PRIMORSKI DNEVNIK
SSfSUJrfSJjr" Cena 60 lir
Leto XXIV. St. 21 (6914)
TRST, četrtek, 25. januarja 1968
PO ZAJETJU AMERIŠKE LADJE «PUEBL0
»
Sev. Koreja odklanja vrnitev ladje o kateri pravi, da je vohunila
Po severnokorejskih sporočilih, je bilo na ladji ubitih in ranjenih več ameriških mornarjev, ker se je ladja upirala - Sovjetska vlada odklonila posredovanje - Ruskove izjave
«zaskrbljenost» ZDA v zvezi s tem dogodkom. Po dolgem pogovoru z U Tantom je Goldberg izjavil časnikarjem, da je mnenja, da bo U Tant podal v kratkem izjavo s tem v zvezi.
V Washingtonu se je danes sestal državni svet za varnost pod Johnsonovim predsedstvom. V poluradnih krogih se je zvedelo, da je bila ladja «Pueblo» res vohunska ladja. S svojimi antenami in
PANMUNJOM, 24. — Danes se je sestala komisija za premirje na Koreji. Na seji je ameriški admiral Smith zahteval takojšnjo izpustitev ladje «Pueblo». Dodal je, da si ameriška vlada pridržuje pravico zahtevati od severnokorejske vlade primerno odškodnino. Predstavnik Sev. Koreje general Pak pa je zahteval °d ameriških predstavnikov kaznovanje organizatorjev «zločin-skega dejanja, ki ga je izvršila enieriška vohunska ladja v severnokorejskih teritorialnih vo-dah».
General Pak je izjavil, da je bila ameriška ladja v severnokorejskih obalnih vodah v bližini pristanišča Vonson. Dodal je, da je ladja izvršila sovražno dejanje, in ZDA skušajo sedaj prikriti svojo napadalno dejavnost trdeč, da je Jadja bila v mednarodnih vodah.
Dalje v je izjavil, da je bila ladja oborožena s protiletalskimi strojnicami ter je imela zalogo več deset tisoč izstrelkov, ročnih bomb in mnogo vohunskega materiala.
Vse to je sedaj v severnokorejskih rokah. Ladjo so prepeljali v pristanišče Vonson.
, Ameriški predstavnik je trdil, da je bila ladja v mednarodnih vodah, m sicer oddaljena približno 30 km °d obale. Protestiral je tudi proti Prihodu skupine severnokorejskih Partizanov v Seul. Dejal je, da so imeli ukaz ubiti južnokorejskega Predsednika, generala Parka. Kakor je znano, je med spopadom, ki s® je dogodil v nedeljo v Seulu, mio ubitih 11 oseb. Severnokorejski predstavnik pa je zanikal, da Je Severna Koreja poslala skupine Partizanov v Južno Korejo. Dodal Je, da gre za južnokorejske patriote. ki so začeli gverilsko vojno Proti generalu Parku in ameriškim imperialistom
Severnokorejski radio je sporočil, je bilo na ameriški ladji ubitih ranjenih več ameriških mornarjev. Radio je dodal, da se je ame-nska ladja upirala severnokorejski mornarici, ki •e zaradi tega streljala proti ladji ter ubila ali ranila več ameriških mornarjev
zelo občutljivimi elektronskimi aparati je imela nalogo nadzorovati dejavnost severnokorejskih ladij in morda tudi prestrezati radijska sporočila v notranjosti Kitajske. Ladja «Pueblo» je druga ameriška vohunska ladja v zadnjih sedmih mesecih, ki je zapletena v incident. Lanskega junije' so izraelska letala med vojno na Srednjem vzhodu bombardirala 11.000-tonsko ladjo «Liberty», ki ;e bila hudo poškodovana in ubitih je bilo 34 mornarjev. Tudi ta ladja je bila označena kot vohunska ladja.
Državni tajnik Dean Rusk se je udeležil tajnega sestanka odbora za
iminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiHiiiiii
VVILSON ZAKLJUČIL OBISK V MOSKVI
Skupna želja za sklicanje konference o evropski varnosti
Za izvedbo resolucije OZN o Srednjem vzhodu - Za povečanje medsebojnega sodelovanja na vseh sektorjih
MOSKVA, 24. — Predsednik pre- katerimi novinarji, ne, da bi pove
zidija vrhovnega sovjeta SZ Pod gorni je sprejel davi v Kremlju Harolda VVilsona, ki se je popoldne še enkrat sestal s Kosiginom, da pripravita skupno poročilo o razgovorih.
Pozneje je imel Wilson tiskovno konferenco m je nato odpotoval v London. Med drugim je izjavil, da se vietnamsko vprašanje ne more rešiti po vojaški poti; zato je treba najti sporazumno rešitev. Izjavil je, da so med razgovori v Moskvi dosegli sporazum za začetek skupnih razgovorov, da se pripravi konferenca o evropski varnosti. Dejal je, da so vietnamske-
dali razloge. Lambrakih je bil že zaprt po 21. aprilu in so ga izpustili po božični amnestiji.
Avstralska vlada je sporočila, da bo danes obnovila normalne diplomatske odnose z grško vojaško vlado, pri čemer pa je izjavila, da Avstralija priznava kralja Konstantina za ustavnega načelnika države.
Sevemokorejsk' radio ».tudi j,- “ 'BSS&JrMUSSS.t
da je poveljnik ameriške ladje Priznal, da je vodil vohunsko dejavnost v severnokorejskih vodah. Radio je dodal, da je poveljnik Priznal, da je dobil nalogo voditi vohunsko dejavnost ob obalnem podboju Severne Koreje, Baje je tudi Priznal, da je vršil podobno dejav-P°st še ob drugih priožnostih, da J® odkril vojaške naprave in spo-rocil podatke ameriški obveščeval-
ni službi.
. Agencija Tass je davi poročala o incidentu in navedla severnokorejsko uradno sporočilo brez komentarja. Agencija poudarja, da gre Po severnokorejskem poročilu za '•največje izzivanje, ki so ga izvršile ameriške oborožene sile po pre-■jnrju na Koreji». Agencija poroča, "a je ameriški tisk v zvezi s tem oogodkom začel «izzivalno agitacijo*. katera ima namen odvrniti pokornost javnosti od ameriških na-rejjlrhh dejanj proti Severni Ko-
. Predstavnik Bele hiše je danes Rjavil, da ZDA še vedno upajo, da
0	incident lahko rešen po diplomatski poti. S tem v zvezi ome-
Jajo ameriško posredovanje pri .ovjetski vladi. Toda kakor poro-ajo v poučenih krogih, je 9bvjet-ka zveza zavrnila ameriško proš-. Jo, naj bi posredovala za izpusti-ev ameriške ladje.
1	Ameriški predstavnik v OZN Gold-yerg se je danes sestal s tajnikom
Jantom, kateremu je sporočil
"■■i.i n m mil um intli,,i,,n,ilnli ii m a
•■■iiiiii
Tito sprejel ameriškega poslanika v Novem Delhiju
N°VI DELHI, 24. — Predsednik ^Publike maršal Tito je odpoto 1 danes v Bohopal, glavno me-> države Madžapradeš v srednji t taji, kjer bo ostal do jutri zve-val' S Predsednikom so odpoto-h vsi elani spremstva, razen so-Proge Jovanke, ki je odpotovala v <>mbay, kjer si bo ogledala za ^vosti mesta.
predsednik republike maršal Ti-je včeraj popoldne sprejel v
Otto Krag sporočil ostavko
sa med razgovor iz Brežnjevom in Kosiginom.Govorili so tudi o Srednjem vzhodu, neširjenju jedrskega orožja ter o odnosih med obema državama. Glede Vietnama je izjavil, da niti Moskva niti London nista pooblaščeni pogajati se za rešitev tega vprašanja in nista skušali tega storiti. Ločeno pa Sovjetska zveza in Velika Britanija lahko prispevata k rešitvi.
Glede Sredjega vzhoda je Wil-son izrazil zadovoljstvo, da je kon. ferenca zunanjih ministrov evropskih socialističnih držav, ki je bila prejšnji mesec v Varšavi, priznala pravico Izraela do obstoja in do svobodne plovbe. Dodal je, da Velika Britanija ceni posredovanje Jarringa, in je pripomnil, da London in Moskva lahko sodelujeta za obnovitev miru na Srednjem vzhodu. Nato je Wilson izjavil, da morajo vplivati na prijatelje, da se rešitev na Srednjem vzhodu prepusti OZN. Ugotovil je, da ima Sovjetska zveza velik vpliv na a-rabske države, ter je izrekel priznanje, kar je Moskva storila, da jim priporoča previdnost. Na koncu je izjavil, da je zadovoljen z rezultatom razgovorov, kar se tiče dvostranskih odnosov. Izrazil je upanje da se bodo nabave Sovjetske zveze v Veliki Britaniji povečale, in je dodal, da bo v Wa-shingtonu točno poročal Johnsonu o sovjetskem stališču glede Vietnama in drugih mednarodnih vprašanj.
V uradnem sporočilu, ki so ga objavili nocoj, je rečeno, da sta vladi Velike Britanije in Sovjetske zveze obrazložili svoje stališče o Vietnamu in da sta temu vprašanju posvetili mnogo časa. Sporočilo pravi, da so bili razgovori odkriti in dodaja,a da se obe vladi držita načel ženevskih konferenc iz leta 1954 in 1962 o Indokitajski. Poudarjata nujnost politične rešitve v Vietnamu, ki naj spoštuje pravico tamkajšnjega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi. Obe strani sta izrazili odločenost začeti skupno ali ločeno vsa dejanja, da se doseže ta smoter.
O Srednjem vzhodu je rečeno, da se Velika Britanija in Sovjetska zveza strinjata, da je potrebna takojšnja izvedba resolucije varnostnega sveta OZN od 22. novembra 1967; podpirata napore OZN za mir na tem področju in še zlasti
KOPENHAGEN, 24. — Predsednik danske vlade Otto Krag je sporočil danes kralju ostavko svoje vlade. Kralj ga je zaprošflT ITaJ vodi tekoče posle, dokler ne bo sestavljena nova vlada.
Pri volitvah so socialni demokrati, katerim pripada Krag, dobili 63 poslanskih mest (prej so jih imeli 69). Radikalni liberalci so dobili 28 poslancev (prej 13), konservativci 38 (34), agrarni liberalci 35 (35), ljudski socialisti 11 (14), liberalni center je zgubil štiri poslance in nima sedaj nobenega. Komunisti niso dobili nobenega poslanca (gre za novo stranko, ki je nastala z razkolom v ljudski socialistični stranki).
zunanje zadeve v predstavniški zbornici, ki je trajal tri ure. Po sestanku je Rusk odgovarjal na vprašanja časnikarjev. Na vprašanje, ali incident z ladjo «Pueblo» lahko velja za vojno dejanje, je Rusk odgovoril, da nima nič proti temu, da se dogodek šteje med vojna dejanja. Ni hotel komentirati korakov, ki bi jih ZDA eventualno sprejele, če ne bi imeli uspeha sedanji napori p„ diplomatski poti za izpustitev ladje. Dodal je: «Moj nasvet Severni Koreji je, naj se pomiri. Bilo je dovolj takih incidentov in povzročila jih je Severna Koreja. Severna Koreja bi dobro napravila, če bi se umaknila in začela živeti v miru z Južno Korejo.*
Potrdil je nato, da je letalonosilka «Enterprise» v Japonskem morju, kjer bo ostala do novega ukaza. Izjavil je tudi, da ne vidi nobene povezave med Vietnamom in sedanjim dogodkom na Severni Koreji.
Na vprašanje, kakšna bo ameriška reakcija, ker je Severna Koreja na današnjem sestanku komisije za premirje odbila zahtevo za izpustitev ladje, je Rusk odgovoril: «čakamo in bomo videli.* Vprašali so ga tudi ali so ZDA izključile možnost uporabe sile. Odgovoril je, da ne misli na noben način govoriti o prihodnosti.
Predstavnik Bele hiše pa je izjavil, da na dosedanjih sestankih niso sprejeli še nobenega dokončnega sklepa ‘n rb. še vedno upajo na diplomatsko rešitev. Na zadevno vprašanje je predstavnik izjavil, da se ob tej priložnosti ni uporabil «rdeči teiefon* med Belo hišo in Kremljem.
Nekateri člani kongresa pa so resno opozorili na nevarnost vsake prenagljene ameriške akcije.
Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da britanska vlada obsoja zajetje ameriške ladje «v mednarodnih vodah*.
