu 1985; delegatka KS Jevnica Eva Kovič je razpravljala o popravilu podaljška mostu v Jevnici, popravilu asfalta na cesti Ribče — Kresnice in razširitvi ceste v Strmolah; delegatka KZ Litija Marija Zajc je prebrala pisno pripombo delegacije; odgovore je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut: gradnja podaljška mostu v Jevnici se bo pričela v prihodnjem letu, dodatna plast asfalta na cesti od Ribč do Hotiča ter popravilo odseka v Strmolah bo urejeno spomladi 1985, pripomba KZ Litija bo proučena v prihodnjem letu, nato pa bi se pripravila merila in kriteriji za regresiranje osnovne črede v kmetijstvu. Po končani razpravi sta zbora soglasno sprejela naslednji sklep: Zbora sprejemata resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-1985 v letu 1985. K3. Predlog dogovora o uresničitvi nalogsplošne ljudske obrambe, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije v obdobju 1985-1990 je obrazloži! Član izvršnega sveta Tone Pavliha. Povedal je, daje gradivo zaupne narave, zato ga delegati nišo prejeli v pisni obliki. Razprave ni bilo ter sta zbora zločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednja sklepa: 1. Zbora sprejemata dogovor o uresničitvi nalog splošne ljudske obrambe, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije v obdobju 1985-1990. 2. Za podpisnika dogovora se določi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Zvonimir Bric. K4. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1984; razprave ni bilo ter je bil z ločenim glasovanjem soglasno sprejet sklep: Zbora sprejemata odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1984. 17 K5. Osnutek odloka o spremembi odloka o financiranju obrambe pred točo je obrazložil predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut, ki je predlagal amandma s katerim se umika tretja alinea 1. člena ter predlagal tuđi, da se osnutek spremeni v predlog, ki naj ga zbora sprejmeta. Predsednik statutarno pravne komisije Tone Primožič je pojasnil stališča komisije do osnutka odloka. Komisija je namreč predlagala, da se v tretji alinei tretjega odstavka 1. člena osnutka odloka konkretno navede za katere terciarne dejavnosti gre, saj je komisija ugotovila, da v odloku o financiranje obrambe pred točo v osrednji Sloveniji nišo navedene terciarne dejavnosti niti stopnje za finančne prispevke terciarnih dejavnosti, zato se lahko pred-laga le nova obremenitev, ne pa znižanje prispevnih stopenj. Zaradi tega bi bilo treba odlok spremeniti vdvofaznem postopku. Ker je predstavnik izvršnega sveta predlagal amandma za umik spornega določila iz besedila predloženega osnutka odloka, ni ovir za sprejem odloka. Delegat Gozdnega obrata ing. Andrej Rihar je vprašal ali bo stopnja prispevka znižana, če toče ne bo; pojasnilo je dal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Razprava je bila končana ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sklenila, da se osnutek odloka spremeni v predlog in sprejela predloženi amandma IS. Razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela odlok o spremembi odloka o financiranju obrambe pred. točo v osrednji Sloveniji. K6. Osnutek dogovora ousklajevanjudavčne politike v letu 1985; v razpravi je predsednik občinske skupščine Branko Pintar menil, da bi bile lahko stopnje po 5. členu osnutka dogovora za vseenake; član IS Borut Vuković je pojasnil določilo v 5. členu dogovora; predsednik IS Zvonimir Bric je predlagal, da bi vse pripombe v postopku sprejemanja dogovora pažljivo obdelali, javna razprava naj bi tekla do 31. januarja 1985. Razprava je bila končana ter z ločenim glasovanjem soglasno sprejet sklep: Zbora sprejemata osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 in ga dajeta v javno razpravo do 31. januarja 1985. Vse pripombe iz javne razprave naj občinska uprava za družbene prihodke pregleda in o tem poroča pri sprejemanju predloga dogovora. K7. Osnutek odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potrebobčineLitija vl.trimesečju 1985; razprave ni bilo ter je bilz ločenim glasovanjem soglasno sprejet sklep: Zbora sprejemata osnutek odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija ter ga spremenita v predlog. Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija v I. trimesečju 1985 zbora sprejemata. K8. Osnutek odloka o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Litija; razprave ni bilo ter je bil soglasno z ločenim glasovanjem sprejet sklep: Zbora sprejemata osnutek odloka o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Litija in ga dajeta v javno razpravo do 15. 2.1985. K9. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetem zazidalnem nacrtu »Graška Dobrava«; razprave ni bilo ter je bil soglasno z ločenim glasovanjem sprejet sklep: Zbora sprejemata osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetem zazidalnem nacrtu »Graška Dobrava« in ga dajeta v javno razpravo do 15. 2.1985. K10. Osnutek odloka oodškodnini za radi spremembenamembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda; razprave ni bilo ter je bil z ločenim glasovanjem soglasno sprejet sklep: 18 Zbora sprejemata osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in ga dajeta v javno razpravo do 15. 2.1985. Kll. Osnutek odloka o zazidalnem nacrtu Praprošče GS 4/2; razprave ni bilo ter je bil z ločenim glasovanjem soglasno sprejet naslednji sklep: Zbora sprejemata osnutek odloka o zazidalnem nacrtu Praprošče GS 4/2 in ga dajeta v javno razpravo do 15. 2.1985. K12. Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985; obrazložitev je posredoval predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut, ki je predlagal, da se osnutek spremeni v predlog in sprejme na današnji seji zborov. Razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednja SKLEPA: 1. Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 se sprejme in spremeni v predlog. 2. Zbora sprejemata predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985. K-13. Osnutek programa dela zborov občinske skupščine za leto 1985 so delegati prejeli v pisnem gradivu; delegatka KS Jevnica Eva Kovič je predlagala, da naj se konkretizira 3. točka seje zborov 26. 3. 85, na sejo zborov v marcu naj se uvrsti tuđi poročila o delu krajevnih skupnosti s problematiko financiranja, septemberska seja zborov naj bi bila preje, osnutek resolucije za leto 1986 naj se obravnava nasejah 5. 11.1985;predsednikzborazdruženegadela Anton Savšekje predlagal, da bi morali občinski upravni organi in izvršni svet dati predloge in pripombe na osnutek programa v času javne razprave, po sprejetju pa delati na osnovi programa. Po končani razpravi sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela sklep: Zbora sprejemata osnutek programa dela zborov občinske skupščine za leto 1985 in ga dajeta v javno razpravo do 9. 1.1985. K 14. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela. Za podpisnika se določi predsednik občinske skupščine Branko Pintar. K15. Predlog skelpa o vrednosti točke za določitev visine nadomes-tila za uporabo stavbnega zemljišča je obrazložil predstavnik Samoupravne komunalne skupnosti Marjan Mali, ki je povedal, da je Skupščina komunalne skupnosti sprejela besedilo sklepa s tem, da se sprejme vrednost točke po II. varianti, karpodpira tuđi izvršni svet občinske skupščine. Razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela sklep: Zbora sprejemata sklep o vrednosti točke za določitev visine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki znaša0,0218din. K16. Na predlog komisije za volitve in "imenovanja ter kadrovske zadeve sta zbora brez razprave soglasno sprejela naslednjesklepe: 1. Miran Železnik se imenuje za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. 2. Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: Dobrovnik — Zima Tadeja, Dolenc Bojan, Jagodic Tone, Komar-Jezdek Dagmar in Praprotnik Alenka. 3. Mira Kastelic se razreši dolžnosti delegatke v skupini delegatov za področje delovnih skupnosti državnih organov in društev v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije. Zbor krajevnih skupnosti je na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve sprejel naslednje sklepe: 1. V odbor udeležencev družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji se imenujeta: Stane Šmid, dipl. ing. org. dela — za člana in Anton Colarič, pravnik — za namestnika. 2. Borut Vuković se razreši funkcije namestnika občinskega sodnika za prekrške. 3. Ljudmila Regancin se izvoli za namestnico občinskega sodnika za prekrške Litija. Predsednik izvršnega sveta Zvonimir Bricjeobrazložil predlog za razrešitev direktorja občinske uprave za družbene prihodke, razrešitev vršilca dolžnosti in imenovanje vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave za družbene prihodke. Razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela sklepe: 1. Božidar Humar se razreši dolžntfsti direktorja občinske uprave za družbene prihodke z 11.12.1984. 2. Jožica Merzel-Dolinšeksez31.12.1984 razreši funkcije vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave za družbene prihodke. 3. Stavko Palčič se s 1. 1. 1985 imenuje za vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave za družbene prihodke. K17. Delegatskih vprašanj ni bilo. K18. Predsednik občinskga komiteja za planiranje in družbenoeko-nomski razvoj Karlo Lemut je predlagal, da zbora občinske skupščine obravnavata osnutek odloka o spremembi odloka o plačevanju prispevka za požarno varnostobčineLitija;taosnutek je prejšnji dan sprejela Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom v občini Litija in ga predlaga vsprejem zborom občinske skupščine. Predlog je utemelji! s tem, daje prispevna stopnja za požarno varnost predviđena s tem odlokom tuđi v resolucijskih določilih. Predlagal je še, da se osnutek sprerheni v predlog in sprejme, da bodo njegova določilalahkoveljala od 1.1.1985 dalje. Predsedujoča Eva Kovič je dala predlog v razpravo, vendar razprave ni bilo; delegati so se strinjali,da se osnutek odloka uvrsti na dnevni red in spremeni v predlog. Sekretar občinske skupščine Tine Brilej je pripomnil, da odlok ni bil predložen zborom občinse skupščine v skladu s poslovnikom občinske skupščine. Razprave ni bilo ter sta zbor združenega dela (1 delegat seje glasovanja vzdržal) in zbor krajevnih skupnosti sprejela sklep: Zbora sprejemata odlok o spremembi odloka o plačevanju prispevka za požarno varnost občine Litija. K19. Predsedujoča eva Kovič je predlagala, da zbora imenujeta po tri člane v medzborovsko komisijo, ki bo proučila vprašanja v zvezi z urejanjemogrevanja vstanovanjski soseski Rozmanov trgvLitiji in pripravila usklajene predloge za reševanje tega vprašanja; razprave ni bilo ter sta zbor z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednje SKLEPE: 1. Zbor združenega dela imenuje vmedzborovskokomisijodelegate iz delegacij: — Predilnice Litija — Lesne industrije Litija — TOZD Gradmetal Litija. 2. Zbor krajevnih skupnosti imenuje v medzborovsko komisijo naslednje delegate: — Avgusta Špata iz KS Litija — desni breg — Poldko Pintar iz KS Litija — desni breg — Ludvika Kofola iz KS Litija — levi breg. 3. Skupna komisija vseh zborov občinske skupščine prouči vprašanje v zvezi z ogrevanjem stanovanjske soseske Rozmanov trg v Litiji in pripravi predlog za razrešitev spornega vprašanja na sejah, ki so predviđene 5. in 6. februarja 1985. Seja je bila končana ob 12.45 uri. točka 2 Gradivo je objavljeno pri 2. točki 19. seje DPZ na str. 4 točka 3 Gradivo je objavljeno pri 3. točki 19. seje DPZ na str. 9 točka 4 Gradivo je objavljeno pri 4. točki 19. seje DPZ na str. 9 točka 5 Poročilo bo podano na seji točka 6 Gradivo je objavljeno pri 6. točki 19. seje DPZ na str. 11 točka 7 Predlog Na podlagi 52. člena zakona o stanovanjskem gospoda rstvu (Ur. I. SRS št.8/81), 52. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. I. SRS, št. 35/82) in 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o hišnem redu I. SPLOŠNE DOLOČBE l.člen S tem odlokom se urejajo pravice in dolžnosti stanovalcev in samoupravnih organov v stanovanjskih hišah pri nemoteni uporabi stanovanj ter za zagotovitev reda in čistoče v stanovanjskih hišah in njihovi neposredni okolici. 2. člen Za stanovalce po tem odloku se štejejo imetniki stanovanjskih pravic in osebe, ki z njimi stalno ali začasno stanujejo, lastniki, najemniki in uporabniki poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, imetniki pravice uporabe stanovanj in lastniki stanovanjskih hiš ali stanovanj in osebe, ki z njimi stalno ali začasno prebivajo. 3. člen Za stanovanjske hiše po tem odloku se štejejo vsi stanovanjski objekti z več kot dvema stanovanjema v družbeni ali zasebni lasti. 4. člen Za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini skrbijo: 1. skupnosti stanovalcev 2. hišni sveti 3. stanodajalci 5. Člen , , ; : Stanovalci vskupnosti stanovalcev gospodari josstanovanji in stanovanjskimi hišami v skladu s samoupravnimi akti skupnosti stanovalcev, samoupravnim sporazumom o temeljih plana samaUipravne stanovanjske skupnosfi, zakona o stanovanjskem gospodarstvu PODŽAKONSKUvlI AKTI TER DRUG1MI PRIDPIS1. Vsaka .stanovanjska hišii mofa imeti na vidnem mestu v blizini vhodaizobežen sc/.nam stanovalcev, ki vsebuje: — priimek in ime stanovalca, — rojstne podatke stanovalcev,' ' — nadstropje, — številko stanovanja Se/nam stanovalcev sestavi in po potrebi dopolnjuje hišnisvet. Poleg se/nama stanovalcev mora imeti vsaka stanovanjska niša na vidnem mestu v blizini vhodnih vrat še: — i/obešen odlok o hišnem redu, — izobešena navodila občinskega štaba civilne zaščite o tem, kako ravnati v primeru naravnih in drugih možnih nesreč, — pritrjene poštne nabiralnike s priimki imetnikov stanovanjske pravice ali pravice uporabe, — v hi šah, kjer so pogoji za ustanovitev hišnega sveta, mora biti posebej nameščen hiib'iralnik za hišni svet in oglasna deska za obvestila stanovalcem, — nameščena oprema za reševanjev primeru požara ali drugih nesreč, —r 'jvjidno objavljeno; ime in priimek osebe, ki je zadolžena za civilnp zaščito. 8. člen Stanovanja morajo biti oštevilčena, na vratih pa mora biti označeno ime in priimek uporabnika stanovanja oziroma poslovnega prostora. Za označitev skrbi hišni svet. UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV TER SKUPNIH PROSTOROV IN NAPRAV STANOVANJSKE HIŠE ,^.-l.- .. ■ ..: :- 9. člen Stanovalci morajo uporabljati stanovanja, stanovanjske hiše in njihovo neposredno okolico s skrbjo dobrega gospodarja. Stano-vanja^jn skupne prostore morajo uporabljati tako, da ne motijo ostalitii stanovalcev pri mirni uporabi njihovih stanovanj. 10. člen Sklipni prostori (stopnišča, hodniki, pralnice, sušilnice, dvorišča, parkirišča inid'rugo)in oprema morajo biti na razpolago vserfliStanovalcem. , ■■.]■■■ [{„■". ,.. ■ ,,i ',u'o ..JI. člen . -: Stanovalci so dolžni žlasii: 1. redno plačevati stanarino ih druge obveznosti v zvezis stanovanjem oziroma poslovnim prostorom, 2. uporabljati stanovanje in poslovne prostore na tak način, da drugih stanovalcev ne ovira v mirni uporabi njihovih stanovanj, poslovnih prostorov ali skupnih prostorov, 3. paziti na red in čistočo v stanovanjskih in poslovnih prostorih ter skupnih prostorih in v neposredni okolici stanovanjske hiše, . 4. parkirati motorna vozila na za to določenih parkirnih mestih. : 12/Člen Stanovalci so dolžni tuđi: 1. takoj sporočiti hišnemu svetu vsako otkvaro na skupnih prostorih ali napravah, če po veljavnih predpisih take okvare nišo dolžni sami odstraniti, 2. sproti javljati hišnemu svetu vsakb spremembo članov gospodarstva ali drugih stanovajcev.p^upprabnikov stanovanj, 3. poučiti otrokeodejanjih,kišo škodljiva za stanovanje, stano-vanjsko hišo ali njeno okolico injih odvraćati od takih dejanj. 