Bruj^er o jamstvih
DUNAJ, 24. — Podpredsednik Sudtiroler Volkspartei Peter Bugge je imel danes na sedežu združenj.« za zunanjo politiko pri univerzi v Innsbrucku predavanje, med katerim je dokazoval nujnost mednarodnih jamstev za izvajanje «pa-keta». Dejal je. da nista bili izvršeni resoluciji, ki sta bili sprejeti v OZN 1960. in 1961. leta. Odkar je postal zunanji minister Fanfani, se je občutno poslabšalo reševanje vprašanja mednarodnih jamstev, po drugi plati pa se predsednik vlade Moro zanima za zadevo in jo skuša pozitivno rešiti in južni Tirolci priznavajo njegovo dobro voljo.
Radioaktivnost i na kraju padca letala «B 52»
WASHINGTON, 24	— Pentagon
je danes javil, da so na področju Tule, kjer je v nedeljo treščilo letalo «B 52», izmerili majhno stopnjo radioaktivnosti. Sporočilo dodaja, da niso našli nobenega sledu o štirih vodikovih bombah. Dalje pravi sporočilo, da je verjetno, da je letalo eksplodirale, ko je treščilo na tla, ker so skupine tehnikov našle povečini majhne kosce razbitin letala, ki so raztreseni daleč naokoli, kjer so tudi sledovi požara. Nobeden od drobcev, ki so jih našli, pa ni del jedrske bombe. Sporočilo pravi, da je odstotek radioaktivnosti majhen in da ni nevarnosti. Gre za «žarke Alfa», ki prihajajo od plutonija, ki se uporablja skupno z uranom za povzročanje eksplozije vodikovih bomb.
BONN, 24. — Države Beneluxa so predlagale ostalim članicam evropske skupnosti in Veliki Britaniji tesnejše sodelovanje glede političnih vprašanj in predhodna posvetovanja, preden sprejemajo važne sklepe zunanjepolitičnega značaja. Za sedaj ne predlagajo ustanovitve novih mednarodnih organizmov, kar pa bo mogoče postalo potrebno v bodočnosti.
BOJI V JUŽNEM VIETNAMU
Osvobodilne sile učinkovito napadajo ameriške položaje okoli Ke San
Američani so se morali umakniti iz te vasi ter so izpostavljeni močnemu pritisku na vsem področju
SAJGON, 24. — Osvobodilne sile so od ponedeljka gospodar vietnamske vasi Ke San južno od demilitariziranega področja. Američani pa imajo še vedno v rokah utrjeno o-porišče Ke San, ki je oddaljeno štiri kilometre od vasi, ter druge tri položaje okoli tega oporišča. Vsi ti položaji pa so obkoljeni oo osvobodilnih silah, ki neprestano voj-streljujejo s topovi ameriško vojsko. Po mnenju opazovalcev dokazuje uspeh ofenzive osvobodilnih sil proti Ke San, po bojih v Kon Tien in Gio Linh, popoln neuspeh pozicijske vojne, ki jo vodijo ameriški mornariški strelci.
Tudi danes so topovi osvobodilnih sil možno obstreljevali ameriške položaje okoli oporišča Ke San. I Na tem področju je približno 20.000 vojakov osvobodilne vojske.
Neki ameriški predstavnik v Saj-gonu je izjavil, da se pričakuje vsak hip zelo velika bitka. Izjavi! je tudi, da uporabljajo osvobodilne sile 152-milimetrske topove ter granate minometov.
Narodnoosvobodilna fronta je objavila v Hanoju sporočilo, ki pravi, da so na tem področju vrgli iz boja 900 Američanov in južnih Vietnamcev v času od 7. do 22. januarja Uničenih je bilo 10 vojaških vozil, sestrelili so en helikopter in zaplenili mnogo vojnega materiala. V vasi Ke San je padlo 300 sovražnikov, ostala posadka pa je morala zapustiti vas. Ameriški polkovnik Lownds je danes potrdil, da so osvobodilne sile zasedle vas Ke San. Preteklo noč so ameriški bombniki «B 52» ponovno bombardirali ta področja. Tudi v dru-
gih krajih Južnega Vietnama je bilo več spopadov. Preteklo noč so osvobodilne sile obstreljevale z minometi tudi letališče Quang Tri, 20 kilometrov južno od demilitariziranega področja. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da sta dve diviziji osvoboidlnih sil, ki štejeta od 16.000 do 20.000 mož, vdrli na severozahodno področje Quang Tri in obkolili oporišče Ke San. Dodal je, da se drugi dve diviziji osvobodilnih sil sedaj zbirata v bližini.
.........................................................................................n
PO VČERAJŠNJI PRECEJ RAZBURLJIVI SEJI
Odložena na ponedeljek razprava o SIFAR v poslanski zbornid
Danes se sestane vodstvo PSU, ki bo dokončno sklepalo o stališču stranke do parlamentarne preiskovalne komisije - Ostri spopadi z desnico v senatu med razpravo o deželnem volilnem zakonu - Pred teden dni trajajočo zaporo kinov v Italiji
RIM, 24. — Jutri se sestane vodstvo PSU, ki mora končno odločati o stališču stranke glede parlamentarne preiskovalne komi-sije v zvezi s SIFAR. Včerajšnji razgovor z demokristjani je namreč pokazal, da so stališča zelo ostro ločena, in da je KD v tej zadevi pripravljena iti tako daleč, da se sproži vladna kriza. Stališče PSU pa ni povsem jasno in predvsem v stranki ni prave e-notnosti ,saj je levica odločno za komisijo, desnica je proti, jeziček na tehtnici pa bo verjetno predstavljal sotajnik De Martino.
Luigi Longo, tajnik KPI je danes V*zveži4s SIFAR izjaVji, da je nujno treba priti do jasnosti in to tudi o vseh političnih vprašanjih zadeve, zaradi česar javno mnenje ne bo moglo razumeti nobenega odlašanja, saj se na tak način samo zaostruje nezaupanje do demokratičnih ustanov in prihaja do po-litično-parlamentarne paralizacije.
Longo pravi, da upoštevajo dejstvo, da se je večina v PSU že usmerila za parlamentarno preiskovalno komisijo, vendar pa še ni bil sprejet v tej zvezi jasen sklep. Absurd bi
bil, če bi se PSU uklonila demo-kristjanskemu izsiljevanju in grozni.................................................
DO VLF.1t/U SO NAŠLI POD RUŠEVINAMI 224 TRUPEL
V
Se veliko število ponesrečencev živi pod šotori ali kar na prostem
Povečalo se je število obolenj zaradi mraza - Mnogi odhajajo na sever ali v tujino
vbji rezidenci v Novem Delhiju s 6 poslanika ZDA Chestera Bowle-a’ ki je zaprosil za sprejem. Pri Prejemu sta bila navzoča general-v Rajnik predsednika republike jtaditnir Popovič in veleposlanik Jugoslavije v Indiji Slavko Ko-ar- Predsednik republike Tito Delhj°	zveier vrnil v Novi
Uradni del razgovorov med Ti-0,h in Indiro Gandi, ki so skup-0 trajali pet ur, se Je končni *hoči. Toda izmenjava misli se je “adaljevala tudi med intimno ve-ki jo je Indira Gandi pri-eaila sinoči. Po končanih urad razgovorih na najvišji stopnji sodelavci predsednika Tita in rndire Gandi sinoči pričeli razgo-ore o konkretnih gospodarskih Prašanjih, ki so se nadaljevali tu-ta danes med zveznim tajnikom a Uhance Jankom Smolejem in Podpredsednikom indijske vlade in taančnirn ministrom Desajem ter tatatatrom za industrijo Ahrudl-b°m Ali Ahmedom. Razgovori so nanašali na finančna vprašanj* ta na vprašanje industrijskega Sirskega gospodarskega sodelo vanja.
napore Jarringa, da doseže, da se ne bi ponovili incidenti in da bi se umaknile izraelske čete z zasedenega ozemlja.
Glede Evrope se vladi strinjata, da so potrebni vsi napori skupno z drugimi vladami, da se zajamči evropska varnost. Mnenja sta, da je zaželeno sklicanje kontinentalne konference, ld hi ob dobri pripravi, in če bi se je udeležile vse evropske države, lahko dala pozitivne rezultate.
Poročilo izraža zadovoljstvo nad napredovanjem, kar se tiče neširjenja jedrskega orožja. Zatem je rečeno, da bosta London in Moskva nadaljevala napore, da se doseže sporazum o razorožitvi. Zatem ugotavlja sporočilo napredovanje na sektorju dvostranskih odnosov. Obe vladi se obvezujeta, da bosta skušali povečati sodelovanje na gospodarskem, znanstvenem, tehnološkem in kulturnem področju. Sklenili so, da bosta obe vladi ostali v tesnih in rednih stikih, da se omogoči nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov.
/"'I V • •
Grčija
ATENE, 24. — Dopoldne so izpustili Krlstosa Lambrakisa, lastnika verige liberalnih listov, katerega so pred dnevi aretirali skupaj z ne-
PALERMO, 24. — Do 20. ure nocoj so našli pod ruševinami na zahodni Siciliji 224 trupel, število ranjenih je še vedno 563.
čeprav zdravstvene oblasti stalno nadzorujejo zdravstveno in higiensko stanje na vsem področju, ki ga je prizadel potres, so še vedno zaskrbljeni zaradi velikega števila oseh, ki so še vedno pod šotori ali ki živijo celo na prostem Na podlagi dosedanjih podatkov je še 8500 ponesrečencev v pokrajini Trapani pod šotori. V pokrajini Agrigento je še vedno pod šotori skoraj 3000 oseb. Na tisoče ljudi pa živi še na prostem.
Ministrstvo za zdravstvo se trudi, da se, kolikor se da, pospeši naselitev ponesrečencev v poslopjih, in da se dokončno odpravijo šotori in s tem tudi higienske ne-prilike, ki nastajajo s kopičenjem smeti, ki jih ni moč naglo odvažati.
Na področju Trapanija se je povečalo število primerov bronhitisa in pljučnice. Tudi na področju A-grigenta so še številni primeri o-bolenj zaradi mraza.
Ministrstvo za zdravstvo je opozorilo pokrajinske zdravnike vse Italije, naj odredijo primemo zdravstveno in nadzorstveno službo za brezdomce, ki prihajajo Sicilije. V Palermu so danes umrle tri osebe, ki so jih sprejeli v bolnišnico in so prišle s področij potresa.
Iz Palerma še vedno odhajajo izredni vlaki v Milan, Turin ta v tujino. Mnogi gredo v tujino kar na slepo v upanju, da bodo tam dobili delo. Na Sicilijo je prišel tudi svetovalec avstralskega poslaništva, da izda vizume vsem, ki se želijo izseliti v Avstralijo; plačajo jim tudi vožnjo.
Palermski prefekt je izjavil, da bo treba sedaj bolje uporabljati pomoč, ki jo dobivajo iz raznih
razdelili odeje vsem, ki so jih zahtevali. Samo v pokrajini Agrigento so dobili 50.000 odej. Dejal je, da je prepričan, da so 25 odstotkov teh odej pobrali ljudje, ki niso bili potrebni.
Danes je prispelo na Kvirinal sedem družin, skupno 29 oseb, iz prizadetih krajev na Siciliji. Družinski poglavarji so vsi vojni ali civilni invalidi. Od 29 oseh je 11 otrok pod dvanajstim letom starosti. Predsednik Saragat se je pogovarjal z njimi in je dal navodila, naj skrbijo še zlasti za otroke.
Iz raznih krajev v tujini še vedno prihajajo prispevki v denarju in blagu za ponesrečence.
Maurer pri papežu
RIM, 24. — Zaključen je uradni del obiska predsednika romunske vlade Maurerja v Italiji. Danes je Maurerja in zunanjega ministra Manescoja sprejel na zasebnem obisku papež Pavel VI. Uradno poročilo Vatikana pravi, da je razgovor trajal dobro uro in da se je nanašal na izmenjavo stališč o najboljših načinih, da se med narodi okrepi razumevanja, in o vprašanjih miru ter mirnem reševanju sporov. Govorila sta tudi o položaju katoliške cerkve v Romuniji, pri čemer pravi poročilo, da je papež izrazil svoj prisrčen odnos do plemenitega romunskega ljudstva. Ob zaključku je papež poklonil romunskemu gostu izdajo «Qpera om-nla» Vergilia iz 1763. leta z dragocenimi originalnimi bakrotistoi, predsednik Maurer pa je podaril romunsko dragoceno ikono svete trojice iz 1700. leta.
Danes je bilo objavljeno tujii uradno poročilo o zaključku razgovorov med romunskim predsednikom in predsednikom Morom. U-radno poročilo dokaj obsežno obravnava mednarodna vprašanja in v začetku ugotavlja, da se je treba z večjo zavzetostjo truditi za_ stvar miru na svetu. Poročilo izraža so-
vprašanj in glede načrta pogodbe o neširjenju atomske oborožitve. Glede položaja na Srednjem vzhodu je rečeno, da sta stranki izrazili voljo, da narede, kar je v njih močeh, da se doseže stalna in pravična rešitev vprašanj.
Glede Vietnama pravi poročilo, da je bilo med razgovori izražena resna zaskrbljenost zaradi razvoja vojne v Vietnamu in nevarnosti za svetovni mir, ki jo ta vojna predstavlja. Treba je priti do rešitve tega vprašanja na osnovi načel ženevske pogodbe iz 1954. leta, konec vietnamske vojne pa bi nedvomno bii izredno pozitiven za mednarodni položaj na splošno.
Glede dvostranskih vprašanj poročilo poudarja dobre odnose in govori o pomembnosti gospodarske izmenjave ter omenja podpis kulturne konvencije.
Poraz za WiIsona v lordski zbornici
LONDON, 24. — Lordska zbornica je nocoj zavrnila z večino 41 glasov gospodarske ukrepe vlade, med katerimi tudi zmanjšanje vojaških izdatkov v zvezi z britansko vojaško navzočnostjo vzhodno od Sueza.
Spodnja zbornica je gospodarske ukrepe vlade prejšnji teden odobrila. V lordski zbornici pa so v večini konservativci, ki so glasovali proti vladi.
Po tem porazu vlade bodo morali v spodnji zbornici znova razpravljati o tem. Za vlado je vsekakor to hud moralen udarec. Zdi pa se, da ne do spreminjala ukre pov, ki jih je spodnja zbornica že odobrila.
krajev. Izjavil je, da so do sedaj I glasno stališče glede razorožitvenih
BOCHUM, 24. — Observatorij v Bochumu je javil, da so dobili podatke, da je sovjetski satelit «Koz-mos 199» rahlo pristal v Sovjetski zvezi. Sprašujejo se, ali niso «Koz-mos 201» postavili eventualno na tir prejšnjega satelita.
njam z vladno krizo. Longo tudi trdi, da ne razume, kakšno škodo bi za vladne kroge predstavljala resnica, ki bi prišla pri preiskavi na dan, pa če bi pri tem tudi resnično prišlo do vladne krize, bi se demokratični ustroj samo okrepil.
Sotajnik PSU Tanassi je takoj odgovoril Longu, seveda s pozicije desnice v socialistični stranki. On pravi, da Longo slabo zastavlja vprašanje. Socialisti se najbolj zavedajo nujnosti jasnosti o vseh dogounih junija-julija 1964. Pri tem pa je sporno, če je parlamentarna preiskovalna komisija najboljši način, da se to doseže. Tanassi pravi, da je vlada sposobna ugotoviti resnico, in KD ni stranka, ki ob določenih priložnostih pripravlja državne udare, če pa bi se kaj takega izkazalo, bi bili socialisti prvi, ki bi izstopili iz vlade. Tanassi pravi, da se ne sme pozabiti na predhodne preiskave, ki jih je odredil minister za obrambo Tremelloni, in ki so ugotavljale naloge te službe, ter da je minister odobril sprožitev procesa proti tedniku «Espresso» z nadaljnjim sodnim postopkom, ko je prišlo na dan poročilo Manes z vsemi posledicami. Tanassi zaključuje, da je sedaj samo ena sama možnost upravne preiskovalne komisije, ki jo je imenoval minister, ker drugače bo sledila vladna kriza in ne bo ne upravne in ne parlamentarne preiskovalne komisije, s čimer že sprejema demo-kristjansko tezo in se uklanja njenemu pritisku.
V senatu je bilo danes izredno razgreto in bučno zasedanje, ko je predsednik sporočil, da bo strogo izvajal člen 58 pravilnika, ki določa, da lahko v neko razpravo poseže vsak senat samo enkrat, in kar tudi pomeni, da je treba istočasno obrazložiti člen in predložene popravke. Na tak način se bo o zakonskem predlogu o volitvah v dežele razprava seveda občutno skrajšala ter je bilo odvzeto misovcem in liberalcem eno najostrejših o-rožij v njih naporih za obstrukcijo zakona.
Povsem razumljivo so zato ostro protestirali, pri čemer so imeli tu-' di nekatere utemeljene razloge, saj se je v preteklosti v praksi drugače ravnalo, pa čeprav takrat ni šlo za obstrukcijo temveč samo za normalno razpravo o nekem zakonu. Pa tudi se na ta način uvaja pomemben precedens, ki bo lahko v bodočnosti na škodo pravice manjšine do govora. Vendar pa je bila večina strnjena in je bilo potrjeno stališče predsednika senata z zelo veliko večino glasov, ki gredo od komunistov do demokristjanov; edino PSIUP se je vzdržal.
Tudi v poslanski zbornici je bilo ozračje razgreto in so končno po dolgi in živahni razpravi sklenili, da prelože razpravo o SIPAR na ponedeljek, 29. januarja, medtem ko bi morala biti že danes. Odložitev so utemeljevali s formalnimi razlogi, dejansko pa gre za odlog, ki ga potrebujeta večinski stranki, da se dogovorita za stališče
V komisiji za promet poslanske zbornice je danes minister Spa-gnolli povedal, da za sedaj ni mogoče misliti na znižanje naročnine za radio in televizijo. Glede televizije v barvah je rekel, da petletni gospodarski načrt predvideva, da je v tem razdobju ne bodo uvedli, kar pa ne pomeni, da ni treba pripraviti vse ustrezno ln da se bo morala Italija v prvi vrsti odločiti za sistem barvne televizije na osnovi izkušenj drugih držav. Minister je dejal, da je poštni kodeks postal učinkovit in da je že zelo veliko koristnikov, ki ga uporablja.
Na izrednem zasedanju vsedržavnega združenja lastnikov filmskih dvoran so sklenili zaporo vseh kinov v Italiji za teden dni. Prvotno so mislili, da bodo zaporo takoj proglasili, Kasneje pa so na pred-
log ministra Corone sklenili, da jo bodo proglasili čez nekaj dni. Lastniki pravijo, da je njih položaj vedno težavnejši in da država zahteva od kinodvoran neupravičeno visoke davke, medtem ko televizijske predstave sploh niso obdavčene.
Danes se je pričela stavka državnega telefonskega podjetja za telefonske pogovore na dolge razdalje, ki bo trajala 48 ur. Stavko so proglasili, ker se niso začeli razgovori med sindikati in ministrom za PT Spagnollijem.
Napad na Bajbakova v Tokiu
TOKIO, 24.	— Podpredsednika
sovjetske vlade Bajbakova, ki je na obisku v Tokiu, je danes napadel 24-letni voditelj skrajno nacionalistične organizacije «Showwa» z lesenim mečem, ki služi za tradicionalne vežbe Udarec pa je prestregel s hrbtom guverner pokrajine, tako da sovjetski podpredsednik ni bil zadet. Do incidenta je prišlo na postaji Nagoya, kjer bi moral podpredsednik vstopiti na vlak proti Osaki.
Napadalec je kasneje izjavil na policiji, da je hotel na tak način protestirati, ker je SZ zasedla Kurdske otoke, in ker je hotel ((spraviti k pameti« japonsko javnost, ki je po njegovem pretoplo sprejela sovjetskega državnika.
Japonsko zunanje ministrstvo se je takoj opravičilo zaradi incidenta, sovjetsko veleposlaništvo pa je protestiralo, vendar v zelo blagi
Zaključen sestanek naprednih sil Sredozemlja
RIM, 24. — V Italiji bo konec marca in v začetku aprila letos konferenca zastopnikov naprednih strank in gibanj sredozemskih držav s smotrom, da se Sredozemlje spremeni v področje miru in miroljubnega sodelovanja. To je bilo sklenjeno danes ob zaključku dvodnevnega posvetovalnega sestanka zastopnikov 16 naprednih strank in gibanj držav Sredozemlja, ki je bil v Rimu. V kratkem sporočilu za tisk je rečeno, da so na sestanku opravili resno analizo zaskrbljujočih dogodkov v zadnjih mesecih na obalah Sredozemlja (izraelski napad proti arabskim državam in državni preobrat v Grčiji, kriza na Cipru in zaostritev delovanja v okviru NATO). Vsi udeleženci so prepričani, se poudarja v sporočilu, da imajo li dogodki osnovo napadalnosti ameriškega imperializma in da so sestavni del splošne obnovitve ofenzive imperializma, ki zadeva široka področja sveta in ki ima v napadu proti vietnamskemu ljudstvu svoj vrhunec. Po široki razpravi so se udeleženci sporazumeli o potrebi sklicanja konference, na kateri bi se združile vse sile sredozemskega področja, ki so angažirane, ali pa so pripravljene, angažirati se v borbi proti imperializmu. Naloga konference bi bila koordiniranje akcije vseh gibanj in strank ob upoštevanju avtonomije in konkretnih političnih pogojev vsakega od njih, s smotrom, da so Sredozemlje spremeni v področje miru in miroljubnega sodelovanja. V okviru teh smotrov, kakor se je moglo zvedeti, se razume tudi akcija za varnost in mir, za likvidacijo blokovske konfrontacije :n likvidacije tuje vojne prisotnosti na področju Sredozemlja. Dvodnevnega posvetovalnega sestanka v Rimu so se udeležili fronta narodne osvoboditve Alžira, napredna delavska stranka Cipra, komunistična stranka Francije, združena socialistična stranka Francije, demokratska unija grške levice (EDA), socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, socialistična stranka proletarske enotnosti Italije, Komunistična stranka Italije, nacionalna unija maroških sil, komunistična stranka Maroka, arabska socialistična zveza, komunistična stranka Španije, socialistična stranka arabskega preporoda (BAAS-Sirija) in delavska stranka Turčije.
obliki.
TISKOVNA KONFERENCA V KAIRU
ZAR zahteva izvedbo določb resolucije varnostnega sveta
V kratkem se bodo začele priprave
za odhod ladij iz Sueškega prekopa
KAIRO, 24. — Predstavnik egip- Tantu popolno dokumentacijo, ki tovske vlade Zajat je na tiskovni I jo je zahteval, o ravnanju s prebi-konferenci na zadevno vprašanje; valstvom na tem področju, odgovoril: «Nismo za uničen je Iz-4
raela. Ne moremo biti za uničenje, s katero smo leta 1949 podpisali na Rodosu sporazum o premirju. Odločeni pa smo doseči umik z zasedenega arabskega ozemlja in izvedbo vseh sklepov, ki jih je varnostni svet sprejel novembra 1967 za mirne rešitev zadeve. V tem okviru gledamo na Jarringovo posredovanje na Srednjem vzhodu.
želimo sožitje med Židi, muslimani in kristjani na tem področju na podlagi absolutne enakopravnosti,« je nadaljeval Zajat in je pripomnil; «Za nas Izraelec m žid, ki živi v Palestini, temveč napadalec, ki se hoče uveljaviti s silo polašča-joč se naših pravic.*
Predstavnik je nato potrdil, da se je v torek končala izmenjava ujetnikov z Izraelom. Manjka še en egiptovski vojak, ki Je baje še vedno v izraelskih zaporih in je živčno izčrpan, ker so ga mučili. V ta namen je ZAR posredovala pri mednarodnem Rdečem križu. Sporočil je nato, da se je okoli dvesto civilnih tehnikov, ki so delali v rudnikih na Sinajskem polotoku, vrnilo v okviru izmenjave ujetnikov in da Rdeči križ še vedno išče drugih 170. Dalje je sporočil, da je 24 neegip-tovskih Židov zaprosilo dovoljenje, da ostanejo v Egiptu po junijski vojni. Dali so jim možnost odhoda, če to želijo. Njihova prošnja, da ostanejo v ZAR, je bila sprejeta.
Glede stanje v Gazi je predstavnik potrdil, da je Kairo poslal U
Glede petnajstih ladij, ki so blokirane v Sueškem prekopu, je Zajat izjavil, da se bodo v soboto, 27. januarja začeli pripravljalni razgovori, ki bodo verjetno trajali dva tedna. Cez tri ali štiri tedne bodo ladje morda lahko zapustile prekop.