4. popraviti oz. nadomestiti vse naprave vskladuspravilnikomo minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš, 5. prijaviti oz. odjaviti prebivališče vseh uporabnikov stanovanj pristojnemu občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve v roku 8 dni. 13. člen V stanovanjski hiši in njeni okolici mora vladati red in mir, čuvati je treba javne naprave, zeleniće, otroška igrišča in • parkirišča. Stanovalcem se posebej prepoveduje: 1. v stanovanju, skupnih prostorih ali zunaj hiše povzročati prekomeren hrup, 2. imeti v stanovanju, hiši ali njeni blizini živali, ki ogrožajo življenje ali motijo stanovalce pri mirni uporabi stanovanj, 3. zamazati, onesnažiti ali poškodovati stanovanjsko hišo ali dopuščati, da mačke, psi ali druge male živali onesnažujejo skupne prostore hiše ali njene okolice, 4. odlagati smeti ali druge odpadke na mestih, ki nišo za to določena, 5. metati odpadke v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale, 6. hraniti nezavarovane eksplozivne ali sicer nevarne snovi v stanovanju ali skupnih prostorih hiše, 7. prati z eksplozivnimi sredstvi, 8. iztepati preproge in druge predmete na hdonikih, stopniščnih ' oknih, balkonih ali drugod ražen na za to določenih mestih, 9. pisati ali pritrjevati objave, plakate in obvestila na mestih, ki nišo za to določena, 10. zastavljati veže, hodnike, stopnišča, dvoriščain druge skupne prostore s predmeti, ki tja ne sodijo, 11. prekomerno trošiti vodo ali brez potrebe prižigati luč v skupnih prostorih, 12. postavljati na okna in balkone nezavarovane cvetlične lončke, ali zalivati rože tako, da se voda izliva po fasadi ali na spodnja stanovanja, stanovalce ali mimoidoče, 13. uporabljati naprave v hiši na način, kilahkopovzročiokvaro istih, 14. v stanovanju, poslovnih prostorih ali skupnih prostorih odstraniti, predelati ali popravljati obstoječe naprave, ki jih srne lestrokovnjak, 15. brez soglasja hišnega sveta IN BREZ DOVOLJENJA UPRAVNEGA ORGANA postavljati na hiši radijske ali televizijske antene, 16. kakorkoli kaliti mir v hiši med 21. in 5. uro 17. onesnaževati ozračje s sežiganjem smeti ali drugih odpadkov, 18. postavljati gorljive predmete ob kurilnih oziroma dimniških napravah, 19. obešati perilo na pročelnih delih zgradbe ob glavnih ulicah, 20. puščati vključene električne naprave brez nadzora, 21. sušiti drva ob kurilnih indimovodnih rtapravah ali na njih, ter zlagati kurivo in vnetljive predmete ob dimniških ali ogre-valnih telesih, 22. odlagati neugasel pepel v posode za smeti. 14. člen Z napravami za skupinsko ogrevanje v stanovanjskem objektu srne rokovati le oseba, ki je za to strokovno usposobljena. 15. člen Stanovalci, ki onesnažujejo okolico stanovanjske hiše ali dvorišča ali druge skupne prostore morajo onesnaženi prostor takoj očistiti. 16. člen Hišni svet je dolžan poskrbeti, da se v zimskem času odstrani sneg s pločnika, dvorišča in pred vhodom v stanovanjsko hišo. 17. člen Hišni svet je dolžan poskrbeti,da se izobešajo zastave v skladu z odlokom o izobešanju zastav. 18.člen Imetnik stanovanjske pravice ali pravice uporabe stanovanj in 20 poslovnih prostorov je dolžan dopustiti, da se v stanovanju oz. poslovnem prostoru opravljajo dela, ki so potrebna, da se odpra-vijo okvare ali izvršijo koristne izboljšave, katerih drugje ni mogoče opraviti ali pa se z nesorazmerno višjimi stroški. Hišni svet mora poskrbeti, da se dela, navedena v prvem odstavku tega člena opravijo v najkrajšem možnem času in z najmanjšimi motnjami. 19.člen Imetniki stanovanjske pravice, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov ne smejo preurejati stanovanjskih oz. poslovnih prostorov brez poprejšnjegasoglasja skupnosti stano-valcev stanovanjske hiše, če gre za posege, ki bi vplivali na funkcionalnost stanovanja, drugih stanovanj ali skupnih prostorov ali na zunanji videz hiše. 20. člen Imetnik stanovanjske pravice in uporabnik poslovnega prostora je ob izpraznitvi stanovanja oz. poslovnega prostora dolžan le-tega izročiti v takem stanju kot gaje prevzel ob vselitvi, upoštevajoč pri tem normalno obrabo. Stanovanje oz. poslovni prostor se IZROČI in predaja zapisniško. 21. člen Če ima stanovanjska hiša hišnika se razmerje med njim in hišnim svetom uredi s posebno pogodbo. 22. člen Za vse naprave, ki se priključujejo na dimne vode morajopred priključitvijo biti pridobljena soglasja OZD, ki izvaja dimni-karske storitve oz. od nosilca samostojnega osebnega dela, ki izvaja dimnikarske storitve. 23. člen Hišni svet je dolžan opozoriti stanovalce ali druge osebe, če kršijo hišni red. Če opozorjeni opozorila ne upošteva, je dolžan hišni svet takoj obvestiti pristojni občinski upravni organ, ki izvaja nadzor nad tem odlokom. III. RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESRE- ČAH TER VOJNIH AKCIJAH V. KAZENSKE DOLOČBE 28. člen ■•'".. Z denarno kaznijood 5.000dinse kaznuje za prckršck skupnosi stanovalcev oz. lastnik stanovanjske hiše, ki ravna v nasprot ju s 6.. 7. in 8. členom tega odloka. Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek stano-valec, ki ravna vnasprotjus 13. členom tega odloka, ražen kršilccv 9., 12. in 16. točke 13. člena tega odloka, ki se kaznuje v skladu / določbami zakona o prekrških zoper javni red in mir. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Za izvajanje hišnega reda skrbi hišni svet. 30. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lastnini na območju občine Litija (Ur. l.SRS,št. 2/78). 31. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v uradnem listu SRS. Številka: Litija: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA BRANKO PINTAR OBRAZLOŽITEV: Predlagatelj je po javni razpravi o osnutku pripravi/ pretilog odloka. Predlog od/oka o hišnem redu se od osnutka razlikuje vnekaterih redakcijskih popravkih in dopo/nitvali in spremembah. ki so /ih narekovale dosedanje izkušnje pri delovanju liišne samouprave. Glede na to, da predlog odloka ne vsetuje vsebinskih sprememb v primerjavi z že sprejelim osnutkom, predlagamo delegatom, da ga v predloženi obliki sprejinejo. Samoupravna stanovanjska skupnost Litija 24. člen ■ Hišni svet mora v sodelovanju s štabom civilne zaščite v krajevni skupnosti skrbeti za izvajanje vseh preventivnih ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo posledice naravnih in drugih nesreč ter vojnih akcij. 25. člen " Stanovanjske hiše morajo biti opremljene z opremo za reševanje v primeru naravnih nesreč ali vojnih akcij. Natančno navodilo o tej opremi izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo V 3 MESECIH OD UVELJAVITVE TEGA ODLOKA. IV. NADZORSTVO 26. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in drugih aktov izdanih na njegovi podlagi opravljajo pristojni upravni organi za stanovanjske zadeve in inspekcijske službe. 27. člen Če pristojni upravni organi ugotovijo. da določbe odloka nis'o bile upoštevane ali nišo bile pravilne) upoštevane, odredijo z odločbo. daje treba ugotovljene nepravilnosti odpraviti. V primeru kršitev. predlaga pristojni organ kršilca za ka/novanje. točka 8 Predlog Na podlagi 158. člena Zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. list SI'RJ, št. 21/82) in 204. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS, št. 35/82) ter 75. člena statuta občine Litija (Ur. list SRS, št. 28/83) je občinska skupščina na seji zbora združenega dela dne.................. 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne................1985 leta sprejela ODLOK o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Litija I. SPLOŠNE DOLOČBE l.člen Ta odlok ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov. upravljanje in vzdrževanje. uporabo, oddajanje v najem. financiranje zaklonišč. ttir nadzor nad /aklonišči. 21 2. člen Za zaščito pred vojnimi dejstvovanji in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklanjajo v zaklonišče, zaklonilnike in druge zaščitne objekte. 3. člen Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciju obliki in opremi izpolnjevati pogoje za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev, določene s predpi-sanimi normativi za zaklonišča. Glede na odpornost in uporabo se gradijo osnovna, ojačena in dopolnilna zaklonišča, ter zaklonilniki in drugi zaščitni objekti. Javna zaklonišča so namenjena zlasti za zaklanjanje občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih v blizini zaklonišča. Zaklonišča v stanovanjskih poslovnih in drugih stavbah so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in občancjv, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah. Skupna zaklonišča so namenjena zlasti/a zaklanjanje stanovalcev, delavcev in občanov vdoločenih stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so sestavni del teh stavb oziroma skupni prostori v teh stavbah. Zaklonišča se gradijo predvsem v miru. 4. člen Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kletni prostori Ln drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti ter rovni in jarkovni zaklonilniki, ki se preuredijo oziroma gradijo po posebnem odloku občinske skupščine ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. 5. člen Upravne zadeve z graditvijo, uporabo, vzdrževanjem, odda-janjem zaklonišč v najem, ter graditvijo zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo,če posamezne zadeve z zakonom, tem odlokom ali drugim pred-pisom nišo dane v pristojnost drugega organa. II. GRADITEV ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 6. člen Za graditev javnih zaklonišč skrbi skupščina občine. Za graditev zaklonišć, v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah terdrugih zaščitnihobjektovskrbijodružbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnem besedilu: »investitorji«), imetniki pravice uporabe in lastniki teh stavb. 7. člen Zaklonišča se gradijo naobmočjih in v objektih, v skladu s tem odlokom ter nacrtom graditve zaklonišč, ki je sestavni del aktovo urejanju prostora (planskih in izvedbenih aktov). Nacrt za graditev zaklonišč v občini se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter nacrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin. Oceno ogroženosti območja občine v vojni določa svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi usmeritev Predsedstva SR Slovenije. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na tej podlagi določi območja in naselja, kjer je obvfzna graditev zaklonišč ter obsegzaščite. ■ 8. člen Območja, naselja in objekti, kjerje obvezna graditev zaklonišč ter obseg zaščite, ki ga morajo imeti zaklonišča, so prikazana na karti v merilu 1 : 25000 oziroma I : 5000, ki je sestavni del tega odloka. Karte hranijo upravni organ za ljudsko obrambo, pooblaščena organizacija za izdelavo urbanističnih dokumentov in organ pristojen z izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. 9. člen Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbeno tehnične dokumentacije upoštevati po 8. členu tega odloka, območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča in upoštevati druge pogoje za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin. 10. člen Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojno varstvenih in zdravstvenih organizacijah, domovih za ostarele in organizacijah združenega dela tuđi izven območij in naselij obvezne graditve zaklonišč, določenih v 8. členu tega odloka. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka odloči, da se zaklonišče ne gradi, če so zagotovljeni naravni ali drugi pogoji za zaščito občanov ali delavcev v takišnih objektih ali, če je ogroženost objekta majhna. U. člen Investitorji morajo na območjih, v naseljih in v objektih, ki so določeni v 8. in 10. členu tega odloka pri graditvi novih stavb in tuđi pri dozidavi, nadzidavi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb, če gre za povećanje koristne površine ali spremembo namembnosti objekta in za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v objektu ali v njegovi neposredni blizini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi za graditev zaklonišč. Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti v katerih se ne bodo zadrževali ljudje (garaže, ražen garažnih hiš, kioski, čebelnjaki ipd.) Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča, če je to v skladu s tehničnimi normativi in akti o urejanju prostora. Vstanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji, se gradijo žaklonišča dopolnilne zaščite do zmogljivosti 7 zakloniščnih mest. 12. člen Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovoljenje za objekte na območju ali v naseljih obvezne graditve zaklonišč in za druge objekte v katerih se morajo graditi zaklonišča po tem odloku le s poprejšnjim soglasjem upravnega organa za ljudsko obrambo. 13. člen Zaklonišča na območju občine se morajo graditi tako, da jih je v miru mogoče uporabljati za druge namene (dvonamenski objekti in prostori), vendar to ne srne vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito. 14. člen Investitor komunalnih in drugih objektov, ki gradi pod površino ta< je na zahtevo upravnega organa za ljudsko obrambo po predhodnem mnenju sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine dolžan prilagoditi te objekte za javna zaklonišča. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve objekta za zaščito bremenijo sredstva za graditev javnih zaklonišč. 15. člen Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju ali naselju, kjerje obvezna graditev zaklonišč ali če gradi objekt, v katerem se mora graditi zaklonišče, je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni blizini že zadostne zakloniščne zmogljivosti predpisane s tehničnimi normativi ali če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških in konstrukcijskih pogojev, ter pri legalizaciji gradenj tuđi prostorskih pogojev. Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po prejšnjem odstavku, mora plaćati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pripsevek za zaklonišča ražen, če je v stavbi žezgrajeno zaklonišče ali čeje bil prispevek za zaklonišča že plačan pri njeni gradnji oziroma, čeje investitor z lastnimi sredstvi že zagotovil potrebne zakloniščne zmogljivosti. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem členu izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 16. člen Potreben zakloniščni prostor se določi tako, da se zagotovi zakloniščne zmogljivosti: — pri graditvi novih stanovanjskih objektov za najmanj polovico stanovalcev, — pri graditvi družinskih stanovanjskih objektov za načrto-vano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe, — organizacije združenega dela in organi, ki delajo v več izmenah najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmtni in za vse obiskovalce, — organizacije združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni za najmanj 2/3 zaposlenih, — v zgradbah z gostinskimi lokali in drugih turističnih objektih, ter samskih domovih najmanj za polovico števila sedežev v lokalu ter najmanj za polovicocelotnegaštevila ležišč in za najmanj 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni, — v zgradbah strgovinskimi lokali za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvakratno število vseh zaposlenih v največji delovni izmeni, — v šolah in vzgojno varstvenih ustanovah za najmanj 2/3 učencev oz. varovancev v izmeni in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni, — v zdravstvenih domovih v skladu z vojnimi nalogami, — v domovih za starejše občane za 2/3 oskrobvancev in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni, — na železniških in avtobusnih postajah za enourno povprečno število potnikov na postajah in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni. Enourno povprečje števila potnikov se praviloma izračuna tako, da se polovično število sedežev na vlakih oz. avtobusih, ki dnevno prihajajo in odhajajo, deli s številom 16. Za zgradbe za katere ni določeno dimenziranje zmogljivosti zaklonišč po določbah prejšnjega odstavka, določi zmogljivosti zaklonišč upravni organ za ljudsko obrambo po poprejšnjem sklepu sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. 17. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravne stano-vanjske skupnosti morajo z razvojnimi programi zagotoviti,dase v obstoječih objektih na območjih in naseljih obvezne graditve zaklonišč ter v objektih, kjer se morajo graditi zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, zgradijos svojimi sredstvi ustrezna zaklonišča oziroma, da se v ta namen v roku, ki ga določa zakon, prilagbdijo in uporabijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti tako,da bodosežena odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite. III. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ 18. člen Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje Skupščina občine oz. organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki jo za upravljanje in vzdrževanje pooblasti Skupščina občine. Zaklonišča v poslovnih in drugih stavbah upravljajo in vzdržujejo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravljalci teh stavb. Z zaklonišči za stanovanjske stavbe v družbeni lastnini gospo-darijo skupnosti stanovalcev. 19. člen Zaklonišča je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju. Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče investicijsko vzdrževanje objektov ter bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravlja stavbe. Določena vzdrževana dela v zakloniščih opravljajo zakloniščne ekipe. 20. člen I Zakloniščni red in navodilo o vzdrževanju in uporabi zaklonišča predpiše občinski upravni organ za ljudsko obrambo. IV. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU IN ODDAJANJE V NAJEM 21. člen Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji: — da se v zakloniščih ne opravljajo spremembe ali adaptacije, ki bi poslabšale odpornost, higijenske in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča, — da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni ali izrednih razmerah izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah. 22. člen Ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni ali izrednih razmerah prenehajo veljati vse najemne pogodbe za zaklonišča. 23. člen Sredstva pridobljena z najemnino zaklonišč se lahko uporabljajo samo za graditev in vzdrževanje zaklonišč. V. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 24. člen Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljalci financirajo graditev, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi. 25. člen Graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč, financira skupščina občine iz sredstev za javna zaklonišča. Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih virov. Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odločasvet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. Za zbiranje sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava za družbene prihodke. 26. člen Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora pred prido-bitvijo gradbenega dovoljenja plačati na podlagi 15. člena tega odloka prispevek za zaklonišča v visini 2% skupne cene gradbenega dela stavbe oziroma adaptacije. Za gradbeni del stavbe iz prejšnjega odstavka se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami brez opreme in pohištva ter ureditve prostora okoli objekta. Gradbena cena objekta se ugotovi na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbeno tehnične dokumentacije, ki jo je izdelala pristojna projektanska organizacija. Predračun ne srne biti starejši od enega leta. Na podlaig 1. odstavka tega člena odmerjeni prispevek za zaklonišča pri graditvi garažnih hiš, skladišč in drugih podobnih objektov v katerih bo manjše število delavcev, ne more presegati visine stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko sam gradil zaklonišče. Stroški, ki bi nastali za investitorja, če bi lahko sam gradil zaklonišče, se ugotovijo tako, da se po predpisanih tehničnih normativih določi potrebne zakloniščne zmogljivosti ter upošteva povprečna cena zakloniščnega mesta dosežena v zadnjem letu na območju občine. Povprečno ceno zakloniščnega mesta po prejšnjem odstavku ugotavlja za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ v občini. 27. člen Zavezanci prispevka, ki so imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih, v naseljih in objektih kjer je obvezna graditev zakloniščplačujejo prispevek za zaklonišča v visini 3% ietne stanarine oziroma najemnine. Dejanska stnarina oziroma najemnina, dosežena v tekočem letu je osnova za obračun prispevka, vir pa so sredstva zavezanca prispevka. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbijo organizacije in skupnosti za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavb. Zavezanci prispevka po tem členu plačujejo prispevek za zaklonišča do 30 dne v rnesecu za tekoči mesec. Za tište zavezance, ki ne plačujejo prispevka za zaklonišča, prispevek odmeri z odločbo občinski upravni organ z ljudsko obrarnbo. 28. člen Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območju, v naseljih in objektih, kjer • je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za graditev zaklonišč v visini 0,06% od nabavne vrednosti stavbe oziroma osnovne za obračun amortizacije. Glede odmere, pobiranja, izterjave in rokovprispevkov veljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov občanov. 29. člen Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb (samski domovi, studentski domovi in podobni objekti), poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov in dela stavb, s katerimi sami upra-vljajo, na območjih in v naseljih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo letni pripevek v visini 0,06% od osnove za obračun amortizacije oziroma vrednosti stavbe, prostora ali dela stavbe. Prispevek za zaklonišča po prejšnjem odstavku se plačuje enkrat letno do 30. junija za tekoče ieto. Zavezanci iz tega člena sami skrbijo za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča. 30. člen Prispevek iz 27., 28. in29.člena tega odloka se ne plačuje,česov stavbi že zagotovljene potrebne zakloniščne zrnogljivosti ali čeje , bil^ri gradnji objekta plačan prispevek iz 26. člena tega odloka. VI. NADZOR NAD ZAKLONIŠČI 31. člen Inspekcijo nad projektiranjem, graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč izvajajo organi, določeni s splošnimi predpisi za opravljanje inspekcije v občini, ter upravni organ za ljudsko obrambo. VII. KAZENSKE DOLOČBE 32. člen Za neizvrševanje določb tega odloka veljajo kazenske določbe zveznega in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Pristojni organi in organizacije morao temeljno in izvedbeno urbanistično dokumentacijo in nacrt graditve zaklonišč uskladiti z doočili tega odloka v enem letu od uveljavitve tega odloka. 34. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o zakloniščih v občini Litija (Ur. list SRS, št. 15/77). 35. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ur. listu SRS. Predsednik Skupščine občine Litija: BRANKO PINTAR OBRAZLOZITEV: Občinska skupščinaje na 17. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. septembra 1984. leta, obravnavala osnutek odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Litija in ga sprejela, predlagatelju pa naložila, dana podlagi pripomb, stališč in predlogov danih v javni razpravi, ki je trajala do 31. oktobra 1984. pripravipredlog odloka o zakloniščih in drugh zaščitnih objektih na območju občine Litija. Ker je osnutek odloka z obrazlcžitvijo objavljen v delegatskem obveščevalcu št. 6 — septemer 1984., vtejobrazložitvipovzemamo le pomembnejše rešitve v posameznih členih, ki so drugačnc kot v osnutku odloka. Podlaga za spremembo rešitev v nekaterih členih so bile phpombe, ki sojih na osnutek odloka posredovali strokovna služba samoupravne cestne, komunalne in stanovanjske skupščine občine Litija, Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine in občinski štab za civilno zaščito. V 11. členu so natančneje določeni primeri obveznosti graditve zaklonišč pri dozidavah, nadzidavah in adaptacijah stanovanjskih in poslovnih stavb. Ta člen je dopolnjen tako, da morajo investitorji graditi zaklonišča tuđi pri dozidavi, nadzidavi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb lev primerih, če gre za povečanje koristne površine ali za spremembo namembnosti objekta in za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. V 15. členu je oprostitev graditve zaklonišč razširjena tuđi na prostorske pogoje. Pri legalizacijah gradenj pogosto gradnja zaklonišč zlasti zaradi konstrukcijskih in tuđi prostorskih pogojev ne bo rnožna. V takih primerih bo investitor, ki gradnjo legalizira oproščen graditve zaklonišča, vendar bo zavezan plača ti prispevek po 26. členu odloka. V 16. členu se peta in sedma alineja združila v eno alinejo in sicer zaradi tega, ker imajo gostinski in turistični objekti pogosto poleg gostinskih tuđiprenočitvene kapacitete. Beseda v hotelih pa se crta. V 18. členu je doloČeno, da z zaklonišči za stanovanjske stavbe v družbeni lastnini gospodarijo skupnosti stanovalcev. Rešitev v osnutku odloka, da zaklonišča v stanovanjskih stavbah v družbeni lastnini upravljajo in vzdržujejo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma uprav/jaki teh stavb, je bila vnasprotju z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. V 19. členu je na novo določeno, da določena vzdrževalna dela v zakloniščih opravljajo zakloniščne ekipe. Te ekipe v sestavu civilne zaščite še nišo imenovane. V letu 1985 jih bo treba imenovati in usposobiti za določena vzdrževalna dela v zakloniščih. V 3. odstavku 26. člena osnutka odloka je bilo določeno, da gradbeno tehnična dokumentacija ne srne bitistarejšaodenega leta. Ta odstavek se spremeni tako, da predračun ne srne biti starejši od enega leta. V 27. členu je nedvoumno določena osnova za obračun prispevka, vir sredstev in odmera prispevka zavezancem v primeru, če prispevka ne plačujejo, kakor tuđi kdo skrbi za obračun in plačilo prispevka. Pri sestavi predloga odloka so upoštevane vse pripombe iz javne razprave. ražen pripomb: strokovne službe Samoupravne cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija v tistem delu, ki se nanaša na določitev stroškov za obračunavanje, pobiranje in odvajanje prispevka po 27. členu odloka. Mcnimo. da vnaprej ovrednoteni stroški za obračunavanje, pobiranje in odvajanje prispevka nišo podlaga za ustrezno rešitev v odloku. Predlog odloka je obravnaval Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine Litija 14. 12. 1984 in predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da po obravnavi predlog odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Litija sprejmeta. OBČINSKI ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO 24 točka 9 Predlog Sktipščina občine Litija je na podlagi 39. in 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (U r. I. SRS, št. 18/84) ter 206. člena statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 28/83) na seji zbora združenegadelain zbora krajevnihskupnosti dne................sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem nacrtu »Graška Dobrava« 31. člen S tem odlokom se sprejema spremembo in dopolnitev sprejetega zazidalnega načita »Graška Dobrava« (Ur. 1. SRS,.št. 32/78), ki jo je izdelala Urbanistična služba pri Komunalnem obrtnem podjetju »Komunala« Litija podštev. 570/84-CM zdne 27. 9. 1984. 2. člen Sprememba in dopolnitev sprejetega zazidalnega nacrta vsebuje industrijsko cono za Prcdilnieo Litija in novo traso povezavne ceste Topilniškc in Prcdilniške ulice. 3. člen Spremembe in dopolnitve sprejetega Zazidalnega načita so stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim in organom krajevnih skupnosti pri Občinskem komiteju za planiranje indružbenoekonomski razvoj Skupščine občine Litija in pri Urbanistični službi pri Komunalno obrtnem podjetju »Komunala« Litija. 4. člen Trasa Topilniške ulice od povezavo na Predilniško ulico (do zapornic pri železniški progi) ostane kot javna cesta v nespremenjeni obli k i. opremljena zustrczn i mi prometni mi znaki. za dostop do podhoda na železniški postaji. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja Urbanistična inspekcija pri upravi inspekcijskih služb Skupščine občine Litija. 6. člen : Taodlok začne veljati osmi dan po objavi vUradncm listu SRS. Štev.: Prcdsednik Litija, dne.......... skupščine občine Litija: ' Branko Pintar OBRAZLOZITEV: Osnuick odloka o sprememhi in dopolnitvi odloka o zazidalnem nacrtu draška dobrava so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija obravnavali na 19. seji dne 26. 12. 1984 in sprejeli sklep da se osnutek odloka posreduje v javno razpravo do 15. januar/a 1985. V času javne razprave ni bilo pripomb na predlagani' spremembe in dopolnitve prej omenjenega zazidalnega nacrta zataje bi/ izdetan predlog odloka, ki se pred/aga v obravnavo in sprejem zborom občinske sklipščine. Pred/aganc spremembe in dopolnitve so bile v sklepu izvršnega sveta Skupščine občine Liti/ sprejetega na seji 13. 9. 1984 dane v javno razgrnitev. ki je trajala od 31. li). 1984 do 30. 11. 1984. Včasu javne razgrnitve je bila organizirana tuđi javna razprava in to 13. 11. 1984 v se/ni sobi Skupščine občine Litija. Verjetnoje tak postopek prispeval k temu, da na osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem nacrtu »draška Dobrava" ni bilo pripomb. Da je javna razprava o osnutku odloka trajala ma nj kot 30 dni je razlog v tem. ker je Predi/nica Litija predlagala, da bi se postopek s sprejetjem tega odloka pospešil zaradi načrtovanih investieij, ki naj bi jih Predilniea Litija realizirala v letu 1984 s ciljem povećati fizični obseg proizvodnje, izbo/jšati organizacijo dela, zmanjšati transportne stroške v proizvodnem procesu ter ustvariti jJogoje za ustrezno skladiščenje surovin. Časovna realizacija ten investieij je pogojena tuđi s koriščenjem mednarodnega kredita, ki naj bi ga pridobila Predilniea Litija za razvoj in posodobitev proižvodnega procesa. Smatramo da je podana utemeljitev za obravnavo pretiloga odloka, zato zborom občinske skupščine PREDLAGAMO: v obravnavo in sprejem predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem nacrtu »Graška Dobrava«. Litija. 9. 1. 1985 OBČINSK1 KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSK1 RAZVOJ točka 10 Predlog Skupščina občine Litija je na podlagi 25. člena zakona o pokopa-liški in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur. I. SRS, št. 34/84) in na podlagi 206. člena statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne...........sprejela ODLOK o pokopališkem redu na območju občine Litija l.SPLOŠNEDOLOČBE 1. člen Ure ja nje pokopališč obsega: vzdrževanje, razdelitev na posa-me/ne /vrsti grobov, prekopgrobov in opustitev pokopališča ter odda janje, prostorov za grobove v najem. Ta vprašanja se urejajo s tem odlokom. 2. člen Pokopališko dejavnost opravljajo in pokopališča urejajo komunalne organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: komunalna organizacija) oziroma krajeVne skupnosti. Komunalna organizacija oziroma krajevne skupnosti opravljajo pokopališko dejavnost in urejajo pokopališča na krajevno običajen način z dostojanstvom in spo.štovanjem do umrlih. 3. člen Na območju občine Litija so pokopališča v naslednjih krajih: — Dole pri Litiji. Gabrovka. Gradišče. Javorje (pri Bojgenšperku), Kresnice, Liberga. Litija. Polšnik. Prelesje. Sava. Smartno pri Litiji. Tihaboj. Vače, Velika Goba. Velika Stanga. Zgornji Hotič. Zgornja Jablanica. Slivna. 4'. člen S pokopališčem v Litiji in Šmartnem pri Litiji upravlja komunalna organizacija Komunalno obrtno podjetje »Komunala« Litija. z ostalimi pokopališči pa upravljajo posamezne krajevne skupnosti kolikor pokopališča nišo prenesena v upravljanje komunalni organizaciji (v nadaljnjem besedilu: upravljaiec pokopališča). 25 5. člen O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih poko-pališč odločajo pristojni upravni organi. POGREBNE STORITVE 6. člen Umrli se praviloma čuva vmrliški vezici, v kolikor je tov okviru pokopališča in če so za to podani pogoji. V kolikor želijo svojci umrlega, da leži pokojnik doma je to dovoljeno v kolikor ni v naspro.tju z določili hišnega reda. 7. člen Pfevoz umrlega s kraja-smrti na kraj kjer se čuva, na kraj upepelitve oziroma na kraj pokopališča je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili komunalne organizacije oz. krajevne skupnosti. V težko dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se srne umrli prenesti ali pripeljati tuđi na drug krajevno običajni način. 8. člen . Način pokopa in potrebne pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu 7. voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim. Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa za zadeve socialrflga skrbstva pristojni občinski upravni organ v kateri je oseba umrla ali je bila najdena. 9. člen Umrli se položi v krsto in se pokopi je vgrob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče. Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasični pokop ali v žarni grob. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM 10. člen , Komunalna organizacija oziroma krajevne skupnosti, ki urejajo pokopališča. dajejo prostor za grobove v najem. Pogoji najema se določijo s pogodbo med najemnikom in komunalno organizacijo oziroma krajevno skupnostjo v skladu s splošnim aktom komunalne skupnosti. 11. člen Komunalna organizacija oziroma krajevna skupnost mora voditi evidenco o umrlih, ki so pokopani na pokopališču, evidenca najemnikov grobov ter kataster komunalnih naprav na pokopališču. UREJANJE POKOPALIŠČA 12. člen Potrebne površine za pokopavanje umrlih določi občinska skupščina v svojih planskih aktih. Pokopališče se zgradi ali razširi na območju, ki je določeno z dolgoročnim planom občine, na podlagi ureditvenega nacrta. 13. člen Vsako pokopališče mora biti opremljeno z zidom ali z gosto živo mejo, oziroma mora biti primerno ločeno od ostalega prostora. Imeti mora prostor za hramboorodja,urejenosmetišče, urejen odvoz smeti v kolikor je potrebno pa tuđi prostor za odlaganje spomenikov. Za vsako pokopališče mora biti izdelan nacrt razdelitvc na pokopališke oddelke in grobove. Z nacrtom raždelitve na poko-pališke oddelke in grobove se lahko določijo posebni prostori za vrstne grobove, grobišča, žarne grobove in prostori za anonimne pokope ter za raztrositev pepela. Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljeno. 14. člen Na novih pokopališčih se pokop umrlih opravlja po vrstnem redu grobov. Praviloma je nov pokop v istem grobu dovoljen po desetih letih. Tak pokop je mogoč tuđi pred potekom te dobe, v kolikor je bil grob že predhodno poglobljen. V kolikor se grob odpre pred potekom dobe desetih let, mora ostati najrhanj 10 cm zemlje nad zadnjo krsto. Ne glede na zgornjedoločilo pa je dovoljen pokop žartudi pred potekom dobe desetih let. 15. člen Mere grobne jame so: dolžina do 2,60 m, širina do 1,00 m in globina najmanj 1,80 m. Upravljalec pokopališča določi kdaj je treba kopati poglobljeno jamo. V vsakem primeru je nujen poglobljen izkop, kada r se v isti jami predvideva več zaporednih pokopov, jama mora biti poglobljena tako, da znaša plast zemlje na zadnjo krsto najmanj 1,50 m. 16. člen Površino, kraj in obliko različnih zvrsti grobov dofoča nacrt raždelitve na pokopališke oddelke in grobove. Za pokop v klasične grobove se uporabljata krsta ali žara. V en žarni grob je lahko shranjenih več žar v skladu z nacrtom raždelitve pokopališča na pokopališke oddelke ali grobove. 17. člen Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,50 m. Spomeniki, nagrobne ograje pri grobnicah, razne sadike in druga znamenja ne smejo segati prek< mej določenega grobnega prostora. Nagrobni spomeniki smejo v visino segati največ 1,50 m. 18. člen Če upravljalec pokopališča ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela v nasprotju s tem odlokom, mora o tem obvestiti občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve. 19. člen Prostor za grobove oddaja upravljalec pokopališča v najem z najemno pogodbo. Najemna pogodba mora vsebovati: — čas uporabe groba, — rok dograditve groba, — določila o odstranitvi gradnje, če le-ta ni v skladu z določili tega odloka, — prispevek za stroške vzdrževanja pokopališča Prostor za grobove se oddaja za določeno dobo, ki ni krajša od 25 let. Najemnina se plača za dobo desetih let, najemnik lahko podaljša pogodbo. 20. člen Najemna pogodba se sklene,če se zainteresirani obveze zgraditi oziroma urediti grob v roku enega leta in ga redno vzdrževati in plačevati najemnino. V kolikor najemnik tuđi po pismenem obvestilu in opozorilu upravljalca pokopališča ne podaljša najemne pogodbe v roku enega leta in ne plača najemnine, se lahko grob odda drugemu. VZDRŽEVANJE IN KRASITEV POKOPALIŠČ 21. člen Pokopališka pota, zgradbe in druge'naprave s katerimi razp-olaga komunalna organizacija oziroma krajevna skupnost, kot upravljalec, jih je dolžan tuđi vzdrževati. Grobove in grobnice morajo najemniki redno vzdrževati. Upravljalec pokopališča in najemnik groba pa lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba. 22. člen Najemnike grobov, ki so zapuščeni pozove upravljalec, da jih uredijo. 26 Če pa je poziv brezuspešen, Iahko tak neizkoriščen prostor odda upravljalec pokopališča drugemu interesentu v najetn. 23. člen Upravljalec pokopališča Iahko za opravljanje nalog po tem odloku zbira namenska sredstva za vzdrževanje in krasitev pokopališča. DRUGEDOLOČBE 24. člen Pokopi na območju občine se vršijo vsak dan načeloma pa ne na dan 1. januarja, 1. maja in 29. novembra. 25. člen V zimskem času, to je od 31. oktobra do 30. aprila je mrliška vezica na pokopališču odprta od 8. — 20. ure. V poletnem času to je od 1. maja do 31. oktobra je vezica odprta od 7. — 21. ure. 26. člen Obiskovalec pokopališča ali mrliške vezice je dolžan opustiti vse kar žali pieteto umrlih. Na pokopališkem prostoru in vezici je predvsem prepovedano: — prižiganje sveč v vežicah, ražen na zato določenih mestih, — nedostojno vedenje, vpitje, kričanje, glasno smejanje, razg-rajanje, stopanje in hoja po grobovih, odlaganje smeti in odpadkov izven prostora, ki je zato določen, — onesnaževanje pokopališkega prostora in vezice, — vođenje živali po pokopališču in v vezico, — vožnja z dvokolesi in motornimi vozili ali njih shranjevanje na pokopališču, — poškodovanje grobov, vezice, nasadov in predmetov na pokopališkem prostoru, — odtujevanje predmetov iz tujih grobov, vežic in pokopa-liških prostorih. 27. člen Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča, ki v ta namen oblikuje tući ustrezni odbor. 28. člen Uresničevanje tega odloka nadzoruje za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ. KAZENSKE DOLOČBE 29. člen Z denarno kaznijo od 20.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek komunalna organizacija: — če opravi pokop brez listine o prijavi smrti ali preveritve dejanskega nastopa smrti po pooblaščeni osebi; — če opravi pokop zunaj pokopališča, ki je v uporabi, brez posebnega dovoljenja Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek odgovorno osebo komunalne organizacije, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. 30. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek občan, če pokoplje umrlega zunaj pokopališča, ki je v uporabi. 31. člen Z denarno kaznijo od 300 do 5.000 din se kaznuje posameznik, ki krši določila tega odloka. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Z namenom ekonomične izrabe prostora Iahko pristojni organ občinske skupščine na novih pokopališčih in v primeru razširitve obstoječih, določi s posebnim pravilnikom velikost in obliko nagrobnega znamenja. 33. člen Upravljalec pokopališča je dolžan v roku enega leta, dosedanje ravnanje uskladiti z določili tega odloka. 34. člen Ta odlok zač-ie veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: Litija, dne........... Predsednik Skupščine občine Litija Pintar Branko OBRAZLOŽITEV: Osnutek odloka sta obravnavala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija dne 8. maja 1984. Po razpravi na seji je bil odlok posredovan vjavno razpravo do 15. 8. 1984. V času javne razpraveje bil v skupščini SR Slovenije sprejet nov zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju poko-pališč, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS štev. 34/84dne 19. U. 1984. Na podlagi tega inpripomb ter predlogov iz javne razprave, kišo bile posredovane iz krajevne skupnosti Jevnica, Kresnice, Šmartno, Štangarske poljane, Dole pri Litiji, Gabrovka, Vače, Kostrevnica in Jablaniška dolina je bil pripravljen ta predlog odloka o pokopališkem redu na območju občine Litija. V razpravi je bilo največ pripomb glede: polaganja pokojnika na oder v mrliški vezici, glede mere za grobove (dolžinain širinajameje velikost enojnega groba), glede nagrobnih kamnov, časa pokopa in glede upravljanja s pokopališčem. Pri sestavi predloga odloka je pretežna večina pripomb in predlogov upoštevana. Moramo poudariti, da sopredlogi inpripombepomembnoprispe-vale k oblikovanju takega besedila odloka kibo resnično zagotavljal osnovo za enotno reševanje in izvajanje te dejavnosti na območju občine. V predlogu odloka pa ni bilo mogoče upoštevati pripombe krajevne skupnosti Jablaniška dolina, ki predlaga, da bi z vsemi pokopališči v občini upravljala komunalna organizacija. V 4. členu predloga odloka je sicer taka možnost krajevni skupnosti dana, v pristojnosti posamezne krajevne skupnosti oz. njenih organovpaje odločitev gledeprenosapokopališča iz območja krajevneskupnosti v upravljanje komunalni organizaciji. Ob tem se vzpostavlja cena teh storitev in tudifizična sposobnost komunalne organizacije, če bi več krajevnih skupnosti sprejela take odločitve. Pripomba glede velikosti nagrobnih spomenikov je načelno upoštevana v 16. členu predloga odloka, da srne širina segatilevmeji določenega grobnega prostora, (grobni prostor je velikost grobne jame — enojnigrob v širini do enega metraf in do visine največ 1,5 m. Drugih pripomb konkretno na besedilo osnutka odlokajci se nišo upoštevale,ni bilo. Pri sestavi tega odloka pa ni bila upoštevana pobuda iz krajevne skupnosti Šmartno, da se s tem odlokom uredijo tuđi pogrebne svečanosti. To iz razloga, ker besedilo tega področja ni bilo vjavni razpravi, je pa nujno pri oblikovanju besedila predhodno izdelati oceno izvajanja veljavnega odloka in na tejosnovi pripravitipo potrebi novo besedilo odloka. Glede na pristojnost smo to pobudo odstopili oddelku za splošne upravne zadeve in občo upravo Skupščine občine Litija. PREDLOG: Predlog odloka o pokopališkem redu na območju občine Litija se posreduje v obravnavo in sprejem. Litija, dne 11. 12. 1984 OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKIRAZVOJ 27 točka 11 OSNUTEK Napodlagi 3., 6. in 41. člena zakona o komunalni dejavnosti(Ur.l. SRS, št. 8/82) in 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS št. 28/82) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela ip zbora krajevnih skupnosti dne............sprejela ODLOK o komunalnih dejavnostih v občini Litija l.člen S tem odlokom se določa dejavnosti, ki se v jbčini Litija polegz zakonom določenih dejavnosti štejejo za komunalne dejavnosti;, določa, kateri objekti in naprave za opravljanje teh dejavnosti se štejejo za komunalne objekte in naprave individualne oziroma skupne rabe, predpisuje obvezno uporabo in obvezno plačilo določenih komunalnih storitev in proizvodov ter pogoje in način opravljanja komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih. 2. člen Za komunalne dejavnosti štejemo poleg z zakonom določenih dejavnosti tuđi: 1. urejanje ulic, trgov in čest v mestu in naseljih mestnega značaja, ki nišo razvrščene med magistralne in regionalne ceste 2. uničevanje mrhovine (kafilerija) 3. urejanje in upravljanje tržnic in živinskih sejmov 4. izvajanjedimnikarskih storitev 5. organizacija oskrbe naselij s toplotno energijo iz lokalnih omrežij 6. vzdrževanje nekategoriziranih čest 3. člen Med komunalne objekte in naprave za opravljanje komunalnih dejavnosti iz 2. člena tega odloka štejemo: a) komunalne objekte in naprave individualne rabe, ki so: — objekti in naprave za oskrbo naselij s toplotno energijo iz lokalnih omrežij — tržnice, ter živinska sejmišča, — izvajanjedimnikarskih Loritev. b) komunalne objekte in naprave skupne rabe, ki so: — uničevanje mrhovine (kafilerija) — ulice, trgi in ceste v mestu in naseljih mestnega značaja, ki nišo razvrščene med magistralne in regionalne ceste, — vzdrževanje nekategoriziranih čest 4. člen Uporabniki komunalnih storitev morajo obvezno uporabljati in plačevati komunalne storitve v naslednjih komunalnih dejavnostih: — oskrba naselij s pitno vodo, — odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij — oskrba naselij s toplotno energijo — urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev (trdih) 5. člen Uporaba in plačilo komunalnih storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezna le, če so komunalni objekti in naprave za opravljanje navedenih komunalnih dejavnosti v naselju, če imajo dovolj zmogljivosti za nove priključke ter, če z njimi gospodari komunalna organizacija združenega dela ali krajevna skupnost. Štejemo, da so komunalni objekti in naprave v naselju, če sekundarni vod javnega vodovoda, javne kanalizacije ali toplotnega ogrevanja iz lokalnega »daljinskega sistema« ni od zgradbe oddaljen več kot 100 metrov. VARIANTA: 50 metrov 6. člen Določbe 5. člena tega odloka, ki se nanašajo na oskrbo naselij s toplotno energijo, veljajo le za usmerjenostanovanjsko izgradnjo v naseljih, ki so in ki bodo zgrajena po uveljavitvi tega odloka. 7. člen Naselja ali deli naselij, v katerih je obvezno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev, določi na predlog krajevne skupnosti občinski upranvni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. VARIANTA: Zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev je obvezen za naselja in dele naselij v mejah urbanističnega nacrta Litija in Šmartna z Ustjem. Območja izven mej Urbanističnega nacrta Litija in Šmartna z Ustjem pa na predlog krajevne skupnosti določi občinski upravni organ pristojen za komunalne • zadeve. Obveznega urejenega zbiranja in odvoza organskih odpadkov izgospodinstevsooproščeni kmetje, ki takeodpadkeodlagajona gnojišča ali jih kako drugače uporabljajo za gnojila. 8. člen Uporabniki so dolžni plačevati komunalne storitve, katerih uporaba je obvezna, če so bile storitve dejansko opravljene v določenem oziroma dogovorjenem obsegu in kakovosti. Izvajalec srne komunalne storitve zaračunavati po cenah, ki jih je oblikoval v skladu z veljavnimi predpisi. 9. člen Kadar delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti neposredno v krajevni skupnosti, miselno upoštevajo določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalneskupnosti, kolikor same v krajevni skupnosti ne določijo drugače. 10. člen Zdenarnokaznijood 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekrške pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. če ne uporablja komunalnih storitev, za katereje predpisana obvezna uporaba (4. člen) 2. če noče plaćati komunalnih storitev, katerih uporaba je obvezna in so bile dejansko opravljene v določenem oziroma dogovorjenem obsegu in kakovosti (7. člen). Z denarno kaznijo od 300 do 5.000 din se kaznuje tuđi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 11. člen Delovni ljudje in občani, ki svoje potrebe na področju komunalne dejavnosti zadovoljujejo neposredno v krajevni skupnosti morajo opravljanje teh dejavnosti v krajevni skupnosti prilagoditi določbam 8. člena tega odloka najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega odloka. 12. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ko opravlja komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Litija (Ur. I. SRS, št. 20/77). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: Litija, dne........... PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITUA Pintar Branko 28 OBRAZLOZITEV: Po 3. členu zakona o komunalnih dejavnostih(Ur. 1. SRS, št. 8/82) se za komunalne dejavnosti šteje: 1. oskrba naseli) z vodo, ki obsega zajemanje, čišćenje, dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom; 2. odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, ki obsega: — zbiranje, odvajanje in čišćenje odpadnih voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v naselju; — odvajanje padavinskih voda v naselju; 3. Vzdrževanje čistoće v naseljih, ki obsega čišćenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teli storitev; 4. Urejanje javnih parkov, nasadov in drevoredov, zelenić, otroškihigriščin drugih javnih površin spripadajočiminapravamiin opremo; 5. urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš poti, hodnikovin drugih javnih poti v naselju; . 