Zajat je nato komentiral umik Velike Britanije z ozemelj vzhodno od Sueza. Omenil je. da je njegova vlada vedno nasprotovala oporiščem ter je kritiziral vojaške pakte in teorijo «praznine». «Ce bi taka praznina bila, je pripomnil, bi jo morale zapolniti države tega področja brez tujega vmešavanja.«
Na vprašanje o morebitnem sestanku med Naserjem in Fejsalom v zvezi z Jemenom po neuspehu posredovanja tristranske komisije, je Zajat izjavil, da mora biti glavni smoter notranje pomirjenje in prenehanje vsakega podpiranja nasprotnih si taborov.
V zvezi z dokumentom, ki ga je objavila ameriška republikanska stranka o sporazumu med Johnsonom in Eškolom za dobavljanje letal proti glasovom ameriških Židov pri predsedniških volitvah novembra letos, je Zajat izjavil: «Ne morem komentirati izjav, ki spadajo prav gotovo v okvir borbe med ameriškimi strankami. Toda, če je to, kar se trdi, res, bi se morali ameriški državljani vprašati, kakšni kriteriji vodijo zunanjo politiko njihove države.«
GOSPODARSTVO V GORSKIH IN PREDGORSKIH KRAJIH
Slovenci in Furlani nezadovoljni s splošno politiko deželne uprave
ODKRITJE MILANSKE POLICIJE
Aretirani razpečevalci ponarejenih dolarjev
Aretacije se je rešil voditelj skupine
Serija knjig o legendarnem junaku Divjega zahoda
Končno so prišli na vrsto, da povedo svoje mišljenje o osnutku deželnega načrta še župani okrajev Čedada, Gemone in Tarčenta. Bili so navzoči pri poročanju deželnega odbornika Stopperja o glavnih potezah in smernicah deželnega načrta župani devetih slovenskih občin in sedem narodnostno mešanih občin iz predhribovskega in hribovskega sveta vzhodne Furlanije poleg županov furlanskih občin iz ravninskega sveta.
Karnijci so že davno prej slišali na raznih sestankih, kakšne so smernice, kot «i jih zamišlja osnutek deželnega načrta o bodoči gospodarski politiki v hribovskih krajih Furlanije in so takoj protestirali proti osnovam, ki jih mora razlagati deželni odbornik Stopper, kot eden izmed glavnih zagovornikov deželnega načrta.
Sestanek je bil v Tarčentu in so se ga udeležili razni deželni svetovalci in celo deželni odborniki niso manjkali. Seveda so bili navzoči še razni pokrajinski svetovalci in državni poslanci. Od zastopnikov slovenskih občin sta se javila dva: Chiabudini in Sinicco.
Parlamentarni zastopniki so v duhu politike let ega centra poudarjali pomen načrtovanja za razvoj italijanske družbe. Opozarjali so navzoče zastopnike občin naj pojasnijo krajevne potrebe in posebne gospodarske razmere, da bi jih po možnosti upoštevali pri dokončni obdelavi deželnega načrta. Dobra stran deželnega osnutka o gospodarskem planu naj leži tudi v tem, da spodbuja nove zamisli, realnejše predloge glede na določena nesorazmerja in neuravnovešenosti med posameznimi okraji, o-koliši, dolinami in conami.
Tudi sama resolucija, ki so jo na koncu debate o deželnem načrtu sprejeli, poudarja, da so z diskusijo zmagovale sile, ki se zavzemajo za načrtno gospodarsko politiko nad nekontroliranimi tržnimi silnicami. Deželani in njihova politična zastopstva in upravni sveti so se izjavili za bolj urejeno in skladnejše razvijanje deželne skupnosti.
Po tem svojem slovesnem demokratičnem odobravanju načrtovanja, kot prihodnjega napotila za razvoj skupnega življenja in gospodarskega razcvita, pa je resolucija ponovno ugotovila, da je nad ozemljem vzhodne Furlanije popolnoma zamrla sleherna gospodarska dejavnost ter je prav zaradi tega še bolj naraslo izseljevanje prebivalstva. Nujno je torej, da pridejo v deželnem načrtu do izraza vse tiste zahteve prebivalstva, ki hočejo, da se zlo emigracije izkorenini. Nikakor pa ne bi smele prevladati nad drugimi tiste gospodarske skupine in tista ozemlje, ki so že razvita in ki že imajo svoje industrije.
Prva ih poglavitna skrb dežele je potemtakem, da zajezi sedanje odtekanje prebivalstva, da tako rekoč konsolidira demografsko stanje, in sicer s tem da prične ustanavljati in ustvarjati čisto nova delovna mesta, ki bi zajezila na eni strani izseljevanje, odhajanje domačih d lovnih sil v tujino, na drugi pa izravnala gospodarske ra-like med pasivnimi in razvitimi o-ze nlji v deželi.
Zanimivo je do kakšnega konkretnega stališča je prišlo posvetovanje županov, seveda pod vplivom nekaterih deže’nih gospodarskih načrtovalcev
1.	Zagotoviti je treba gospodarski razvoj predhribovskega področja posebno glede na vzhodni del. Mnogo bi pri tem pomagale hitre prometne zveze dalje tudi prometna zvjza, li bi šla skozi Videm, Tricesimo, Tereent. Humin in Tol-meč.
2.	Glavnim krajem, to je Humi-nu, Tarčentu in Čedadu je treba nuditi vso potrebno pomoč, da bi se razvili v središča terciarne dejavnosti, (storitve, trgovine itd.) za stanovanjska središča, za turizem z vso potrebno zdravstveno infrastrukturo.
3.	Na tem področju je treba u-stvariti pametne in ustrezno kmetijsko politiko, ki bi spodbujala v hribovskih krajih živinorejo, a bi v predhribovskem svetu skrbela za razvoj izbranejših poljskih pridelkov. Podprli bi ta razvoj s krepkimi kmetijskimi zadrugami, a izboljšali in uredili bi hribovsko o-zemlje še z ukrepi, ki so primerni za vodne bazene.
4.	Zagotoviti je treba vsemu temu predhribovskemu in hribovskemu svetu primemo podporo v obliki rednih in izrednih državnih in deželnih podpor, ki bi omogočile v teh krajih nastajanje novih industrijskih dejamosti. Seveda ne bi smeli pri tem prizadevanju opustiti tudi tistih olajšav, prednosti in podpor, ki jih nudi zakon 614, ki je že razširjen na vse področje predalpskega furlanskega sveta. — Kot dopolnilo k že obstoječemu in naglo se razvijajočemu industrijskemu centru na ozemlju huminskega okraja želijo vsi navzoči, da bi se ustanovilo vsaj še eno industrijsko jedro na tovarniškem področju, ki bi dopolnjevalo dejavnost tiste industrijske dejavnosti, ki že obstoji.
Končna želja vseh pa je bila, da bi deželni organi čimprej potrdili deželni načrt, da bi se mogli lotiti izvajanja podrobnih programov v smislu deželnih in državnih zakonov za razvoj tega ozemlja, ki je bilo že toliko časa zanemarjeno.
Sestanek županov čedadskega, huminskega in tat čentskega okraja je bil sredi decembra, takrat ko je Karnijcem zavrelo pri volitvah in so demonstrirali zaradi nameravane ukinitve tovornega prometa na karnijski železnici ko je »Movimen-tn friulano* brez dlake na jeziku glasno trobil po karnijskih ulicah tvoje nezadovoljstvo nad usodo e-
migrantske Furlanije, takrat ko je celo 529 duhovnikov videmske nadškofije obupalo, da bi mogla dežela rešiti Furlanijo pred kugo izseljevanja in pred motno povodnijo uradnih obljub da bodo morda, verjetno, v nekaj letih, na neki ne dovolj točno opredeljen način našli slovenskim in furlanskim izseljencem iz Furlam;e zaposlitev doma. Če bi občinskim predsednikom iz drugih okrajev Furlanije zastopniki dežele obljubljali takšne meglene in neučinko' :te ukrepe in mere v deželnem načrtu, kot so jih v Tarčentu za te vzhodno-furlanske predhribovske in hribovske okraje, bi se vsi prav gotovo uprli takšnemu načrtovanju za njihove kraje. Pametno ;n ustrezno politiko glede kmetijstva so pridigali že deželni predhodniki v osrednji vladi in v videmski pokrajini in zato še ni potreba klicati na pomoč deželni načrt. Katerega emigranta bi to opevanje kmetijstva v pustih hribih v propadajočem hribovskem svetu sploh moglo zaustaviti doma? Klicati na pomoč redne in izredne državne in deželne podpore, da bi pričarale take ugodnosti za industrije v teh krajih, je bilo naivno. Nekaj realnejše, toda samo za občine huminskega okraja, so bile želje, da bi novemu industrijskemu privlačnemu polu pri Hu-
PARIZ, 24. — Davi, nekaj po polnoči, se je pripetila na progi Pa-riz-Vallorbe huda železniška nesreča. V nekem predoru blizu vasice Mesnay-Arbois, kakih 80 km jugovzhodno od Dijona, se je prevrnilo več vagonov. Predor je dolg le 150 metrov. Nesrečo je povzročil prtljažni vagon, ki se je iztiril sredi predora. Lokomotiva in dva vagona sta bila že izven predora, a nekaj vagonov je bilo še na drugi strani. Zaradi iztirjenja prtljažnika sta dva železničarja izgubila življenje ranjenih je bilo vsega skupaj 33 oseb. Med temi je 17 jugoslovanskih delavcev, ki so sklenili delovno pogodbo s tovarno Peugeot v Sochauxu in ki so prav tedaj šli tja, da bi nastopili delo. Med ostalimi ranjenci, je največ Francozov in nekaj švicarskih državljanov.
Vlak, ki se je iztiril, je brzec «530», ki je bil sestavljen iz vagonov, ki so prihajali iz Brige, Interlakna, Neu Chatela in Berna. Vlak je bil odšel iz te zadnje postaje ob 22.06 ter hi moral prispeti v Pariz ob 6.25. Relativno majhno število človeških žrtev in ranjencev Je treba pripisati dejstvu, da je bilo na vlaku samo kakih sto potnikov.
Kot smo že dejali, je nesrečo povzročil baje prtljažnik, ki se je iztiril in se nato prevrnil. Ostali štirje vagoni, ki so bili za njim, so ga popolnoma zmlinčili. žandarmerija
minu pridružili še eno industrijsko jedro.
Ko so ljudje po furlanskih in slovenskih vaseh zvedeli, kako silno skromne in povrhu še nerealne želje so izrazili njihovi občinski predsedniki glede deželnega načrta, so bili vsi potrti, ker se jim je posvetilo, da tudi novi deželni načrt ne bo rezal kruha tem emigrantskim krajem. Tisoči izseljencev, ki so dober teden po tarčent-skem sestanku napolnili vasi za božične in novo'ctne praznike, so iz ust svojih sorodnikov in prijateljev slišali, da ni tako kmalu upati na kakršnokoli industrijsko zaposlenost ne okoli Tarčenta, ne Čedada, Špetra in niti v predhribov-skin mestih: Neme, Fojda, Ahten in Tavorjana.
Ljudje so pa tudi razočarani nad svojimi občinskimi zastopniki, ki niso znali formulirati niti skromnih stvarnih zahtev take vrste, ki bi ljudem nudhe vsaj malo upanja za zaposlitev doma, ampak so pustili, da so jih deželni zastopniki speljali na starodavni led obljub in želja za razvoj in napredek gospodarstva, ki niso doslej še nikdar zgradila niti najskromnejše-ga tovarniškega dimnika in ne pognala v tek niti starodavnega kolovrata.
iz Arboisa je takoj poslala na kraj nesreče rešilne avtomobile in reševalce. Tj so našli ob železniški proti kakih 40 potnikov, ki so se tresli od mraza. Ranjence so takoj izvlekli iz vagonov ter jih odpeljali v bližnje bolnišnice.
Progo v predoru so začeli čistiti že ob 6. uri zjutraj. Promet je bdi dolgo časa popolnoma ustavljen, ker je tir enojen. Drugi tir preurejajo namreč za električno vleko.
Pozneje se je zvedelo, da bo železniški promet stekel po progi, kjer se je zgodila nesreča, šele jutri zjutraj. Uprava francoskih železnic je sporočila, da mednarodni železniški promet teče začasno čez Ženevo.