6. javna razsvetljava v naselju, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih po vršin v naselju; 7. opravljanje javnega mestnegaprometa, ki obsega javniprevoz potnikov v mestih in naseljih mestnega značaja terprimestnih naselij zjavnimi prevoznimi sredstvi; 8. urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost, ki obsega: — pogrebne storitve — storitve v zvezi z upepeljevanjem — oddajanje prostorov za grobove v najem Ker so zgoraj navedene komunalne dejavnosti opredeljene že z zakonom, sejih v odloku posebej ne navaja. V drugem odstavku 3. člena omenjenega zakona pa je navedeno, da občinska skupščina lahko do/oči kot komunalno dejavnost še posamezno drugo dejavnost, ki ima po svoji naravi komunalni značaj, će je taka dejavnost nenadomestljiv pogoj za življenje indelo občanov v občini oziroma krajevnih skupnostih, pa take dejavnosti ni mogoče zadovoljivo zagotavljati in usklajevati samo na podlagi delovanja tržnih zakonitosti. Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom o cestah oziroma z zakonom o energetskem gospodarstvu določi kot komunalno dejavnost urejanje ulic, trgov in čest v mestih in naseljih mestnega značaja, kiniso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, ter oskrbo naselij s toplo ino energijo in plinom iz lokalnega omrežja. Na podlagi tega je izdelan osnutek odloka b komunalnih dejavnost ih v občini Litija. V 2. členu tega odloka so navedene dejavnosti, ki se poleg dejavnosti navedenih v 3. členu zakona o komuna Inih deja vnostih štejejo za komunalne dejavnosti. V dosedanjem odioku o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravlja komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Litija(Ur. 1. SRS, št. 20/77) so v 1. členu navedene vse dejavnosti tuđi tište, ki so taksativno navedene že v samem zakonu. Z osnutkom novega odloka pa se med komunalnedejavnosti ne navaja: — opravljanje javne higiensko kopališke dejavnosti — upravljanje, urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča — urejanje in vzdrževanje drugih javnih objektov (športnih dvoran, športnih igrišč in druga) — izvajanje vrtnarstva in cvetličarstva — vzdrževanje manjših vodotokov — opremljanje stavnega zemljišča Iz razloga, ker te dejavnosti nišo nenadomestljiv pogoj za življenje in dela občanov in jih je mogoče zadovoljivo zagotavljati in usklajevati na podlagi delovanja tržnih zakonitosti. Področje upravljanja, urejanja, oddajanja in opremljanja stavbnih zemljišč kot tuđi vzdrževanje manjših vodotokov pa urejata zakon ostavbnihzemljiščih(Ur.l. SRS, št. 18/84) in zakon o vodah (Ur.l. SRS. št. 38/81). V 41. členu zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. I. SRS, št. 8/82)je navedeno, da občinska skupščina lahko ssvojim odlokom predpiše obvezno uporabo in plačilo posameznih komunalnih storitev in proizvodov za celotno območje občine ali njegov del. Določila 4., 5., 6., 7. in 8. člena osnutka odloka o komunalni dejavnosti ureja vprašanja obvezne uporabe in plačila posameznih komunalnih storitev. V 5. in 7. členu je predlagana »varianta« besedila 5. in 7. člena osnutka odloka, ki se nanaša na oddaljenost objektov od komunalnih objektov in naprav oz. določitvi območja obveznega zbiranja, in odstranjevanja odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev. Besedilo 9. člena se nanaša na krajevne skupnosti t. j. kadar delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti neposredno v krajevni skupnosti. Z zakonom o komunalni dejavnosti jedoločeno,da delovni ljudje in občani s plani in razvojnim programom krajevne skupnosti določajo tuđi združevanja in uporabe sredstev in dela za opravljanje posameznih skupnih nalog na področju komunalnih dejavnosti, kot tuđi poleg in način opravljanja komunalnih storitev. V 10. in 11. členu so navedene denarne kazni za primerkršitve določil tega odloka. Ko začne veljati ta odlok bo prenehal veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 20/77). PREDLOG: Osnutek odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija se predlaga v obravnavo zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnostih Skupščine občine Litija, s predlogom, da se osnutek odloka po razpravi in seji posreduje v/a vno razpravo do 15. februar/a 1985. ' ' Na podlagi pobud in pripomb z javne razprave bo izdelanpred/og od/oka, ki bo posredovan v obravnavo in sprejem skupščini občine Litija v manu 1985. Litija, dne 3. 12. 1984 OBĆINSK1 KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ točka 12 Osnutek Skupščina občine Litija je na podlagi 40. člena Zakona orazlasti-tvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št. 5/80), drugoga člena zakona o pogoj ih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. I. SRS, št. 13/74) in 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne............................... sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemSjišče v občini Litija l.člen S tem odlokom .~,e določa poprečna gradbena cena stanovanj, povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in korist za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Litija. 2. člen Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine na območju občine Litija znaša 60.955,24 din. Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč v občini Litija znaSajo za komunalne naprave individualne rabe 1.655 din za 29 m2 koristne stanovanjske površine, za komunalne naprave kolektivne rabe pa 2.381 din za m2 koristne stanovanjske površine. 3. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Litija znaša 0,6% od povprečne gradbene cene. 4. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečni stroški komunalnega ureja-nja zemljišč in o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Litija (Ur. 1. SRS, št. 11/84). 5. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: 010/2-84 ■ . . Litija, dne Predsednik Skupščine občine Litija: Branko Pintar OBRAZLOZ1TEV: Na podlagi 2. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosii stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Ur. 1. SRS, št. 13/80) je občinska skupščina dolina najpozneje do konca marca vsako /eto določiti povprečno gradbeno ceno stanovanj na podlagi obračunske cene, dosežene ob koncu koledarskega leta za vse objekte kategorizirane s 3. stopnjo opremljenosti, povprečne stroške komunalnega urejanja zemljiščfločeno za individualno in kolektivno komunalno rabo ter korist za razlaščenost zemljišča, ki se oblikuje v odstotku od povprečne gradbene cene, kisejc oblikovala v preteklem letu za en kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju mesta, naselja mestnega značaja oz.-drugega območja s tem, da ta odstotek ne more hiti večji od 1,2% in ne manjši od 0,6% (10. člen prej omenjenega pravilnika). Na podlagi zgoraj navedenega in pooblastila iz zakona opogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini je pripravljen osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj, povpre-čnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Litija. Poprečna gradbena cena obsega: stroške pripravljalnih gradbenih del, stroške gradbenih del, stroške zaključnih in instalacijskih delin druge stroške (nadzor, tehnični pregledi, takse, stroški financiranja, stroški projekta itd.), brez cene zemljišča. Pri izračunu povprečne gradbene cene je bila upoštevana cena dosežena 31. 12. 1984 za stanovanja na Maistrovi ulici št. I2inl4v Litiji. Stroški gradbenih in zaključnih ter instalacijskih del na dan 31. 12. 1984 soskupajs stroški pripravljalnih gradbenih delin ostali-mi stroški znašali 41.421,27 din. Polna povprečna prodajna cena s ceno zemljišča, zunanje ureditve in stroškov priključkov na komunalne naprave pa znaša 60.955,24 din. Za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča se štejejo stroški določeni po obračunskih cenah doseženih ob koncu koledarskega leta za povprečno stopnjo uredi tve stavbnega zemljišča na območju z gostoto 150 do 200 prebivalcev na ha. Podatki na podlagi katerih so bili izračunani povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč se nanašajo na komunalno ureditev stanovanjske soseske GS 4/1 iz 1982. leta, preračunani na gostoto 150 — 200 prebivalcev naha(zaradi nižje gostote so dejanski stroški seveda višji) in nato valorizirani z indeksom rasti cen ki za nizke gradnje v letu 1984 vprimerjaviz letom 1983 znaša 150, na tejpodlagi izračunani povprečni stroški komunalnega urejanja znašajo 4.036,00 din na kvadratni meter koristne stanovanjske površine. 59% vseh stroškov ali 2.381,00 din odpade na skupne komunalne naprave, 41% ali 1.655,00 din pa na individualne komunalne naprave. Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene, ki seje oblikovala v preteklem letu za en kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju mesta s tem.'da ta odstotek ne more biti večji od 1,2% in ne manjši od 0,6%. Pri tem je potrebno upoštevati strukturo cene stanovanjske površine v družbeni gradnji. Upoštevajoč strukturo cene stanovanjske površine v kateri se na-haja npr. strošek kotlarne menimo, daje utemeljeno predlagati višji odstotek. PREDLOG: Zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija predlagamo v obravnavo predmetni osnutek odloka s predlogom, da se ga po razpravina seji posreduje vjavno razpravo do 28. februar ja 1985. Po javni razpravi bo na osnovi pripomb, pobud in predlogov iz javne razprave oblikovan predlog odloka in posredovan v obravnavo in sprejem občinski skupščini. Litija, dne 9.1.1985 OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ točka 13 Gradivo bodo vodjc dclcgacij prejeli skupno z vabilom na sejo točka 14 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli skupno z vabilom na sejo točka 15 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli skupno z vabilom na sejo 30 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Na podlagi 18. člena statuta Samoupravne stano-vanjske skupnosti občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 30/82, 42/82 in 2/84) sklicuj em 12. skupno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija V SREDO, 30. JANUARJA 1985 OB 12.00 URI v veliki sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. Za sejo predlagani naslednji DNEVNI RED: 1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, b) Imenovanje zapisnikarja in overitelja zapisnika, c) Pregled in potrditev zapisnika in skiepov 11. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti z dne 17.12.1984 2. Poročilo veriflkacijske komisije 3. Predlog: Sklep o povišanju najemnin za poslovne prostore v družbeni lastnini v občini Litija 4. Predlog: Odlok o hišnem redu v občini Litija 5. Predlog: Elementi za samoupravno sporazumevanje o temeljili plana stanovanjskega gospodarstva v občini Litija za obdobje 1986-1990 6. Predlog za sprejem dopolnitve statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija z osnutkom dopolnitve statuta 7. Kadrovske zadeve 8. Delegatska vprašanja in pobude 9. Razno PREDSEDNIK SKUPŠČINE ALOJZ KOTAR točka lc ZAPISNIK 11. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, ki je bila 17. 12. 1984 ob 12.00 uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. PRISOTNI: — 16 delegatov zbora uporabnikov, — 5 delegatov zbora izvajalcev, — Jože Sinigoj, predsednik odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu, — Vid Praunseis, vodja DS SCKSS Litija, — Anton Tomažič, strokovni delavec DS SCKSS Litija, — Nada Jovanovič, preds. skupščine skupnosti socialnega varstva Sejo je pričel in vodil predsednik skupščine tov. Alojz Kotar, ki je predlagal delegatom v sprejem naslednji DNEVNI RED: 1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov b) Imenovanje zapisnikarja in overitelja zapisnika c) Pregled in potrditev zapisnika in skiepov 10. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev z dne 22.10.1984 d) Poročilo veriflkacijske komisije 2. Predlog spremeinb finančnih načrtov stanovanjske skupnosti za leto 1984 3. Predlog: Pravilnik o postopku in pogojih kvalitetnega prevzema novozgrajenih stanovanjskih objektov in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o dokončnem prevzemu po preteku garan-cijskega roka 4. Predlog: Sklep o določitvi vrednosti točke za izvedbo revalorizacije stanovanj in poslovnih prostorov družbene lastninc v letu 1985 5. Določitev polne povprečne končne cene za kvadratni meter stanovanjske površine v stanovanjskem objektu na Maistrovi ulici 16 6. Predlog: Delovni nacrt stanovanjske skupnosti za leto 1985 7. Predlog: Začasni flnančni nacrti sredstev stanovanjske skupnosti za leto 1985 8. Informacija o sklepih skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije o povišanju stanarin v letu 1985 9. Sklepanje o pristopu k aneksu štev. 2 k samoupravnemu sporazumu o izjemnem posojilu kot obliki družbene pomoči priza-detim zaradi potresa na območjih občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju z dne 21. 5. 75 10. Obravnava gradiva za 9. sejo skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Litija in izvolitev 6delegatov 11. Delegatska vprašanja in pobude 12. Razno DNEVNI RED JE BIL SOGLASNO SPREJET. Prisotni delegati so skladno z 61. členom poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti odločili, da bodo o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu, glasovali javno. TOČKA 1) a) Predsednik je predlagal v komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov naslednje: — Milan Zmrzlak — predsednik — Jože Sinigoj — član — Olga Meglič — član b) Predsednik je za zapisnikarja predlagal tov. Marino Verbe, za overitelja zapisnika pa Miro Prašnikar in Antona Žmuca. Predloga sta oba zbora soglasno sprejela. c) Predsednikjeugotovilindelegateseznanil,dajezapisnik 10. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev v celoti objavljen v delegatskem obveščevalcu št. 9/84. Prisotni delegati so bili pozvani, da v svojih sredinah in OZD sodelujejo v razpravi o planskih aktih stanovanjske skupnosti in da morebitne pripombe in predloge dostavijo stanovanjski skupnosti. Delegati nišo imeli hobenih pripomb na oblikovane sklepe prejšnje seje skupščine, zato je predsednik predlagal v sprejem SKLEP: Delegati na 11. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti ugotavljamo, da je zapisnik in sklepi 10. skupne seje, ki je bila dne 22.10.1984 pravilno oblikovani, zato zapisnik in sklepe potrjujemo. Predlog sklepa sta oba zbora soglasno sprejela. d) Predsednik veriflkacijske komisije je podal poročilo o prisotnosti. Komisija je ugotovila, da je na seji skupščine prisotnih 16 delegatov zbora uporabnikov in 5 (pet) delegatov zbora izva-jadcev. Komisija ugotavlja, daje skupščinasklepčnainlahkonad-aljuje z delom. TOČKA 2) Pisno gradivo k tej točki je bilo objavljeno v delegatskem obveščevalcu. 31 Obrazložitev je podala vodja računovodstva tov. Ljuba Erjavec. Spremembo finančnih načrtov stanovanjske skupnosti so narekovale nekatere spremembe, ki so se pokazale med letom. Tako ni bilo realizirano vplačilo prispevka od obrtnikov in bo realizacija samo 61%; povećanje dotok sredstevsoin vestitorjev za objekt Maistrova 12 zaradi ugotovljenih podražitev; ni realizirano plačilo deleža III. samoprispevka za ambulanto na Dolah; večja vplačila so pri postavki lastne udeležbe pri pridobitvi stano-vanj, nerealiziran plan je pri združevanju sredstev za vzajemnost obrtnikov in dotok sredstev od vrnjenih anuitet za dane kredite upokojencem iz sredstev SPIZ. Zaradi teh sprememb je potrebno temu ustrezno spremeniti finančne nacrte. Izpad sredstev bo tuđi pri-stanarinah, ker so bile povišane sele s 1.9. 