Vlak je povozil mater in hčer
MILAN, 24. — Dve žrtvi je terjal davi brzi vlak «Freccia del sud» pri železniškem prehodu blizu Me-legnana. Gre za 42-letno Angelino Sella por. Norrito in za njeno 3-letno hčerko. Obe sta živeli skupaj z očetom ln še enim sinom v Me-legnanu.
Nesreča se je pripetila, ker je ženska držeč hčerko za roko prečkala progo, ko so bile zapornice že spuščene. Na tistem prehodu so v res-
MTT.AN, 24. — Milanska policija je aretirala tri osebe, ki so se ukvarjale z razpečavanjem ponarejenih dolarjev. Gre za dobro organizirano skupino, kateri je načeloval neki «Kellan», katerega pa policija ni prijela.
Preiskava o razpečavanju ponarejenih dolarjev je bila zelo zapletena in naporna. Policija Je zvedela, da prihajajo na milanski trg ponarejeni dolarji iz Švice. Zato so policijski organi skrbno nadzorovali posebno letališče okoli Milana.
Prejšnji petek se je policistom posrečilo, da razkrijejo organizacijo razpečevalcev. Neki policijski komisar je stopil namreč v stik z odvetnikom Manuellom Bertettom, izdajajoč se za kupca ponarejenih dolarjev. Pogajanja so bila zelo naporna ter so se vlekla v nedogled, ker je bil odvetnik zelo previden. Od kupca je zahteval 53 pravih dolarjev za 100-dolarski bankovec, ki je bdi ponarejen. Komisar pa mu Je ponujal le 46 ali 47 dolarjev. Ko so se končno dogovorili, je odvetnik šel po denar. Ko se je vrnil in ponudil šop bankovcev, so ga takoj aretirali.
Za odv. Bertettom sta padla v policijske mreže še Švicar Schau-felberg in Avstrijec Reitman. Pri
niči zapornice skoraj vedno spuščene zaradi živahnega železniškega prometa. To sili okoličane, da Cesto prečkajo progo s spuščenimi zapornicami. To je storila danes tudi Norritova in njena hčerka, a tvegani poskus ju je stal življenje.
Dr. Barnard v Evropi
RIM, 24. — Prof. Barnard bo prispel v Rim prihodnjo nedeljo, in sicer verjetno iz Frankfurta. V italijanski prestolnici se bo raz-govarjal s profesorji Conatellijem, Stafaninijem in Valdonijem. Srečanja bo prenašala italijanska televizija prihodnjo sredo.
Danes je prof. Barnard odpotoval v Johannesburg, zvečer pa je nadaljeval pot proti Evropi. Znani južnoafriški zdravnik je izjavil, da še ni sklenil, katerega pacienta bo v bližnji prihodnosti operiral na srcu.
Medtem se Je zvedelo, da se zdravstveno stanje zobozdravnika dr. Blaiberga boljša iz dneva v dan. Pacient komaj čaka, da bi se dr. Barnard vrnil v Južno Afriko, ker upa, da bo po tem lahko kmalu zapustil bolnišnico.
Monariju gre na boljše
baoGRAD, 24.	— zdravstveno
stanje italijanskega avtomobilista Sandra Monarija, ki se je ponesrečil med vožnjo za Montecarlo rally blizu Skopja, je zadovoljivo. Monari leži na kliniki skopske univerze, kjer so ga zdravniki uspešno operirali. Zdravniki sodijo, da bo Monari, če ne nastopijo komplikacije, lahko v dveh tednih zapustili bolnišnico. Monarija sta v bolnici obiskala njegov oče Pletro Monari in zastopnik avtomobilske firme »Lancia«, za katero Monari že tri leta vozi. Kot je znano, se Je pri trčenju avtomobila Lancia-Fulvia z nasproti prihajajočim mercedesom, poleg Monarija smrtno ponesrečil njegov sovoznik Luciano Lombar-cUni.
Oswaldova vdova poklicana na pričanje
NEW ORLEANS, 24. - Glavni tožilec Jim Garrison bo 9. februar, ja zaslišal Marino Porter, vdovo Lee Harveya Oswalda, za katerega so trdili, da je ubil predsednika Kennedyja.
Pred časom se Je Marina poročila s Kennethom Porterjem ter živi v nekem predmestju Dallasa.
Starodavna sipa
PRAGA, 24. — V pokrajini U-tomysl (vzhodna Češka) so našli okamenine neke prazgodovinske sd-pe (dlskus paramipius), ki meri 1,20 metra v premeru. Okamenino, za katero strokovnjaki menijo, da je stara okoli 100 milijonov let so prenesli v muzej v Pardubicah.
Sinteza glukagona
MUNCHEN, 24. — Skupina raziskovalcev Je pod vodstvom prof. Wuenscha iz inštituta «M. Planetni izvršila sintezo «glukagona». Gre za hormone, ki delujejo nasprotno kot so insulin. Do sedaj so ga pridobivali samo iz prašičje trebušne žleze.
Kot Je znano, insulin znižuje odstotek sladkorja v krvi, glukagon pa ga nasprotno dviga.
obeh so našli ponarejene dolarje. O kolovodji te skupine pa ni ne duha ne sluha.
Brzostrelke in pištole so ukradli iz vojašnice
FIRENCE, 24. — Neznani tatovi so iz vojašnice «Generale Predieri» v Rovezzanu pri Firencah ukradli nekaj brzostrelk in ducat pištol vrste Beretta. Tatovi so prišli v vojašnico potem ko so preplezali visok zid.
Ta tatinski podvig je bil zelo tvegan, saj so morali tatovi mimo številnih straž ter vlomiti več oken in vrat. V vojašnici je več kot tisoč vojakov, toda nihče se ni zavedal, kaj se dogaja. Vojaške oblasti pravijo, da je orožje neuporabno, ker manjkajo nekateri deli, katere so shranili v nekih drugih prostorih.
Aretiran bivši jezuit
RIM, 24. — Policijske oblasti so aretirale 59-letnega jezuita Angela Arpa, katerega so cerkvene oblasti suspendirale «a divinis« 6. junija lani. Aretacijo so izvršili na ukaz republiškega tožilstva, ker je pater baje zagrešil hudo goljufijo. Obtožen je, da je v Rimu ogoljufal Leo-nea Concrinija in Tebalda Venturinija za več kot 40 milijonov lir.
Bivši duhovnik je ustanovil leta 1958 v Genovi mednarodni zavod «Columbianum». Baje je tudi ustanovil neko filmsko družbo, ki je pozneje zašla v stečaj.
Divji zahod je bil in je še vedno neizčrpen vir za anvanturistič-ne romane in romantično obarvane zgodbe, ki so našle tako bogat odmev tudi v jilmu in na televiziji. Literaturo o Divjem zahodu štejemo med tki. zabavno literaturo, ker pač nima kakih posebnih umetniških pretenzij. Njen namen je predvsem zabavati, nuditi bralcem razvedrilo in sprostitev po dnevnih skrbeh. Navadno pa ima ta literatura, vsaj nekatera, tudi globlje moralno jedro, zato vendarle ni brez vsake vrednosti. Tovrstna literatura si je povsod po svetu pridobila u-pravičenost obstoja in v zadnjem času smo se tudi pri nas že navadili nanjo, tako da je ne gledamo preveč po strani. Seveda je treba pri tem razlikovati tisto pogrošno in škodljivo publicistiko od zabavne literature, ki poleg napetih zgodb s prikazi zunanjih dogajanj, vsebuje vendarle neko globlje moralno jedro. Med knjige zabavne vsebine z nravstveno neoporečnostjo sodijo gotovo tudi knjige o ameriškem junaku Divjega zahoda Buffalo Billu, ki jih ameriška literatura dosti pozna. Nekaj teh knjig pa je zdaj izšlo tudi v slovenščini pri Državni založbi, ki je pripravila serijo devetih knjig o romanih in zgodbah o Buffalo Billu. Avtorji teh knjig so Dean Blackmoore, J. William Sheridan in David Hamilton. Knjige so izšle v vzorni opremi, ilustrirane, vezane v celo platno in bodo za vse ljubitelje zabavne literature, ki ljubijo napeto čtivo o junakih Divjega zahoda, dobrodošlo branje.
Buffalo Bill, s pravim imenom William Frederic Cody se je rodil leta 1846 v obmejnem pasu Kansasa. Z enajstimi leti je postal kurir pri velikem podjetju za prevoz blaga po cestah Zahoda,
s petnajstim letom pa je nastopil službo pri Ponng Expressu, ki je opravljalo poštno službo po vzorcu starih evropskih poštnih kočij. Potem se je vpisal kot izvidnik v armado Združenih držav, s čimer se je začelo njegovo življenje polno pustolovščin. Udeleževal se je bojev z Indijanci in bojev proti raznim odpadniškim tolpam, številni spopadi, ki se jih je udeležil, preziranje nevarnosti, polkovniški čin, ki mu je bil priznan, vse to mu je prineslo sloves legendarnega junaka. Na starost, ko ljudje niso več razlikovali resnice od legende, je Buffalo Bill nastopal v cirkusu in kazal svoje lovske tn strelske sposobnosti občinstvu. Leta 1917 je mož, ki je bil poštni kurir, nedosegljiv lovec na bizone, polkovnik sledostezcev, poslanec v parlamentu in junak Divjega zahoda umrl, reven in precej osamljen.
Razumljivo je, da je o tem razgibanem življenju junaka ameriških prerij in bojev z Indijanci nastalo ne samo veliko število zgodb temveč tudi veliko knjig, ki opisujejo njegove podvige in junaštva. Eno takih knjig z naslovom Buffalo Bill med indijanskimi bojevniki smo dobili kot prvo, zdaj pa še ostale knjige te serije, že naslovi teh knjig nakazujejo njih vsebino: Buffalo Bill proti razbojnikom Divjega zahoda; Buffalo Bill in Rumena roka; Zmagoslavje Buffalo Billa; Buffalo Bill v protinapadu; Pištola za Buffalo Billa; Nepremagljivi Buffalo Bill; Legendarni junak Buffalo BiH; Buffalo Bill med indijanskimi bojevniki; Buffalo Bill proti Risjemu očesu.
Doraščajoča mladina bo torej imela v knjigah o Buffalo Billu obilo mikavnega branja.
sreča
se povrne tudi v nedeljo
28.
JANUARJA
z radiotelefortuna da bi podelila dva avtomobila Lancia Fulvia 2 C z avtoradiom
Obnovite takoj naročnino za radio ali televizijo.
Udeležili se boste zadnjih žrebanj telefortuna in se izognili plačilu povišane dopolnilne takse kot jo predvideva zakon
RAI
Radlotelevlslone Itallana
V torek popoldne je gostoval v Kulturnem domu v Trstu, včeraj popoldne pa v dvorani pri »Zlatem pajku« v Gorici, 70-članski mladinski pevski zbor iz Lesc pod vodstvom prof. Karla Boštjančiča. Slike, ki so bile posnete v Trstu, nam kažejo: mladinski mešani pevski zbor, pogled na del občinstva v Kulturnem domu; tržaški mladinci podarijo cvetje članom zbora: predstavnik pevskega zbora «Lipa» iz Bazovice obdaruje prof. Boštjančiča, nekdanjega pevovodjo tega zbora.
Sl. Ru.
PONUDBA OBČINSTVU ZA 100 MILIJARD LIR
v OBVEZNICAH po 6% 1968-1988
E N E L
EN TE NAZIONALE P ER L' ENERGIA ELETTRICA
ZAJAMČENIH PO DRŽAVI
NOMINALNA VREDNOST OBVEZNICE 1000 Kr EMISIJSKA CENA	977,50 Kr
POVPREČNI EFEKTIVNI DONOS 6,50%
(upoštevajoč povprečno trajanje vrednostnih papirjev, izplačevanje šestmesečnih obresti in denarne nagrade)
Užitek: 1.1.1968 — Dospetek zadnjega povračilnega obroka:	1.1.1988
Povprečno trajanje efektov: 13 let in 5 mesecev
SVEŽNJI po 100 — 200 — 500 in 1.000 obveznic.
IZPLAČEVANJE OBRESTI: posticipirano 1. januarja in 1. julija.
POVRAČILO: po nominalni vrednosti, izključno z letnimi žrebanji, od 1. januarja 1972 do 1. januarja 1988. Zavod si pridržuje pravico, da delno ali v celoti predhodno povrne kapital od 1. januarja 1975 dalje.
L’ ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA (ENEL), javno pravna ustanova s sedežem v Rimu, v skladu s sklepi, ki jih je sprejel upravni svet na zasedanju 26. oktobra 1967, izpolnjujoč čl. 6 Statuta, ki je bil odobren z Dekretom predsednika republike št. 1720 z dne 21. decembra 1965, razpisuje obvezniško posojilo 6% 1968 -1988 za 130 milijard lir, sestoječih iz 130 milijonov obveznic po nominalni vrednosti 1000 lir vsaka, razdeljenih na 130 serij po milijon obveznic vsaka. Od teh obveznic je 30 serij za 30 milijard lir že bilo oddanih raznim ustanovam, medtem ko stavlja ostalih 100 serij za 100 milijard lir občinstvu na razpolago Konzorcij bank, ki ga vodi MEDIOBANCA, z užitkom 1. januarja 1968 po zgoraj navedeni ceni in s poravnavo obresti.
Te obveznice so:
zajamčene po državi za plačilo kapitala ter plačilo obresti; proste vseh taks, davkov in dajatev, sedanjih in prihodnjih v korist države ter krajevnih ustanov vključno dohodninski davek Kat. A na obresti ter davek na obveznice po čl. 86 in 156 Enotnega besedila zakonov o neposrednih davkih, odobrenega z Dekretom predsednika republike 29. januarja 1958 št. 645;
izenačene z občinskimi in pokrajinskimi kreditnimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vključene med vrednostne papirje, na katere je inštitut za emisijo pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katerih so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, investirati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah.
NAGI1ADE V GOTOVINI
Za vsako od serij 1.000.000 obveznic bodo izžrebane sledeče nagrade:
14. oktobra	1968,	1 nagrada	za	5.000.000 lir
13. oktobra	1969,	2 nagradi	po	2.000.000 lir
12. oktobra	1970,	3 nagrade	po	1.000.000 lir
Skupno bo za 100 serij obveznic, ki se stavijo na razpolago občinstvu, izžrebanih:
100 nagrad	po	5.000.000 lir	za	500.000.000 v	1968
200 nagrad	po	2.000.000 lir	za	400.000.000 v	1969
300 nagrad	po	1.000.000 lir	za	300.000.000 v	1970
in torej skupno 1.200.000.000 lir nagrad.
Prošnje za prednaročila se sprejemajo pri spodaj navedenih denarnih inštitutih v času od 29. januarja do 2. februarja 1968 do izčrpanja razpoložljivih efektov pri vsaki banki:
BANCA COMMERCIALE ITALIANA . CREDITO ITALIANO - BANCO Dl ROMA • BANCA NAZIONALE DEL LAVORO BANCO Dl NAPOLI - BANCO Dl SICILIA • MONTE DEI PASCHI Dl SIENA - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO Dl TORINO . BANCO Dl SARDEGNA . CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO - CASSA Dl RISPARMIO Dl FIREN-ZE - CASSA CENTRALE Dl RISPARMIO V. E. PER LE PROVINCIE SICILIANE . CASSA Dl RISPARMIO Dl ROMA - CASSA Dl RISPARMIO Dl GENOVA . CASSA Dl RISPARMIO Dl VERCELLI ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE - BANCA POPOLARE Dl NOVARA - BANCA POPOLARE Dl MILANO . BANCA POPOLARE Dl BERGAMO . ISTITUTO CENTRALE DELLE BAN-CHE POPOLARI ITALIANE - BANCA NAZIONALE DELLAGRICOLTURA - BANCO Dl SANTO SPIRITO BANCA D’AMERICA E DTTALIA BANCO AMBROSIANO -BANCA PROVINCIALE LOMBARDA - CREDITO COMMERCIALE - BANCA TOSCA-NA - CREDITO ROMAGNOLO BANCA CATTOLICA DEL VFJ4ETO ISTITUTO BANCARIO ITALIANO . BANCA Dl LEGNANO - ISTITUTO CENTRALE Dl BANCHE E BANCHIERI -ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE RURALI E ARTIGIANE
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX»
• «
A. R
ŽELEZNIŠKA NESREČA V BLIŽINI DIJONA
Dva mrtva in 33 ranjenih zaradi iztirjenja prtljažnika
v
Med ranjenci je tudi 17 jugoslovanskih delavcev, ki so šli na delo v Peugeotovo tovarno avtomobilov v Schauxu
Četrtkova
crtica
/=^S»
Cadilac je bi! nov, temne bar-ve in bleščeč, ženska, ki je sedela zcf krmilom., je bila lepa, visoka Puvolaska. Iz zlate doze je počasi vzela cigareto in se pripravila, da 10 Prižge. Toda njena kretnja je ojta/a nedokončana Vrata so se °oprla in k njej je prisedel moški.
je visok, zelo suh, resnega ooraza in kratkih črnih las. Takoj ie spoznala ~ O .. Tony!
~ Da, Crystall, — je odgovoril.
^ Pelji v kakšno manj prometno u co v predmestju Govoriti želim * teboj.
Drjstall je osupnila. Neprižgana o jnreta ji je visela v kotu ust.
'oraj bi že bila pozabila na mora, ker je bila prepričana, da še redno prestaja kazen. Vžgala je motor in zapeljala avto za širokim testnim avtobusom ~ Sedem let m. ni bilo, Crystali, " ie spregovoril. — Si jih štela?
T Povej raje. kako ti je uspelo Priti ven.
— Da, prišel sem ven. Zdelo se je, da bom znorel med stena-T:'1 samice. Med tem sem imel sre-Co> da sem po časnikih spremljal ljzp°n in zmagoslavje svoje žene. .dže, da ti je moja navzočnost škodovala. Brž ko so me odstranili, !*, ie šlo boljši. Sedaj ne veš, kam °l z denarjem. Plošče, ki si jih podela, vrtijo v vseh avtomatih na spetu. Sedaj si mlati glas» Amerike.
—	Precej truda me je veljalo, ** sern prišla tako daleč Tony.
—	No, ne rečem, da ne. Z vsemi silami si se potrudila najti ljudi, ki so te podprli in plačali zate. Ni j1 bilo dolgčas. V teh letih si ime-. Prijetno družbo, medtem ko sem 1(12 nestrpno čakal, da minejo.
—	Zakaj se sedaj spominjaš na sZare, neprijetne stvari, Tony?
..." Torej bi rada, da bi poza-
• • • Res si pametna, Crgstall. J3r misliš, da lahko pozabim, da sern po tvoji krivdi prišel v zapor? poro veš, kako so tekle stvari.
1 si ukradla denar iz banke, v ateri sva delala, jaz pa sem se Potrudil, da so osumili mene, samo o ne bi prišla v zapor. Kaj pa je no potem? Si mi bila vsaj malo o ul cina? Pred mesecem sem pre-ral v časniku, da se pevka Cry-all Cott pripravlja na poroko z °9atim časnikarjem Zakaj pa se e Poročiš? Nihče ne ve, da si Poročena z mano; ves ta čas nisem 'Pregovoril. Dal sem ti mir in pro-°si. Nihče ni zvedel, da sva polena.
.Crgstall je nekaj časa razmišlja-’ nato pa hitro odprla predalček in av^u- Izvlekla je pištolo in mu Potisnila v roko:
" Vbij me! je rekla. — Tako im	najbolj kaznoval. Raje
n)jml Pe končam tako . . . Kaj me eaaš? Streljaj, da se konča stvar, or nisi prišel za to? ir?ny je topo gledal pištolo. Po-SI i® je dal nazaj v predalček, nameraval sem te kazno-niJ' ^daj pa vidim, da s tabo zna pomena zgubljati čas. Pro-tnh te’ nstovi, hočem ven. Z ai>-psoTn se bom vrnil v mesto.
.ro ie obrnila na desno in u-,1 V"° pred bencinsko črpalko. U-nzbertec je takoj pritekel.
stali , ber večer, gospodična Cry-— je ljubeznivo vzkliknil. — llte bencin?
fJT Da- — je odgovorila. — Daj , ‘deset litrov. Vpisala jih bom v
knjižico.
je beležnico iz torbice , iN pisala. Ko pa je uslužbe-ga	je iztrgala list in mu
"Preberi in podpiši,
je re-
kla. Takoj nato je odpeljala, toda ne po cesti, ki pelje v mesto.
— Kam greva? — je vprašal To-ny. — Mislim, da se motiš.
— Nisem se zmotila. Moram do vile in vzeti neke stvari, potem se bova skupaj vrnila v mesto. Upam, da ti to ne bo vzelo preveč časa.
— To. kai želim, je da me pustiš izstopiti. Preklinjam trenutek, ko sem te spet zagledal. In čim dalje te gledam, tem huje mi je.
— Po tej cesti ne vozijo avtobusi. Mar se hočeš vrniti peš? Tony je brez volje pokimal.
Predirljiv vzrok sirene ga je prisili, da se je obrnil.
— Zakaj si ugasila motor? Koga preganja policija?
— Naju. — ■e odgovorila in se nasmehnila. —- Veš, kaj sem napisala na list iz beležnice, ki sem ga dala uslužbencu na črpalki?
— Kaj — je vprašal prestrašeno.
— Napisala sem naslednje: Obvestite policijo' Hoče me ubith. In, kot vidiš, :e policija obveščena in naju bo zdajle dohitela.
— Ti si nora Zakaj si to storila? Crgstall je hitro zgrabila pištolo in brez omahovanja pritisnila na petelina. Tnnpjeva glava je u-darila ob prednje steklo. Krogla mu je preb.lv. srce.
* * *
— Našla sem ga sedečega v avtu — je pojasnjevala Crgstall naredniku — Prisilil me je, da sem ga peljala iz mesta Nisem se mu mogla upreti, ke. mi je pritisnil cev pištole na hrbet Na srečo sem bila tako prisebna, da sem ustavila pri bencinski črpalki, kjer me poznajo, in obvestila uslužbenca, za kaj gre. Ko sem slišala sireno vašega avta, sem hitro zavrla. Tedaj je držal pištolo tako, da je bila cev obrnjena naprej. Zaradi hitrega zaviranja je z glavo udaril v steklo . . Odprla sem vrata in izstopila Pištoia pa se je sama sprožila in videia sem ga, kako je mrtev padel . . Naglo zaviranje me je rešilo.
— Imeli ste srečo. — je dejal policaj. — Ta človek je pred desetimi dnevi prišel iz zapora. Tam se je dobro vedel. Kdo ve, zakaj vas je napadel . . Ste ga morda poznali?
— Ne. — je odgovorila Crgstall. — Verjetno me je hotel oropati.
— Nemogoče. Tong Broudeck je prišel iz zapora bogat Tam se je začel ukvarjati z umetniško fotografijo. Za to je imel mnogo smisla in številni časniki in revije so se pulili za njegove fotografije. Te slike so bile nekakšni njegovi spomini in je z njimi zaslužil nad sto tisoč dolarjev. Sedaj, ko je mrtev, moramo najti njegove dediče. Iz nekega njegovega pisma smo zvedeli, da je bil poročen. Sedaj bomo morali dolgo tSKati po arhivih, da ugotovimo, kdo je njegova zena, če drži, da je bil poročen. Ko jo najdemo, bo podedovala sto tisoč dolarjev . . Toda kaj vam je 'gospodična Crystall?
— Nič. samo nenadna slabost, — je zamrmrala. — Ne skrbite.
To pot ni lagala. Zaprla je oči. Zdelo se ji je, da se vse okoli nje vrti. Tako prebrisano in lahko je ubila Tonyja in upala, da se ga je za vedno rešila. Sedaj pa — sedaj bo policija zvedela, da je bila njegova žena in začela bo j> drobne je raziskovati ves primer Oh, zakaj ni že v začetku povedala, da je bil njen mož? Vse bi se končalo drugače in t* prekleti dolarji bi pripadli njej. Sedaj pa? Ne bodo dolarji, ampak zapor ali električni stol!