1984. Razprave na spremembe finančnih načrtov ni bilo. Predsednik je predlagat v sprejem SKLEP: Delegati na skupščini stanovanjske skupnosti sprejemamo spremembe finančnih načrtov stanovanjske skupnosti za leto 1984. Delegati skupščine stanovanjske skupnosti pooblaščamo odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve, da izvede uskladitev finančnih načrtov v skladu s sprejetimi spremembami. Predlog sklepa je bil soglasno sprejet.' TOČKA 3) Predlog pravilnika o postopku in pogojih kvalitetnega prevze-ma novograjenih stanovanjskih objektov in poslovnih prostorov vdružbenilastnini tero dokončnem prevzemu po preteku garan-cijskega roka je v celoti objavljen v delegatskem obveščevalcu. S tem pravilnikom se določajo pogoji, ki jih morajo izpolniti izvajalci, kateri gradijo ali sodelujejo pri gradnji ali vzdrževanju družbeno najemnih stanovanj v občini Litija. Opredeljuje tuđi kvalitetni prevzem izgrajenih stanovanj, delo in naloge komisije, ki opravi kvalitetni prevzem terodpravljanje napak in okvar, na-stalih v času graditve ali v garancijskem roku. Osnutek pravilnika je obravnaval odbor za graditev, prenovo ingospodarjenjes stanovanji instanovanjskimihišamiv družbeni lastnini, ki pa predlaga skupščini AMANDMA v naslednji vsebi-ni: »OZDoz. DS, katerostanovanjskaskupnost s pogodbodoloči za opravljanje strokovnega nadzora med gradnjo objektov je dol-žna vestno in sproti izvajati svoje delo v skladu s predpisi ter v smislu dobrega gospodarjenja. Osebe, katere pogodbena OZD oz. DS pooblasti za opravljanje strokovnega nadzora so dolžne po potrebi dnevno biti na grad-bišču in že v času gradnje ugotavljati vse pomanjkjivosti in storiti vse, da bodo pravočasnoodpravljene,terzlastiskrbeti,da bo vg-rajena le tista kvaliteta materialov, ki je dogovorjena. V primeru, da komisija za kvalitetni pregled ugotovi pomanj-kljivosti na zgradbi, pa bi jih bil moral ob svojem vestnem delu ugotoviti že nadzorni organ, srne komisija za kvalitetni pregled zahtevati od nadzornega organa, da opravi svoje delo tertudi srhe predlagati zmanjšanje stroška nadzora.« V razpravi ni bilo podanega nobenega drugačnega predloga, zato je predsednik predlagal skupščini v sprejem SKLEP: 1. Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema predlog amandmaja k Pravilniku o postopku in pogojih kvalitetnega prevzema novograjenih stanovanjskih objektov in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o dokončnem prevzemu po preteku garancijskega roka. 2. Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema predlog Pravilnika > postopku in pogojih kvalitetnega prevzema novograjenih stanovanjskih objektov in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o dokončnem prevzemu po preteku garancijskega roka s predlaga-nim amandmajem k predlogu pravilnika. Predlog sklepa je bil soglasno sprejet. TOČKA 4) Predlog vrednosti točke za izvedbo revalorizacije stanovanj in poslovnih prostorov družbene lastnine v letu 1985 z izračunom vrednosti točke je objavljen v delegatskem obveščevalcu. Dodatno obrazložitev je na seji podal Anton Tomažič. Delegati nišo imeli dodatnih vprašanj, zato je predsednik predlagal v sprejem naslednji SKLEP: Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema vrednost točke za stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah družbene lastnine, ki so bile zgrajene pred 31.12.1984 v visini 153,22. Takšna vrednost točke se uporabi za izvedbo revalorizacije stanovanj in poslovnih prostorov družbene lastnine v letu 1985. TOČKA 5) Predlog pol ne povprečne končne cene za kvadratni meter stanovanjske površine v stanovanjskem objektu na Maistrovi ulici 16 je bil poslan delegacijam skupaj z vabilom za sejo skupščine. Dodatno obrazložitev je podal Anton Tomažič. Za čas gradnje je bila predviđena 20% podražitev, vendar so bile dejanske podražitve precej večje saj je priznani indeks rasti dan od 31. 12. 1983 do 30. 9. 1984 145,54. Povprečna prodajna cena znaša 60.955,24 din oziroma s stroškom za izgradnjo primarnih komunalnih naprav 64.918,24 din. Predlog končne cene je bil obravnavan na odboru za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve in odboru za graditev in prenovo stanovanj v družbeni lastnini, ki sta ga sprejela in ga predlaga ta vobravnavo in sprejem skupščini. Glede na to, da v predlog cene ni vključena rast cen do konca leta 1984, odbora predlagata, da skupščina pooblasti odbora, da oblikujeta in uskladita končno ceno m2 stanovanjske površine, ko bodo znani dokončni indeksi rasti cen v tem letu. Predsednik je predlagal v sprejem SKLEP: Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema predlog polne povprečne končne cene za kvadratni meter stanovanjske površine v stanovanjskem objektu na Maistrovi tfliei 16 v Litiji, ki znaša 60.955,24 din/m2 in s stroškom za izgradnjo primarnih komunalnih naprav din 64.918,24 din/m2. Skupščina pooblašča odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini in odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve, da uskladita dokončno ceno m2 stanovanjske površine ko bodo znani indeksi rasti cen v zadnjem tromesečju 1984. TOČKA 6) Delovni nacrt samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1985 je bil v celoti objavljen v delegatskem obveščevalcu. Delovni nacrt nalaga naloge stanovanjski skupnosti in njenim organom ter tuđi drugim, ki z njimi sodelujejo. Delovni nacrt je pripravljen po področjih dela, določa nosilce nalog in rok izvedbe nalog. Stanovanjska skupnost bo nadaljevala s samoupravno orga-niziranostjo, kjer bo potrebno ustanoviti še nekaj skupnosti stanovalcev. Nadaljevala se bo družbeno usmerjena stanovanjska gradnja z dograditvijo stanovanj ob Maistrovi ulici. Izvajana bodo večja vzdrževalna dela, za katera skupščina sprejme letni plan. Iz združenih sredstev solidarnosti in vzajemnosti bodo kupljena stanovanja in dodeljena po prednos-tni listi družinami z nizkimi osebnimi dohodki in kadrom. Pri tej nalogi je tov. Praunseis prisotne seznanil, da je težko planirati potrebe po kadrovskih stanovanjih, kjer se ponavadi potrebe pokažejo neplanirano. V letu 1984je bilododeljeno samo eno kadrovsko stanovanje, sedaj pa smo prejeli vlogo od Zd-ravstvenega varstva Litija za stanovanje za zdravnika splošne prakse. Zaradi nove potrebe bo potrebno razpis ponoviti. Pred nami pa je tuđi naloga na izdelavi planskih dokumentovza naslednje srednjeročno obdobje. Iz programa je razvidno, daje dela na področju stanovanjskega gospodarstva dovolj in bo zahtevalo prizadevnost vseh nosilcev nalog. Predsednik je po razpravi predlagal skupščini v sprejem 32 SKLEP: Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema delovni nacrt stano-vanjske skupnosti za leto 1985. Sklep je bil soglasno sprejet. TOČKA 7) Zaradi pomanjkanja prostora vdelegatskem obveščevalcu so iz objave izpadli začasni finančni nacrti stanovanjske skupnosti za leto 1985, zato so delegacije to gradivo prejele skupaj z vabilom. Obrazložitev k finančnim nacrtom je podala vodja računovodstva tov. Ljuba Erjavec. Sredstva so planirana po novih — zmanjšanih prispevnih stop-njah za stanovanjsko gospodarstvo injerazporeditevtehsredstev temu primerna. Z začasnim finančnim nacrtom ni planirano povišanje stanarin in najemnin, to bo urejeno s sprejemanjem finančnega nacrta za leto 1985. Razprave o začasnih finančnih načrtih ni bilo. Predsednik je predlagal v sprejem SKLEP: Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema predlog začasnih finančnih načrtov sredstev stanovanjske skupnosti za leto 1985. Skupščina stanovanjske skupnosti pooblašča odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve da pripravi dokončne finančne nacrte za leto 1985. Sklep je bil soglasno sprejet. TOČKA 8) Tov. Kotar je delegatom posredoval predlog skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki ga je sprejela na zadnji seji skupščine. Skupščina zveze stanovanjskih skupnosti predlaga, da se enotno v vsej Sloveniji stanarine povišajo s 1. 1. 1985 vsaj za 35%, s tem, da se bo uskladitev opravila med letom. Predlog je bil obravnavan na skupni seji odbora za planiranje in odbora za gra-ditev. Zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje stanovanj in velikih težav pri sanaciji ogrevanja na Rozmanovem trgu ter tuđi zaradi oddaljevanja od stanarin, ki bi zagotavljale enostavno reprodukcijo, je bilo stališče odborov, da gremo vpredlaganopovišanje stanarin, da pa moramo pridobiti pozitivna soglasja k po-višanju od pristojnih DPO v občini. Ker smo od Izvršnega sveta Skupščine občine Litija in Občinskega Sindikalnega sveta in SZDL Litija pridobili pozitivna soglasja, predlagamo skupščini ta predlog v obravnavo in sprejem. Obrazložitev je podal tov. Praunseis. V razpravi je delegat postavil vprašanje, da bi morala stanovanja, ki so odklopljena od centralnega ogrevanja biti pretočkovana in zato plačevati manjšo stanarino. Tov. Praunseis je odgovoril, da smo Republiškemukomiteju za varstvo okolja in urejanje prostora postavili pismeno vprašanje, od njih smo zaenkrat dobili samo telefonsko pojasnilo, daje to skupna naprava zvgrajeno instalacijo vobjektu,zatosetočkovna vrednost stanovanj ne more zmanjšati, vendar pismene^a odgovora od njih stanovanjska skupnost še ni prejela. Tov. Tomažič je pojasni!, da bi mora! o tem odločati lastnik stanovanja in ne imetnik stanovanjske pravice. Tov. Kotar je delegatom pojasnil prizadevanja stanovanjske skupnosti za reševanje problema ogrevanja, vendar je to nemogoče resiti v kratkem času. Delegat zbora izvajalcev tov. Mavrič je predlagal, da bi uvedli solidarnost pri plačevanju ogrevanja in vsem stanovalcem, ki se ogrevajo v družbenih stanovanjih zaračunali enotno ceno za m2. Tov. Praunseis je pojasnil, daje bilo to razmišljanje že predlagano, vendar po našem mnenju v Litiji ni mogoče takšne akcije uspešno izvesti. Predsednik je razpravo zaključi! in predlagal v sprejem predlo-ga o povišanju stanarin s 1. 1.1985 za 35% in povišanja najemnin s 1.1. 1985 za 54%. Glasovanja so se 4 delegati zbora uporabnikov vzdržali, 12 pa jih je bilo za sprejem predloga, vsi delegati zbora izvajalcev so glasovali za povišanje stanarin in najemnin. Ker je bila skupščina že na robu sklepčnosti, predlagani sklep ni bil sprejet. Po izvedenem glasovanju se je razprava nadaljevala. Tov. ; Praunseis je delegate opozoril, da oni prevzemajo odgovornost za vzdrževanje stanovanj in izvedbo naloge na reševanju ogrevanja Rozmanov trg iz amortizacijskih sredstev. Iz razprave delegatov je bilo videti, da nišo seznanjeni, za katere namene se stanarina in najemnina porablja, ker so najprej močno zainteresirani za rešitev situacije ogrevanja, istočasno pa se ne strinjajo s povišanjem stanarin in najemnin. Predsednik je točko zaključil s stališčem, da stanovanjska skupnost pripravi podrobnejšo obrazložitev k povišanju stanarin in najemnin ter da bo sklical sejo skupščine za konec meseca ja-nuarja 1985, na kateri bo predlog povišanja ponovno obravnavan. TOČKA 9) V letu 1975 je bilo iz sredstev vzajemnosti dano posojilo občina-ma Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju kot pomoč prizadetim zaradi potresa. Navedeni občini sta predlagali Zvezi stanovanjskih skupnosti, da se izvede postopek, da bi odložili vračilo kreditov še za dobo pet let/to je do 1. 1. 1990. Zveza stanovanjskih skupnosti predlaga vsem stanovanjskim skupnostim, da sprejmejo aneks št. 2 k sporazumu, s katerim bi ta sredstva postala nepovratna. Stanovanjska skupnost Litija je iz sredstev vzajemnosti v letu 1985 dala posojilo za dobo401etin 2% obrestno mero v visini 770.789,60 din. Predlog je obravnaval odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve in predlaga skupščini, da pristopi k aneksu št. 2, s katerim bodo ta kreditna sredstva postala nepovratna. Predsednik je predlagal v sprejem SKLEP: Skupščina stanovanjske skupnosti pristopa k Aneksu št. 2 k Sam-oupravnemu sporazumu o izjemnem posojilu kot obliki družbene pomoći nrizadetim zaradi potresa na območjih občin Šmarje pri Jelšah in Sentjur pri Celju z dne 21. 5. 1985. Din 770.789,60 bo stanovanjska skupnost odpisala v breme sredstev družbene pomoći. Sklep je bil soglasno sprejet. TOČKA 10) Na seji skupščine je bila prisotna tov. Nada Jovanovič, ki je obrazložila gradivo za skupščino skupnosti socialnega varstva. Skupščina bo obravnavala finančni nacrt, predlog dela te skupnosti, izvajanje sporazuma o izvajanju socialno varstvenih pomoči. Program dela bo med letom dopolnjevan po dogovoru spodpi-snicami sporazuma. Podpisnice sporazuma naj bi združevale sredstva za enotno skupno evidenco, ki bo izvajana pri Centru za socialno delo. Tov. Praunseis je nato pojasnil, da bo enotna skupna evidenca služila stanovanjski skupnosti pri delnem nadomeščanju stanarin. Prispevek stanovanjske skupnosti za leto 1985 znaša 57.000.-din. Poudaril je, da bo potrebno večje sodelovanje med skupnostjo socialnega varstva in stanovanjsko skupnostjo v konkretnih nalogah. Pripomb na gradivo delegati nišo imeli, zato je predsednik predlagal SKLEP: 1. Skupščina stanovanjske skupnosti nima pripomb oz. dodatnih predlogov na gradivo za skupščino skupnosti socialnega varstva. 2. Skupščina stanovanjske skupnosti imenuje naslednje delegate za to skupščino, ki bo 19.12.1984 ob 12.00 uri — Mira Prašnikar — Miro Vidic — Sinigoj Jože — Alojz Kotar — Milan Zmrzlak 33 TOČKA 11) Vprašanj in pobud delegatov ni bilo. Predsednik je sejo skupščine zaključit ob 14.40 uri. ZAPISNIKAR: M. Verbe OVERITELJA: Mira Prašnikar Anton Žmuc PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Alojz Kotar točka 3 Predlog Na podlagi 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnos-ti občine Litija (l'r. list SRS, št. 30/82,42/82 in 2/84) ter skladno s sklepom o uskladitvi letnih stopenj najemnin za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini (Ur. list SRS, St. 21/84), je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne,.............1985 sprejela naslednji SKLEP o povišanju najemnin za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini v občini Litija i. Najemnine za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini, veljavne na dan 30. 1. 1985ses l.februarjem 1985povišajoza54% (odstotkov). II. Izračune povišanih najemnin opravi Delovna skupnost cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti in jih predloži uporab-nikom poslovnih prostorov — najemojemalcem v roku 8 dni posprejemu tega sklepa. Najemojemalci so dolžni povišano najemnino plačevati skupnostim stanovalcev. III. Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti in se uporablja od 1. 2. 1985 dalje. Številka: 010-79-1 Litija, dne,............1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE LITIJA ALOJZ KOTAR OBRAZLOŽITEV: Skladno splanom stanovanjske skupnosti v zvezispolitiko najemnin za poslovne prostore v srednjeročnem obdobju 1981—1985 je skupščina stanovanjske skupnosti, v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Litija in Občinsko skupnostjo za cene občine Litija, na seji dne, 16. 5. 1983 sprejela sklep o uskladitvi letnih stopenj najemnine za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini (gradivo je objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 9/83, sklep pa v Uradnem listu SRS, št. 21/83). Uskladitevje bila izvedena tako, da so bile sprejete letne stopnje najemnin za poslovne prostore in garaže od revalorizirane točkovne vrednosti poslovnih prostorov vnaslednjih višinah: a) za pošlo vne prostore zgrajene iz betona 3.55% b) za poslovne prostore zgrajene iz kamna in opeke 4,25% c) za poslovne prostore, ki se uporabljajo za klubsko in kino dejavnost 1,50% d) za garaže ' 3,05% Skupščina stanovanjske skupnosti pa je na seji dne, 14.5.1984ob obravnavi delitve najemnine za leto 1984 s sklepom spremenila visino stopnje letne najemnine za poslovne prostore, ki se uporabljajo za kljubsko in kino dejavnost iz 1,50% vletu 1983 na 2,2% za leto 1984 ter na 2,63 od 1. januar ja 1985 dalje. V letnih stopnjah pa so posamezni elementi zajeti v naslednjih višinah: — za večja in manjša popravila, civilna zaščita, zavarovanje in stroški gospodarjenja 1,55% — amortizacija po veljavnem zveznem predpisu 2,20% ali 1.50% v— razširjena reprodukcija 0,50% Skupaj 4,25% ali 3,55%. Za garaže znaša letna stopnja amortizacije 1%, zato tuđi skupna letna stopnja najemnine le 3,05% od revalorizirane točkovne vrednosti garaže. < Ker borno skladno s sklepom skupščine stanovanjske skupnosti z dne, 17. 12. 1984 o dol očit vivrednosti točke za revalorizacijo stano-vanj, stanovanjskih hišin poslovnih prostorov revalorizirali (poveča-li vrednost) poslovne prostore za 54% (faktor 1,539), je nujno, da se tuđi najemnine povišajo za 54%, da borno ohranili sprejete letne stopnje najemnine od revalorizirane točkovne vrednosti poslovnih prostorov. Primer: Pošlo vni prostor zgrajen vletu 1978 v izmeri 40,47m7 z vgrajenimi instalacijami za centralno ogrevanje ima na dan 1. 1. 1984 revalorizirano točkovno vrednost 1,140.204.50 din. Najemnina v mesecu decembru 1984 oz. januar ju 1985 pa znaša 3.373.00 din, karpredstavlja letno najemnino 40.477,26din oz. letno stopnjo 3,55% od revalorizirane točkovne vrednosti v letu 1984. Na podlagi faktor ja za revalorizacijo poslovnega prostora borno poslovni prostor revalorizirali tako, da bo njegova nova revalorizirana točkovna vrednost na dan 1. 1. 1985 din 1.754.774,70. Letna stopnja najemnine znaša 3,55% od nove revalorizirane točkovne vrednosti oz. din 62.294,50, mesečna najemnina pa din 5.194,50, kar predstavlja 54% po vi sanje od din 3,3 73,00, t. j. sedaj veljavna najemnina. Odbor za planiranje, razvoj druibenoekonomskih odnosov, fi-nančne in kadrovske zadeve in odbor za graditev, prenovo in gospo-darjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišamiv družbeni lastnini sta na skupni seji dne 9.1.1985 oblikovala predlog sklepa o povišanju najemnin ter sklenila, da ga predlagata v razpravo in sprejem sku-pščini stanovanjske skupnosti. Predsednik odbora za Predsednik odbora za graditev: planiranje: Darko Phmožič Andrej Kralj točka 4 Predlog odloka je objavljen na str. 19 pri gradivu za 20. sejo ZZD in ZKS SO Litija OBRAZLOŽITEV: O osnutku odloka o hišnem redu je skupščina stanovanjske skupnosti razpravljala na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 22. 10. 1984. Skupščina stanovanjske skupnosti je takrat osnutek odloka o hišnem redu sprejela brez pripomb in ga predložila v razpravo in sprejem zboru združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija. Navedena zbora sta o osnutku odloka o hišnem redu razpravljala na 18. seji dne 4. 12. 1984 in ga sprejela ter ga predložila v javno razpravo za 30 dni. V času javne razprave na osnutek odloka ni bilo pripomb. Ob oblikovanju besedila predloga odloka pa so bile upoštevane pripombe delavcev delovne skupnosti cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti v zvezi s tem, da bi bilo primerno v besedilo predloga odloka prenesti nekatera določi/a iz sedaj ve/jaVnega od/oka. Tako je v besedilu predloga odloka nov 14. člen in 22. člen, v 25. členuje določen rok za izdajo natančnega navodila, podane so bile oprede-litve do variant v 11. in 13. členu osnutka odloka. 52. člen Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS, št. 3/81) določa, da občinska skupščina predpiše na predlog stano-vanjske skupnosti hišni red za stanovanjske kiše na svojem območju; stanovanjska skupnost je tor ej dolina predlagan sprejem odloka o hišnem redu v sprejem občinski skupščini. Odbor za graditev,prenovo in gospodarjenje s stanovanjiin stano-vanjskimi hišami v družbeni lastnini in odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve sta na skupni seji dne 9.1.1985 oblikovala predlog odloka o hišnem redu in sklenila: — da ga predloiita v razpravo skupščinistanovanjske skupnosti, —' da ga skupščina stanovanjske skupnostipredlaga v razpravo in sprejem občinski skupščini. Predsednik odbora za . Predsednik odbora za graditev: planiranje: Darko Primožič ' Andrej Kralj točka 5 Predlog ELEMENTI za samoupravno sporazumevanje o temeljili plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 Skupščina stanovanjske skupnosti je na seji dne 22. 10. 1984 sprejela osnutek elementov za samoupravno sporazumevanje o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 (gradivo je bilo objavljeno v dele-gatskem obveščevalcu št. 7/oktober 1984 na strani 9 do 12). Sočasno s sprejemom osnutka pa je skupščina stanovanjske skupnosti sprejela tuđi sklep, da stanovanjska skupnost predlaga elemente v 30-dnevno javno razpravo OZD, DS in KS. O sklepu skupščine stanovanjske skupnosti so bile pisno obveščene vse OZD in DS s sedežem na območju občine Litija in krajevne skupnosti. Rok za javno razpravo o osnutku elementov jepotekel 15. 12. 1984. V času javne razprave o osnutku elementov smo dobili pripombo Predilnice Litija, da seje delavski svet odločil, da naj bi sredstva v stanovanjski skupnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju združevali po II. varianti. Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve in odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini sta na skupni seji dne 9. 1. 1985razpravljalaopripombah na osnutek elementov ter oblikovala predlog elementov za samoupravno sporazumevanje o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990. Pri tem sta zlasti upoštevala naslednje: a) Stanje pri vzdrževanju obstoječega stanovanjskega fonda je kritično; do tega je pripeljala večkratna zamrznitev cen — tuđi stanarin, tako, da le-ta ni dosegla tište stopnje, kot smo jo dogovorili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981 —1985; situacija je takšna, da se na družbenem stanovanjskem fondu dela škoda, ker ni sredstev za večja vzdrževalna dela. Politika stanarin za leto 1985 oz. program prehoda na stanarine, ki bi zagotavljale enostavno reprodukcijo do leta 1987jebil v Zvezi stanovanjskih skupnosti sprejet, po njem bi v letu 1985 morali doseči 65% visine »ekonomske stanarine« kar pomeni, da bi morali s 1. 1. 1985 povišati stanarine za najmanj 35%, s 1. 7. 1985 pa še za nadaljnjih 65% do 70%. Vendar tuđi to verjetno ne bo realizirano, saj je Skupščina SR Slovenije ob sprejemanju resolucije za leto 1985 sprejela takšno besedilo, da bodo pristojni organi družbenopoiitičnih skupnosti v januarju 1985 sprejeli dogovor o skupnih izhodiščih za spremembo cen stanarin z namenom, da zagotovijo skladnejše spremembe teh cen v SR Sloveniji in s tem postopen prehod na nivo cen, ki bodo zagotovile enostavno reprodukcijo. Za preprečevanje škode in kolikor-toliko normalno vzdrže-vanje stanovanjskega fonda, ter ob situaciji, da bo potrebno razreševati iz sredstev stanarin tuđi dodatno toplotno izolacijo družbenega stanovanjskega fonda na Rozmanovem trgu odbora predlagata, povećanje stopnje združevanja sredstev iz čistega dohodka za večja vzdrževalna dela na stanovanjskih hišah v družbeni lastnini iz 0,3% na 0,4%. b) Sredstva vzajemnosti v občini bomo združevali samo, če bodo potrebe, do kreditov iz združenih sredstev so upravičeni le tište OZD oz. občani, ki izpolnjujejo pogoje samoupravnega splošnega akta stanovanjske skupnosti (poslovanje na robu rentabilnosti, pa zato ne more biti realiziran realen — sprejet plan stanovanjske gradnje). c) V predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1986—1990bomovključili(če bo potrebno na podlagi republiške usmeritve) tuđi stopnje za zd-ruževanje sredstev za potrebe gradnje domov za učence in studente ter za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije. Predlog stopenj združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti za obdobje 1986—1990 je naslednji: 1. Za gradnjo domov za učence in studente (po potrebi) 0,292% 2. Za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev MDA 0,003% 3. Za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije (po potrebi) 0,020% 4. Za družbeno pomoč (solidarnost) v občini 1,100% 5. Za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v občini 0,180% 6. Za vzajemnost (kreditiranje stanov. gradnje) v občini (po potrebi) 0,200% 7. Za nujna večja vzdrževalna dela na'stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini 0,400% SKUPAJ: 2,195% Ostali elementi, navedeni v osnutku elementov ostanejp nespremenjeni s tem, daše vedno ni jasne usmeritve glede politike stanarin vSRS,stempatudinevobčini, zato oblikovanja stanarin ne moremo še obdelati. V tem elementu je namreč potrebno opredeliti politiko prehoda na stanarine, ki bodo zagotavljale enostavno reprodukcijo, dinamiko prehoda, visino stopnje letne stanarine glede na revalorizirano vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš. Ta opredelitev pa bo morala biti znana do izdelave predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1986—1990. Predsednik odbora za Predsednik odbora za graditev: planiranje: Darko Primožič Andrej Kralj točka 6 Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je na seji dne 24. 5. 1982 sprejela Statut stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. 1. SRS št. 30/82). Prvo dopolnitev statuta stanovanjske skupnosti je skupščina sprejela na seji dne 15. U. 1982 (Ur. I. SRSšt. 42/82), drugo dopolnitev pa na seji skupščine dne 12. 12. 1983(Ur. 1. SRSšt. 2/84). Obe dopolnitvi statuta stanovanjske skupnosti sta razširili delovno področje oz. pristojnosti Odbora za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kad/ovske zadeve in Odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu s ciljem razbremenitve skupščine v zadevah, za katereje skupščina generalne usmeritve že sprejela. 35 Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, fi-nančne in kadrovske zadevein Odbor za graditev stanovanj, prenovo stanovanj in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini sta na skupni seji dne 9. 1. 1985 ob oblikovanju predloga za povišanje najemnin in pred/ožitvi le-lega v razpravo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti ugotovila, da gre tuđi v tem primeru za izvajanjepolitike najemnin, ki jojeskupščina stanovanjske skupnosti v soglasju z Izvršnim svetom SO U lija in Občinsko skupnostjo za cene že sprcjela v letu 1981 Na pod/agi sprejete politike najemnin oz. letnih stopenj najemnin se povišanje najemnin določi v višimfaktor/a revalorizacije vrednostiposlovnega prostora, kiga ugotovimo napodlagizakonskih določil(zveznipred-pisi, republiški predpisi) o. revalorizaciji in amortizaciji družbeno najemnega stanovanjskega in poslovnega fonda. Zato odbora meni ta, da ni potrebe s sklepanjem o vrednosti točke za revalorizacijo in s sklepanjem opovišanju najemnin napodtagiže sprejete politike obremenjevati skupščino stanovanjske skupnosti in zato predlagala, da za sprejem teh sklepovdoločimo Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve. Da -pa bi Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve lahko izvajal te naloge, mu je potrebno te pristojnosti dovolitis statutom. Zato odbora pred/aga ta skupščini stanovanjske skupnosti v razpravo in sprejem naslednji Osnutek spremembe statuta stanovanjske skupnosti: Na podlagi 15. in 80. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. I. SRS št. 30/82,42/82 in 2/84) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne............1985 sprejela naslednje DOPOLNITVE STATUTA Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija l.člen Dopotni se 26. člen statuta ta.ko, da se za pristojnosti odbora za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve določijo tuđi naslednje zadeve: — ugotavlja in sprejema vrednost točke in druge elemente za izvedbo revalorizacije stanovanj, poslovnih prostorov in garaž v družbeni lastnini, — skladno s sprejetimi letnimi stopnjami za določitev najem-nine za poslovne prostore iz ga raže, ugotavlja in sprejema sklepe o letnih povišanjih najemnin, — skladno s sprejeto politiko stanarin v okviru samoupravne-ga sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za stanovanja v družbeni lastnini ugotar vlja in sprejema sklepe o letnih povišanjih stanarin. 2. člen Te dopolnitve statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija so sprejete in začnejo veljati, kojih sprejme skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija. 3. člen Dopolnitve statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je objaviti v Uradnem listu SR Slovenije. Štev.: 010-4/81-1 Datum:.......... 1985 Predsednjjc skupščine stanovanjske skupnosti Lojze Kotar 36 DELEGATSKA VPRASANJA IN ODGOVORI Delegacija Obrtnega /druženja: Vprašanje: Zakaj še ni oblikovan družbeni svet za področje davkov in ali spada ta družbeni svet k občinski upravi za družbene prihodke ali izvršnemu svetu? Odgovor: Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o družbenih svetih v občini Litija in odloka o družbenih svetih sta že pripravljena in sta predmet nadaljnje obrav-nave v delovnih telesih Izvršnega sveta in Izvršnem svetu. Jakoj ko bo obravnava končana, bosta oba dokumenta posredovana pristojnim zborom v obravnavo. Po njunem sprejetju bo družbeni svet lahko pričel z delom. Družbeni svet bi se po našem predlogu ustanovi! kot svet pri upravnem organu. Vprašanje: Zakaj še ni nič storjenega pri prestavitvi Topilniške ceste v KS Litija — levi breg, ko pa seje sporni adi /etos vse tako /nudilo s sprejemanjem sprememb prostorskih dokumentov? Odgovor: Prestavitev Topilniške ulice ni bila predviđena s plan-skimi akti SO Litija in je bilo potrebno sprejeti spremembo družbenega plana za 1981 —85, glede na investitorja SKS SO Litija. Enako je bilo potrebno spremeniti obstoječe urbanistične dokumente, urbanistični nacrt in zazidalni nacrt skozi dvofazni postopek. Sprejem sprememb urbanističnih dokumentov je v zaključni fazj tako, da bo sprememba Graška dobrava izdelana do marca leta 1985. Komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj Delegacija Krajevne skupnosti Jevnica Vprašanje: Sredstva samoprispevka v KS Jevnici, ki teče od 1. I. 1982 dalje, za obrtno dejavnost in kmetijstvo v visini 1% do danes še nišo nakazana. Odmerni referenti izkazujejo nakazi/a na zbirni račun, na račun samoprispevka krajevne skupnosti Jevnica pa ni nobenega nakazila. V kolikor ne bo nakazil do konca leta 1984 zahtevamo osebno odgovornost delavcev, ki ta sredstva nakazujejo. Odgovor: Sredstva za samoprispevek KS Jevnica se od 1.1.1982 dalje redno odmerjajo in praznijo na ŽR 50150-842-022-500822 na način, ki je predpisan za praznitve davkov in prispevkov. Točni podatki o visini teh sredstev in o tem, kdaj so bila nakazana, so na voljo v knjigovodstvu UDP Litija. Uprava za družbene prihodke Litija Delegacija Krajevne skupnosti Jablaniška dolina: Vprašanje: KS Jablaniška dolina je že večkrat ustno inpisno urgirala na elektro podjetje Ljubljana okolica (Ježa) za obnovo električne napeljave v naselju Tenetiše. Koje Elektro podjetje Ljubljana okolica obnavljalo naselje Breg, je bilo delo v Tenetišah prekinjeno češ. damorajo drugam. Podjetje je seznanjeno, daje električna nape-Ijava iztrošena do kritične meje, sajpoleg težav, kijih imajo gospodarstva in gospodinjstva z močjo električne energije, prebivalcem preti tuđi huda nevarnost. Vletu 1983, koje veterpodrldva drogova in potrga/ žice, je morala posredovaticivilna zaščita, daje vzpostavi-la zasilno varnost za ljudi in živa/i. Istočasno pa dva nova drogova ležita na travniku, last Elektro podjetja. ki soju pustili tam ob prekini tvi del. Podobno je tuđi v Jablaniških Lazih. Odgovor: Sporočamo vam, da borno uredili sanacijo NNO Tenetiše v prvem kvartalu leta 1985. Ker za ta objekt razpolagamo z omejenimi finančnimi sredstvi na prosa mo krajane, da sodelujejopri izkoj)ih in razvlačevanju drogov. Da bi dela potekala v sodelovanju s krajan! prosimo za razgovor, na katerem bo sstrani naše temeljne organizacije sodeloval odgovorni vodja del tov. Janez Forte. Na območju NNO Jablaniške Laže je nekaj drogov še vedno privezanih in podrtih. Te borno po potrebi zanienjali. Večjih obnovitve-nih del pa v letu 1985 ne predvidevamo. DO Elektro Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana okolica Delegacija Krajevne skupnosti Litija — desni breg: Vprašanje: Zakaj se zazidalni nacrt me sta stalno menja? Predla-gamo, da se plan mesta izdela vsaj za 20 let vnaprej, načrtovani objekti pa naj se nato gradijo postopoma po potrebi oz. možnostih. Predlagamo, da se Ježa nameni za nacrtovane športno-rekreacijske površine tuđi v dolgoročnem nacrtu. Odgovor: Urbanistični nacrt za Litijo in Šmartno je bil izdelan leta 1968 in doslej ni bil usklajen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev SO Litija. V preteklih 16 letih je bilo veliko prostorskih sprememb (ukinitev trase Zasavske ceste itd.) in sprememb planskih aktov (prostorski del družbenega plana sprejet leta 1981 in novelaci-ja družbenega plana za leto 1981—1985); s katerim urbanistični nacrt ni usklajen. Z novim zakonom o urejanju prostora, so stari izvedbeni akti še v veljavi, vendar jih je potrebno usklajevati splan-skimi akti. Zaradi prostorkih sprememb je bilo potrebno spreminjati zazidalne nacrte in jih usklajevati z zakonom o varovanju kmetijskih zemljišč (oziroma novelacijo družbenega plana). Primer je šolski in športno rekreacijski center na Ježi, ki je trajno narnenjen kmetijski rabi, zaradi česar se je moralo pristopiti h gradnji prizidka sole Dušan Kveder—Tomaž na Rozmanovem trgu, Vse te spremembe je bilo potrebno uskladiti skozi dvofazni postopek sprejemanja. Z novim zakonom o urejanju prostora je urbanistični nacrt, kot izvedbeni dokument spremenjen v planskega. Sele po uskladitvi z dolgoročnim planom in srednjeročnim planom 1985—1990, se bo pristopilo k izdela vi zazidalnih načrtov, kot izvedbenih aktov za ure-janje prostora. Kot je uvodoma povedano je Ježa namenjena trajni kmetijski rabi. Po novelaciji družbenega plana za leto 1981—1990, je športni park predviđen na območju med Kegljiščem in Agroservisom. V fazi izde lave dolgoročnega in srednjeročnega plana za leto 1985—1990; bo potrebno preveriti vse možne lokacije, ki bodd najmanj vplivale na kmetijska zemljišča in v skladu z urbanističnimi pogoji za lokacijo tovrstnih objektov sprejeti najboljšo varianto. Komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj Vprašanje: Kaj je s prizidkom sole na Rozmanovem trgu? Alije projekt izdelan in koliko jestal?Kdo bo izvajalec delin kdajsebodo pričela? Odgovor: Pogodba za izdelavoprojektnotehničnedokumentacije za gradnjo prizidka k OŠ Litija in ostalih objektov je bila podpisana s projektantsko organizacijo 1GMP Sava Kiško,TOZD Sasaprojekt dne 3. 