Ellen Nilsen
NAPOVEDI ZA LETOŠNJE «OSKARJE»
Spencer Tracy ali Sidney Poitier?
frmriLLYWoOD' 24- - K‘iub te‘
Rltnsifl vedno več mednarodnih *-festivalov in sorodnih pri-
reditev.
stav.'/ !>br&nili svoj sloves in pred-t, J&JO tlSitn tmnii.nn mprinarod-
so vendarle nekateri le-
no rT'J'J tisto tovrstno mednarod-hajvJunlfestaclj°. ki se Ji posveča nJa v a Pozornost in so prlzna-Vredtv 86 na nJlh doWj°’ največ a- Med tovrstna priznanja
ko in.0 na8rade oskar, ki Jih vsa-ia za°f.Pocieli ameriška akademi-boiti, fillhsko umetnost za naj-boijs. ,m®tl in tuji film, za naj-Zato, °8e. najboljši scenarij itd. v^drio P0201-1^ filmskih ljudi Pra«. Usmerjena v Hollywood, ■ v tako - .............-........ •—
ske
se tudi ljubitelji film-
film umetnosti zanimajo, kateri bo na-grajen, kateri umetnik
čenr SB1 oskarJa od ie.av smo Se nekoliko daleč Ve, „ l°sn.]e podelitve Oskarjev, se nja a 86 let<>s udeležuje tekmovalo fi,te nasrade zelo veliko Ste-april ‘m°v- Se več, za prihodnji
vanjš k° na vrstl nagraJe‘
na o*’, Se Pozornost že osredotoča UPravi* Stev'lo filmov, ki z večjo ko nacen°stj° pričakujejo vsaj ka-cenj *ra4°- Kar zadeva najbolj znani.0 na?rado, to se pravi pri-šo J® fa najboljši film. najboljše j0' naiboljSl scenarij itd. "Oociv, otaenjaJ° naslednji filmi: ral Ri rw Co"ttle», ki ga Je reži-gi p. , ard Flelscher, glavni vlo-!n ga Z n^em *grata Rex Harrison 'Uenia tha E&gar. nadalje se o-Je n^^s po parku«, ki ga
davnih Robprtom
—	Ben, kaku je zde j ses to SIFAR? Nekam dosti pogorijo, se kregajo, jemajo procese jn vse sorte. Jn kej bo pršlo ven?
—	Neč, dragi moj Mihec, ke tudi od tisteh lišt, ke so jeh meli prpraulene za aretirat čez nuč vse pouhno ledi, ne bo neč. Ma moreš zastopet, de kadar ni vojske, je ge-neralam forte douhčas, zatu ke nimajo kej delat. Je glih taku, koker, denmo reč, ses dohtarji. Če be bli vsi ledje zdravi, ne be jemeli doh tarji kej delat jn be mogli menjat meštir. Jn taku tudi generali, kadar ni vojska, samo štedi rajo, na kašen način be uvelauli svoje vojne talente. Jn taku, če le morejo, nardijo pej kašen puč, kašen državni udar jn tako. Jn taku so sanjali leta štirijnšestdeset, de be tudi uani tle pr nas nardili kej tašnega, koker, denmo reč, tisti grški polkovnild. Kej češ, vsak gleda, de uvelavi svoj meštir. Sej še prfina muzikantarji be teli, de be vsi samo godli jn pojali. Jn, se zna, generali so narbol kontenti, če je vojska, ke taku pridejo do velave.
— Je prou res. Taku de tudi od nesreč, ke tokajo druge, lahko kašen kuje svoj kapital, moralen jn materialen. Denmo reč. de pride kašna huda epidemija jn de je dosti bolaneh — kolko lepeh novic lahko pride u časnike jn na tele-vižjon. Jn pride ven dosti zaslužneh ledi, ke se jem magari pole pozna pr volitvah.
— Ja, vidi, jest se spounem še ses stare Avstrije, kaku so ble u cajti vojske vse austrij-ske princese jn kralice jn cesarice pr rdečmi križi jn so časniki kazali slike, kaku kašna nadvoivodinja daje čekolato jn cigarete kašne mi ranjenci u špetali.
— Sej je prfina z vremenam taku. Kej be mi znali pošacat te lepe dneve, če ne be blo uni teden taku svinsko mres jn led jn vse sorte? če čemo znat, kej če reč lepo vreme, moremo provat tudi grdo vreme. Jn kaku be mi znali, de jemamo na sveti tolko dobreh ledi, če ne be jemeli, — ku be reč — alimentarnih nesreč?
Denmo reč bolezni, tornade, povodnji, vojske, hud mres al pej hudo vročino jn vse sorte.	Ke	samo	ses	škanda-
lami	se.	tudi	ne	moremo
kontentirat. Jn	taku jemajo
tudi časniki kej pisat. In televižjon glih taku. Sej je koristno prfina tu, de vsako tolko ubiješ kašen glaž al kašen pjat, ke če ne, ne bi nikoli neč kupu jn ves napredek je glih u tem, de se vsako tolko kej zlome, kej frderba. Ke taku fa-brike delajo, zaposlenost	se	veča	jn	standart
gre gor.
— Ja, je prou res, de vse slabo ne pride samo za škodet.
— Se zna, de ne. Jn če pride kašna velika nesreča, je res nesreča bol velika, ma tudi nuc je večji jn večja mobilizacija. Jn taku se skaže, de nas regirajo forte dobri ledje, ke bodejo kamer je denmo leč — kašna povodenj jn tola-žejo ledi jn se kažejo po televižjoni jn po čas-nikeh jn vsi lahko videmo, kaku od zgorej skrbijo za nas. Jn pole. denmo reč, de pridejo volitve, sej ne moreš drugače ,ku de se spouneš vseh teh dobreh ledi jn jem daš svoj glas. Ke prou gvišno ni nobeden taku naumen, de be volu kašne žleht ledi.
— Jn kolko zaslug si lahko taku nabereš!
— Ma ne samo zaslug. Lahko ti tudi kej ostane Jest srn poznau marsikaterega, ke je biu, ku be reč, forte človekoljuben .Jn je zmi-ram kej nabirau za kašne reveže. Je biu taku dobrega srca, de prou ni mogu gledat, _ kaku ledje trpijo jn jem je mogu na kasno vižo pomagat. Jn, se zna, kar je nabrou, ga ni nikoli nobeden neč prašau zatu ke be blo grdu kej prašat anga tašnega taku dobrega človeka, ke jema taku mehko srce. Jn uan se je s to dobrodelnostjo kar dobro pasau.
— Sej je prou. Če je biu taku dober človek, zakej si ne bi kej pomagau. Rajši nej si kej pomaga an dober človek koker an žleht.
— Prou praveš.
Dramski oder prosvetnega društva Ivan Cankar pripravlja za soboto zvečer premiero dela Alekseja Arbuzova «Moj ubogi Marata, ki ga je prevedel in za oder pripravil Sergij Verč, izvajajo pa člani dramskega odra. Na sliki vidimo prizor iz tega dela, seveda med vajami
..........................................................
VRAŽEVERNOST - BEDA ČLOVEŠKIH MOŽGANOV
Redfordom v film Stanleya
Kra^.-, vlogab.
dmr._
'Uogo
«;nn^a “Ouess wbo’s comlng to *• v katerem igrajo glavno
Tiacv	** pokojni Spencer
ney p’{^berlne Hepburn In Sid-v kater 6r’ nadaJJe tlim «MilUe», J mie ,eru tera glavno vlogo lepa Ar>drews, zgodovlnsko-glaa-
benl film «Camelot», ki ga Je režiral Joshua Logan in v katerem igrajo Richard Harris, Franco Ne-ro in angleška umetnica Vanessa Redgrave, ki se je že lani potegovala za oskarja pa Ji tedaj ni uspelo: in, končno, film ((Gangster Story» Arthurja Penna, ki Je glavni vlogi poveril Warrenu Beattyju in Faye Dunaway.
Čeprav se gornjim šestim filmom pripisuje, da bi si znali deliti vrsto najpomembnejših oskarjev, posebno kar zadeva režijo, scenarij in tudi oceno najboljšega filma, je še nekaj filmov, ki se bi znali potegovati za posamezne oskarje. Med te spada Chaplinov film «Hongkonška vojvodinja«, Zefirel-lijev film ((Ukročena trmoglavka«, Schlesingerjev film «Stran od pobesnele množice«, Brooksov film ((Hladnokrvno« In Donenov film «V dveh po cesti«.
Prezgodaj Je govoriti o Oskarjih za najboljše vloge in vendar se že omenjata dve imeni. Na eni strani računajo, da bi mogli podeliti oskarja slovitemu umetniku Spencerju Tracyju, da b! s tem Oskarjem počastili njegov spomin, spomin na Izrednega u-metnlka, ki Je ustvaril celo vrsto odličnih vlog in ki ga je pred časom umorila neizprosna bolezen. Z druge strani pa se omenja tudi trne ameriškega črnskega igralca [ Sldneya Poltiera. za katerega pravijo, da Je trenutno največji filmski umetnik ne le v ZDA, pač pa v svetovnem merilu. Kljub temu, da Je ta umetnik črne polti, se zanj pulijo vse ameriške filmske družbe ln bi morda prav to moglo odločati pri podelitvi letošnjega oskarja za najboljšo vlogo, pa čeprav bi Je Poitier ne zaslužil v sicer odlični vlogi v filmu, v katerem Igra skupno s Spencerjem Tracyjem.
MNENJE TREH STROKOVNJAKOV
Rak ni neka moderna bolezen 20. stoletja
Če je danes bolj razširjen, je to treba pripisati številnim dejavnikom, tudi daljšemu življenju
MILAN, 2* — Rak na pljučih se širi, rak na prebavnih organih pa upada. Do tt ugotovitve so prišli strokovnjak: na osnovi statističnih podatkov. In to ne velja le za Italijo, pač pa za vse dežele sveta. Tako je povedal prof. Veronesi, načelnik kirurškega oddelka pri državnem zavodu za proučevanje in zdravljenje raka. Prof. Veronesi je navedel tudi nekaj najnovejših statističnih podat-kov, ki jih je zbrala mednarodna zveza za bori« proti raku. Ti podatki, zatrjuje prof Veronesi. dokazujejo. da se pogostnost novotvorb kaže na razne načine v raznih predelih Italije hkrati pa da zasledimo raz iči o pogostnost rakastih obolenj tudi gleae na družbene sloje. Tauo je na primer na jugu Italije veliko več rakastih obolenj na prebavnih organih, predvsem na želodcu, kot rakastih obolenj na prebavnih organih v severnih predelih Italije. Toda tudi na jugu Italije rakasta obolenja na prebavnih organih pogosteje srečujemo pr. manj premožnih ljudeh kot pri bogatih ljudeh. Pri siromašnejših slojih pa je bolj pogost kožni rak Nadalje statistični podatki govore, da rakasta o-bolenja na pljučih in dihalnih organih bolj pogosto srečamo pri moških kot pri ženskah in da so bolj razširjena na severu in v srednji Italiji ko( pa na jugu.
Če smo doslej navajali nekatere značilnosti glede razširjenosti raka, moramo z zadoščenjem dodati, da se dajo rakasta obolenja bolj pogosto ozdraveti kot se o tem v splošnem misli. Seveda pa prof. Veronesi, ki postavlja to trditev, postavlja tud določen pogoj. Prof. Veronesi trdi, da je tem večja možnost ozdravitve, čim prej se bolezen odkrije
Kaj p- o tein, da je rak ((bolezen stoletja« kot se v splošnem zatrjuje n. veruje. Po mnenju prof. Veronesi ja to ne drži, vsaj v celoti ne. Ze stari Egipčani so umirali od raka in tudi v asir-sko-babilonsk’ dobi je rak ugonab-ljal ljudi. Znake raka so ugotovili tudi na okostju nekega dino-savra, torej ostankih živali, ki je živela v srednji ledeni dobi. Posledice raka so ugotovili tudi v nekaterih mumijah iz zelo stare dobe. Da pa je danes dejansko več rakastih ibolenj. da so novotvorbe pogostejše kot nekoč, je to treba pripisati predvsem dejstvu, da danes človek bolj dolgo živi kot je živel nekoč, ker se s tem podaljša možna doba obolenja, kar tudi nekaj pomeni, posebno če vemo, da jt v civiliziranem svetu danes povprečna življenjska doba od 2 do 3-krat daljša kot je bila pred nekaj stoletji.