10. 1983. Stroski po tej pogodbi znašajo skupaj za idejni projekt in glavne projekte 4.985.260,00din. Projektna dokumentacija je bila izdelana in dostavljena investitorju 30. 6. 1984. Zaradi zapletov pri pridobitvi zemljišča, je v teku preprojektiranje sole, tako, da prizidek k soli ne posega na sedanje košarkarsko igrišče ob soli. Stroški preprojektiranja znašajo po Aneksu št. 2 k pogodbi din 1.700.000,00 din. Pogodba z izvajalcem del SGD Beton TOZD Gradmetal je bila sklenjena, z deli se bo pričelo 20. januarja 1985. Izvršni odbor skupnosti za uresničevanje programa III. občinskega samoprispevka Delegacija Predilnice: Vprašanje: Delegati sprašujejo, zakaj je v Litiji že toliko časa neurejena javna razsvetljava. Določena področja so vpopolni temi. Le kako borno v prihodnjem srednjeročnem obdobju mogli tako us-pešno reševati vse naloge komunalnega gospodarstva, ne moremo pa najmanjših v tekočem obdobju? Odgovor: Naša DO je do sedaj kolikor je bilo mogoče redno opravljala dela. V oktobru 1984 je vzdrževalec prekinil delovno razmerje in odšel v Predilnico. Tuđi haSa DO se sprašuje, kako bo lahko opravljala vse zadane naloge, saj zaradi nizkih OD in nespoštovanja spo-razumov in dogovorov v občinskem merilu (o kadrovanju), odhajajo delavci tja, kjer so osebni dohodki boljši kot v Komunali. Upamo, da 37 bo vsaj naša DO s kadrovanjem, ki ne bosiromašilokadrovskih vrst v drugi DO, zaposlila ustrezne kadre, da borno lahko vzdrževali komunalne naprave tuđi v zadovoljstvo delegacije Predilnica. KOP Komunala Litija Delegacija Krajevne skupnosti Litija — levi breg: Vprašanje: Kako borno v občini razrešili problem dostopa občanov iz KS Litija — levi breg na železniško postajo. Gre predvsem za_ tište občane, ki stanujejo v zahodnem delu krajevne skupnosti. Število občanov iz tega dela krajevne skupnosti, ki vsakodnevno hodijo na železniško postajo je veliko, dodati pa je treba še občasnepotnike. Železniškiprevozpaobčanitudisicerčedalje bolj uporabljajo. Krajevna skupnost je nameravala urediti peš pot od železniške postaje ob železnici (nad gasilskim domom) do zapornic oz. do prehoda čez železniško progo, da bi po tejpoti lahko občani varno prihajali do železniške postaje in nazaj. Vendar so te zapornice nenehno zaprte, tako da je nesmiselno graditi pot do prehoda, kije venomer zaprt in usmerjati občane Čez tak prehod. Glede na to, da želi tuđi TOZD Gradmetal usposobiti cesto južno od zapornic in Predilnica del ceste severno od zapornic, bo navedeni prehod lahko tuđi ukinjen. V vsakem primeru pa za varen prehod in odhod potnikov na železniško postajo ni poskrbljeno. Vprašujemo, kako bo navedena problematika razrešena. Me-nimo, daje edina možnost ureditev podhoda ali nadhoda pri železni-ški postaji in ureditev peš poti med železnico in Predilnico. Tolikšno investicijo pa KS Litija — levi breg ne zmore, zato vprašujemo o možnost ih za razrešitev tega problema v okviru občine, saj navedeni problem presega krajevni značaj. Odgovor: ŽG Ljubljana je že leta 1981 izdelalo projekt rekonstrukcije postaje Litija. Čcprav bi se ta izvajala v petih fazah je bila prva ki razrešuje izvennivojski dostop na perone, najdražja in z ozirom na razpoložljiva sredstva neizvedljiva. Zato so se skupaj z občino Litija razdelovale druge rešitve z dograditvijo novega tira, bočnega perona in nadstrešnice. V letu 1984 je SOb Litija postavila drugačno zahtevo. Prvenstveno naj bi se uredil izvennivojski prehod čez postajo. Ta zah teva je ćelo v razkoraku z delegatskim vprašanjem, ki se nanaša le na varen dostop na peron. ŽG Ljubljana je zahtevo občine Litija sprejelo resno in že dopol-njuje projekt tako, da bo izvennivojski dostop na otočni peron z juga in severa, kar praktično pomeni tuđi prehod prek postaje za pešce s severnega nd južni del mesta. Ocenjujemo, da bo tehnična rešitev postajnih naprav izdelana v novembru 1984. K temu bo treba dodati še rešitev dostopnih poti in končno pripraviti investicijo za realizacijo. Železniško gospodarstvo Ljubljana Železniška transportna organizacija Vprašanje: Zakaj KOP Komunala ne vzdržuje javne razsvetljave, kljuh temu, da smojih sproti obveščali o pomanjkljivostih? Odgovor: KOP Komunala zaradi prekinitve delovnega razmerja vzdrževalca javne razsvetljave naroča odpravo pomanjkljivosti na napravah pri SGD Beton TOZD Gradmetal Litija. V decembru 1984 borno na ponovni razpis sprejeli v delovno razmerje novega vzdrževalca, tako da v bodoče ne bo več vprašljivo delovanje javne razsvetljave. KOP Komunala Litija Vprašanje: Zakaj KOP komunala ni organizirala odvoza trdih odpadko v v okviru očiščevalne akcije mesta Litija v mesecu oktobru 1984? Odgovor: Naša DO je v sklopu očiščevalne akcije vsa leta do sedaj organizirala na dan akcije odvoz odpadkov, vendar vedno le organizirala, saj krajani nišo pripravili skoraj nič za odvoz. Tako smo se za letošnjo oktobrsko ' akcijo na OK SZDL, kije bila pobudnik akcije dogovorili, da na ponedeljek odpeljemo vse deponirane predmete ob smetnjakih. To smo tuđi izvedH, vendar je bilo odpadkov bore malo. KOP Komunala Litija Vprašanje: Zakaj luči na Kidričevi cesti že dalj časa ne gorijo? Smatramo, da Komunala ne more uporabljati sredstev za to de-javnost, če teh del ne Opravlja redno. Žarnice bi bilo treba sproti menjati in nastavljati ure za prižiganje in ugašanje. Gre za zelo frekventno cesto. Odgovor: Po dogovoru gorijo na Kidričevi cesti izmenično vsaka druga luč. Ker pa ni mogoče izključevati tuđi defektov, lahko da priđe tuđi do večjega izpada. Svetila popravljamo lahko le z lestvijo, ki jo na osnovi plana uporabljamo dvakrat mesečno. (Delegatski obvešče-valec št. 16, november 83, str. 6/III. 4), zato tuđi stroškovno ni možno vsakodnevno menjavanje svetilnih elementov. Nastavitev prižigališč pa tuđi redno izvajamo, težava pa je v tem, da nam vsak izpad električne energije premakne čas vklopa in izklopa in so tako kritike umestne, saj preden sami opazimo ta odklon, mine nekaj dni. KOP Komunala Litija Vprašanje: Delegacija ni zadovoljna z odgovorom na vprašanje o problematiki pitne vode v KS Litija — levi breg in zahteva odgo vore na vprašanja, ki jih je postavila, ne pa opisovanje problematike. Odgovor: Vprašanje pitne vode v KS Litija—levi breg—vzveziz občasnim obratovanjem črpališča na Ljubljanski cesti bo rešeno, ko bodo zagotovljena sredstva za obnovo obstoječega omrežja, večjega rezervoarja in povezavnega cevovoda Sitarjevec—Svibno. Naša DO se trudi, da po svojih močeh kar največ ugotovljenih napak od-pravi, s cimer zmanjšuje možnosti izgube vode iz omrežja. KOP Komunala Litija Vprašanje: Iz Litije se dnevno vozi v Ljubljana veliko število de-lavcev, dijakov in studentov, pa tuđi drugih občanov po službenih in zasebnih opravkih. Vožnja z vlaki na relaciji Litija — Ljubljana in nazaj pa je nevzdržna, saj večina potnikov stoji, ker ne dobi prostih sedežev. Predlagamo, da ŽTPLjubljana zlastivkonicah (med5. in 7. uro iz Litije ter 13. in 15. uro iz Ljubljane) uvede več vlakov na omenjeni relaciji. Pristojnemu občinskemu organu oz. službi pa predlagamo proučitev možnosti uvedbe primestnega avtobusnega prometa, s cimer bi avtobusi pogosteje vozili na relaciji Litija — Ljubljana in nazaj. Odgovor: Na relaciji Litija—Ljubljana vozi v jutranjem času med 4.45 in 7. uro 7 vlakov, kar znaša povprečno na vsakih 20 minut 1 vlak. V popoldanskem času vozi iz Ljubljane od 12.45 do 15.15 ure 6 vlakov, kar znaša povprečno na vsakih 25 minut 1 vlak. Štetje potnikov pri navedenih vlakih v mesecu spetembru 1984 je pokazalo, da skupno število mest v vlakih (sedeži in stojišča) zados-tuje za prevoz potnikov na navedeni relaciji. Zaradi večjega števila potnikov na krajših relacijah v obmestnem prometu se morajo potni-ki posluževati tuđi stojišč, ker ne razpolagamo z zadostnim številom vozil. V kolikor se bo pokazala večja potreba, borno po možnosti nekatere vlake ojačali. Proga Zidani most — Ljubljana je že sedaj maksimalno izkorišče-na in nam glede na remont proge na posameznih odsekih ter na po-večanje tovornega prometa ne dopušča vpeljavo dodatnih vlakov za prevoz potnikov. Glede na stopnjo izkoriščenosti progovnih zmogljivosti in voznih sredstev, bi vsako povećanje števila potniških vlakov brez dodatnih vlaganj v razvoj kapacitet ogrožalo varnost prometa. Frekvenca potnikov v avtobusnem potniškem prometu na relaciji Litija — Ljubljana in nazaj ne potrjuje ekonomske upravičenosti za uvedbo dodatnih avtobusnih prog na tej relaciji. V kolikor se bo izkazala potreba se bo pristopilo k uvedbi dodatne-ga avtobusa. Ob tem naj poudarimo, da borno tekoče spremljali frekvenco potnikov. ŽG Ljubljana Integral TOZD TURBUS Ljubljana Vprašanje: Delegacija ni zadovoljna z odgovorom Integrala TOZD Turbus Ljubljana in zahteva konkretnejši in jasnejši odgovor, predvsem pa uresničitev obljub, oziroma njihovo realizacijo. Odgovor: Dne 22. 10. 1984 smo ponovno zahtevali odgovor na delegatsko vprašanje, ki pa ga do 9.11.1984 še nismo prejeli. Sporočamo pa, daje Integrali TOZD Turbus Ljubljana dne 7.11. 1984 dostavilo predlog novega voznega reda primestne avtobusne linije Šmartno — Litija — Šmartno. S spremembo voznega reda se spretnima interval iz 30 minut in 45 minut, kar pomeni, da bo nekaj manj avtobusnih linij na tej relaciji. 38 Pomembno pa je, da je odhod kot prihod a vtobusa izpred restavra-cije »Pošta« v Litiji bolj usklajcn s prihodi in odhodi vlakov, karpa seveda ni bilo mogoče v celoti uskladiti. Sprememba voznega reda je bila dostavljena v krajevne skupnosti in organizacije združenegade-la, da podajo svoja mnenja. Integral TOZD Turbus predlaga, da bi se spremenjen vozni red uveljavil s 1.12.1984. Komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj Delegatka družbenopolitičnega zbora Marjeta Agrež: Vprašanje: Odgovori na delegatska vprašanja so presplošni. Npr. odgovor na vprašanje KS Litija—levi breg glede problematike pitne vode in odgovor delegatu družbenopolitičnega zbora Jožetu Grošlju glede izvajanja investicijIII. občinskega samoprispevka, kinepote-kajo tako kot je bilo opredeljeno v razpravi, kijoje vodila Občinska konferenca SZDL Litija. Odgovor: Vsa delegatska vprašanja posreduje Sekretariat občinske skupščine pristojnim občinskim upravnim organom oziro-ma organizacijam in skupnostim. Odgovore vsebinsko ne korigiramo in objavljamo takšne kakršne predložijo posamezni organi, organizacije in skupnosti na katerih delovno področje se vprašanja nanašajo. Ce delegat ni zadovoljen z odgovorom, lahko na osnovi 1. odstavka 22. člena Poslovnika SO Litija (Ur. I. SRS, štev. 36/84) postavi dopolnilno vprašanje. Sekretariat občinske skupščine Litija Delegat družbenopolitičnega zbora Jani Jerant: Vprašanje: Zakaj nišo realizirana stališča Predsedstva OK SZDL Litija vzvezissprejemanjemvodje občinske kadrovske službe in kdoje odgovoren za uresničevanje sprejetih sklepov. Odgovor: Na osnovi sklepa predsedstva SO Litija, dne 23. 5.1984, ki gaje oblikovalo na temelju stališe zborov občinske skupščine o nujnosti čimprejšnjega oblikovanja občinske kadrovske službe, ki je bilv Glasilu občanov št. 6, junija 1984 objavljen razpis za vodjo občinske kadrovske službe. Razpis je bii objavljen skladno s sistemizacijo del in nalog vodje občinske kadrovske službe, kijoje spreje! sekretariat občinske skupščine, dne 11.4.1984 in potrdil Izvršni svet SO Litija, dne 12. 4.1984. Na razpis so se v predviđenom roku javili štirje kandidati. Prijave na razpis je obravnavala komisija za medsebojna delovna razmerja uprave SO Litija, dne 10.8.1984 in predlagala vrstni red kandidatov za sprejem v delovno razmerje. Na prvo mesto je uvrstila kandidatko Vlasto Grom, Ustje 42, Šmartno pri Litiji. Sekretar SO Litija je na osnovi l.odst. 162. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. 1. SRS, štev. 24/79) ini. odstavka 16. člena pravilnika o delovnih razmerjihdelavcev delovne skupnost i upravnih organov občine Litija ter sklepa 7. seje komisije za delovna razmerja z dne 10. 8.1984 dne 23.8.1984 izdal sklep o izbiri Vlaste Grom za vodjo občinske kadrovske službe. Sklep je bil posredovan personalni službi uprave SO Litija, da izvede vsa potrebna opravila v zvezi s sprejemom kandidatke v delovno razmerje. Na predlog KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Litija, da bo o kandidatki razpravljal tuđi KO in dal svoje mnenje, je bilo personalni službi sporočeno, da obvestilo o sprejemu oziroma sklep o sprejemu kandidatke Vlaste Grom zadrži toliko časa, da bo dal mnenje še KO za kadrovska vprašanja. KO za kadrovska vprašanja je dne 28. 9. 1984 sekretariatu SO Litija sporočil, da ne more dati podpore za opravljanje tako odgovorne delovne naloge v občini Litija nobenemu od prijavljenih kandidatov. Razlogi nišo bili navedeni. Ker je sekretariat SO Litija po tem sprejel tuđi informacijo, da bo vsa zađeva ponovno obravnavana še v predsedstvu OK SZDL Litija, je bil sklep o sprejemu Vlaste Grom še vnaprej zadržan. Predsedstvo OK SZDL Litija je o tej problematiki razpravljalo 19.10.1984, dopis ostališčih predsedstva pa je Sekretariat SO Litija sprejel 28. 11. 1984. Med drugim je predsedstvo OK SZDL za-vzelo tuđi stališče, daje potrebno v primerusprejemanjakandidata na delovno mesto vodje kadrovske službe pri SO Litija ravnati v skladu z veljavnimi predpisi. Na osnovi tega dopisa je bil kandidatki Vlasti Grom dne 14. 12. 1984 posredovan sklep o sprejemu, ostalim trem kandidatom pa so bili tuđi posredovani odgovori. Kandidatka Vlasta Grom je bila obenem po-vabljena tuđi na razgovor zaradi konkretnih dogovorov o sklenitvi delovnega razmerja. Razgovor z Vlasto Grom je bil izveden 25,12.1984. Ker je 21.12. 1984 Hajdeja Baštić kot ena izmed prijavljenih kandidatk vložila zahtevek za varstvo pravic (zaradi formalno-vsebinskih vidikov, praktičnih razlogov in zakasnitev pri posredovanju sklepa o rešitvi vlog) je Vlasta Grom predlagala, da bi se dokončno izjasnila o sprejemu del in nalog, ko bo zaključen postopek v zvezi z zahtevkom za varstvo pravic; v kolikor pa se bo kakorkoli odločila že prej pa bo svojo odločitev posredovala sekretariatu SO Litija v prvih dneh po novem letu 1985. • Sekretariat SO Litija 39 GLASILO OBCANOV . Ustanovitelj: Občinska konl'ercncii S/.DI. Litija. Glavni urednik: Miro Kaplju. Odgovorni urednik Glasila občanov: Jože Scvljak; odgovorni urednik Delegatskega obvcščevalca: line Brilcj. Lektor Glasila občanov: Jelka Belec. Ureja urcdniški odbor. Predsednik časopisncga sveta: l-lilda Bole. Oblikovanje in tchnično urejanje: Drago* l'ečenik. Priprava -za tisk: UK', TOZI) Grafika Novo m'csto. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, l'armova 9, tcl.: 881-617.' Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini bre/.p'lačno na dom. .