Nato ne smemo pozabiti na dejstvo, da moren«, danes z nešteti mi modernimi diagnostičnimi sredstvi ugotovit' veliko več teh bolezni kot so jih ugotavljali nekoč, ko so ljudje prav tako umirali od raka, pa ga niti 'dravniki niso u-gotovili, da ne govorimo o ljudeh, ki ob takšnih primerih sploh niso spraševali, od česa je kdo u mrl. Končno pa je vendarle treba priznati, da se rakasta obolenja v naši dobi množijo tudi na ra čun novih življenjskih razmer, kot na primer na račut zasmrajenega ozračja v katerem človek živi, hrane, ki jo oživa ali bolje načina prehrane na sploh, in, končno, tudi na račun vedn*1 hujše razva de — kajenja
Kljub temu da znanost bolj ali manj ve, kal. > je s tem tako hu dim problemom. 90 raziskave ra ka zelo dolge in veliko stanejo. Kar zadeva raziskovanja kemič i nih sredstev proti rakastim obo-
lenjem, to .e pravi kar zadeva farmace.tsko področje borbe proti raku — oravi prof. Garattini — zdravila, žal, morejo le malo žaleči v bor « proti rakastim 0-bolenjem, pa čeprav so se ta v neštetih primerih, kot na primer v primeru kardiekarcinoma pokazala učinkovita. Doslej se še ni našlo zdravdo ki bi bilo res «korenito učinkovito*, vendar proučevanja napredujejo, deloma tudi na račun p"gostejše izmenjave informacij v mednarodnem okviru.
Prof. Delit, Porta pa je s svoje, strani prizna1, d je medicina šč daleč od tega d? bi podrobno poznala vzroke, zaradi katerih se zdrava cehe« spremeni v kance-rozno. Po njegovem moremo morebitne vzroke raka razdeliti na tri: ena možnost nastanka raka je virus, drugi t izlog bi mogel biti fizični razlo,- in sicer posledica radiacij, tretji razlog pa je morda kemičnega izvora in sicer morebitna posledica slabih atmosferskih razmer, kajenja in slabe prehrane Prof Della Porta je svoje izvajanje zaključil s trditvijo, da se raziskovanja na tem področju ne premaknejo tudi zaradi tega ker primanjkuje raziskovalcev.
Usodepolni diamant in njegova čudna pot
Tudi med nekaterimi izobraženci je v veljavi - moč usode
Modni kotiček
-
V muzeju draguljev newyorške-ga Smithsonian inštituta leži, zavarovan pod steklom, rja svili in baržunu ter dostopen pogledu vsakogar tako imenovani Hopejev diamant, težak 44,5 karata ln obremenjen z legendo, da prinaša vsakokratnemu lastniku nesrečo in prekletstvo.
Zgodba se začenja pred nekaj tisoči let Po njej je neko hindujsko božanstvo spravilo dragulj v svojem svetišču. Da bi ga ob-vAfdvald•''pred tatviito, "Je"dolo-" čilo, da bo prinesel smrt 1n bedo vsakomur, ki bo postal njegov neupravičeni lastnik. Njegova zadnja žrtev je bila petindvajsetletna Evelyn McLean, ki so jo našli mrtvo v njeni razkošni vili.
Kakšne nesreče je, baje, ta dragulj povzročil še pred tem? Leta 1642 je francoski pustolovec Jean Tavernier vdrl v že omenjeno svetišče, ukradel diamant in ga po dramatičnem begu prenesel v Evropo. Ukradeni dragulj je prodal francoskemu kralju Ludviku XIV. Nekaj mesecev kasneje so zlikovca raztrgali divji psi, njegova družina pa je prišla na beraško palico. Tedaj je diamant tehtal 112 karatov ln je vzbujal občudovanje celo na tako razkošnem dvoru, kot 1e bil dvor Ludvika XIV »Sončni kralj« je diamant dal obdelati oziroma prebrusiti na 67 karatov, nakar je njegovo vijoličasto žarenje postalo še bolj bleščeče. Upravnik kraljevske zakladnice draguljev, Fouquet, je kasneje končal na morišču, vtem ko je princeza Lamballe, ki je ta diamant zelo rada nosila, bila na ulici linčana od razbesnele množice. Pa tudi Ludvik XIV. in njegova žena Marie Antoinetta sta, kot znano končala na morišču.
Diamant je nenadoma izginil v vrtincih revolucije in se spet pojavil šele tam leta 1830 na Angleškem. Glede na to, da za to obdobje ni znano, kaj je z njim bilo, kronisti, seveda, nekaterih smrti in nesrečnih primerov ne morejo pripisati «nevarnemu» dragulju. Znano Je samo, da je bil še enkrat prebrušen in da je V Parizu so odprli «boutique», v njegova teža bila zmanjšana na katerem prodajajo le kopalne ob. 44,5 karata, kakršno je ohranil leke, za katere je narisala kroj n° danes
Liz Taylor. Seveda so obleke zelo Oglejmo si na kratko, kakšne zelo drage	nove nesreče je spet povzročil
Našel se je, razumljivo, bogat angleški bankir in ga kupil za 90 tisoč funtov. Bogati mož se je imenoval Thomas Hope in po njem je diamant dobil tudi svoje Ime. Zanimivo je, da je, kot pravijo največ lastnikov dragih kamnov med bankirji. Ali naj se temu čudimo? Najbrž bi bilo to odveč, saj med njimi zares ni pomanjkanja tistih sredstev, ki je z njimi moč nabaviti tudi dragulje, kar največkrat pomeni tudi dobro Investicijo papirnatega denarja v vrednosti trajnejšega značaja. Toda poglejmo, kaj se je zgodilo z imenovanim bankirjem, potem ko je postal lastnik dragocenega diamanta. Posli so mu začeli Iti zelo slabo. Imetje je čedalje bolj kopnelo in končno Je izgubil vse, kar je imel. Postal je revež, a njegov vnuk je domala umrl od lakote. Naslednji kupec Je bil turški sultan Abdul Hamid II. Njegovi nasprotniki so ga zrušili s pre:toia. nakar je umrl v ječi. N'egovi najljubši ženi, ki je diamant često nosila, so odsekali glavo. Iz Turčije je diamant prispel v Ameriko, kjer so ga kupili McLeanov',. Lefa 1949 so ga — na'poprej iz strahu pred prekletstvom, ki se je zdelo, da dragi kamen v resnic! spremlja — skušali prodati, vendar se nt Javil nihče, ki bi ga želel kupiti. Morali so ga končno darovati muzeju. kjer je še danes.
Vsekakor je zanimivo, kako nekritično vraževerni so številni In ne vselej najbolj nevedni ljudje. In niso redki pr.mer', ko je preprost človek z zdravim razumom v podobnih primerih pametnejši od nekoga, ki ima od njega več znanja in izobrazbe. Sposobnost
logičnega sklepanja in pa obvladovanje živcev, ki je največkrat prav takoimenovani ((izobraženi« ljudje, zlasti iz malomeščanskih krogov, nimajo, marveč se v svojih gledanjih in razpoloženjih pre-pogostokrat opirajo na pojme usode, povezane z nekakšnimi nadnaravnimi silami, ta sposobnost se danes vse premalo razvija in utrjuje, morda prav zaradi tega, ker je nekomu tako prav. Lažje je', namreč, takšne množice u-pravljati ter jih usmerjati, češ, saj je prav vse, kar se pojavlja in obstaja, že vnaprej določeno od usode, ki je ni moč spremeniti.
V tem primeiu pa se nihče, postavimo, m vprašal, ali bi Ludvika XIV. in njegovo ženo Marie Antoinetto, pa Abdulaha Hamlda, ali bi vse te tri ne bil doletel Isti konec tudi brez omenjenega ((strašnega in usodepolnega« dragulja. Saj ta kamen, ki je bil priromal iz Indije, ni imel niti najmanjše zveze s oolit!čno-druž-benim razvojem Francije, ki je edini bil povzročitelj krvavega konca »Sončnega kralja« in njegove žene. Isto velja tudi za Abdula Hamida. Kar zadeva Ho-peja in pa bedo. ki je vanje zabredel, bi mu prav gotovo ostalo v blagajni več denarja, ko hi samo za nakup teea dragulja ne bil porabil kar 90.000 funtov
S tem, da je diamant svojo pot končal v muzeju, bodo ljubitelji raznih grozljivih zgodb vsekakor ostali prikrajšani. Seveda, kolikor zgoraj omenjeni muzej — kot mnogi drugi po svetu — ne bo zabredel v finančne težkoče in bo spričo tega primoran diamant spet komu prodati.
Ljubljanska modna prireditev je uspela
Obljuba dela dolg in tako moramo vsaj sedaj, ko je sicer ljubljanske modne manifestacije ze konec, spregovoriti nekaj besed o njej in o tem, kaj so modne revije jugoslovanskih modnih in tekstilnih podjetij prikazale za letošmo spomlad, poletje in jesen.
Če naj sodimo po obrazih številnih obiskovalk, ki so dnevno polnile dvorano Gospodarskega razstavišča, tako popoldne kot zvečer, potem bi lahko trdile, da 10 bile s prikazanimi modeli kar zadovoljne. Se bolj jih je verjetno zadovoljilo pa zatrdilo, da bodo prikazane modele lahko našle tudi v domačih trgovinah ter ne bodo ostala taka lepa oblačila, ki so jih videle na reviji, le sanje m skrite želje.	.
Predvsem naj povemo, da je bil tudi letos organizator modne manifestacije Center za sodobno oblačenje in opremo v sodelovanju z domačimi in tujimi tekst Inimi ter usnjarsko predelovalnimi industrijami. Skupno je sodelovalo s svojimi modeli okrog 150 razstavljavcev, toda to ne samo domačih, temveč so bili med njimi tudi modni ustvarjalci in Italije -n Avstrije.
Kdor je želel videti bolj konfekcijske modele, ta si je ogledal jpopoldanske modne revije, medtem ko so bile večerne moč.ne revije namenjene bolj ekskluzivnim modelom domačih in tujih modnih ustvarjalcev.
Po prvih sodbah poklicnih novinark in dopisnikov so bili prikazani modeli dokaj na višku, da so po izbiri blaga, vzorcev in krojev ustrezali tendencam in zahtevam mode v svetu. Predvsem kar zadeva izbiro blaga, so imele gledalke možnost ugotoviti, da se je jugoslovanska tekstilna industrija zelo izpopolnila ter da so bili njeni izdelki efektni tako pri praktičnih oblekah za delo, šport in dom, jcot tudi pri najbolj zahtevnih večernih oblekah.
Seveda so ljubljanske modne revije zajele ne samo žensko spomladansko in poletno modo, temveč tudi moško modo za obe navedeni sezoni. In tu je bilo prikazano toliko novega, da so bili « prikazanim lahko zadovoljni tudi moški obiskovalci in to mladi m starejši.
Ce hočemo opraviti le z nekaj besedami konfekcijski del ljubljanske modne manifestacije, potem lahko rečemo, da je prikazal vrsto modelov, ki jih bodo ženske še najraje in tudi največ nosile. To so pač oblačila, ki sledijo sicer modnim novostim, toda v zelo zmerni razdalji in tako, da se lahko z majhnimi spremembami prilagajajo tim širšim množicam potrošnikov.
Drugače je seveda z modeli, ki so jih prikazali na večernih moa-nih revijah. Tu ie imela mnogo več besede visoka moda, a z izjemo nekaj modelov, le v meri, ki je dopustna, priporočljiva in tudi okusna. Niso sicer manjkale večerne obleke z že obveznimi hlačami — krilom, niso tudi manjkale obleke z izredno velikimi '.n močno poudarjenimi vzorci. Toda te so bile že nekakšne obvezne izjeme. ne pa tudi pravila ter so se nekako «izqubile» med vrsto izredno okusnih kratkih, pa tudi dolgih večernih in popoldanskih oblek, ki so imele velik poudarek na mehkobo in romantiko.
Izkazali sta se tudi usniarska in čevljarska industrija, ki sta prikazali vrsto okusmh in praktičv h modelov. Ni manjkalo že obvez '1 škornjev, ki so segali da]eč iv s kolena, niso pa manjkali niti prijetni popoldanski, športni in večerni čevlji, ki so skušali no ob’i-kah in izdelavi slediti tako okusom tistih, ki se navdušujejo nad italijanskimi čevlji, kot drugih, ki bolj odobravajo avstrijske modele.
Lepe in okusne so bile torbice, prav tako pa so bili okusni izdelki tovarn ženskega in moškega perila ter tovarn kopalnih oblek, plaščev in vseh drugih arVklor, ki spad jo h garderobi za kopanje in plažo.
Torej, če hočemo zaključiti z nekaj besedami naše poročilo o letošnji ljubljanski modni manifestaciji, potem lahko rečemo, da je v glavnem zadovoljila vse kujoče, proizvajalce in gledalce. In konec koncev je to najbolj važno.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preveč se opirate na vse, razen nase. Tu in tam pa le pomislite, da so na svetu ljudje, ki so dobesedno lačni.
BIK (od 21.4 do 20.5) Jeza in nepremišljenost sta dve lastnosti, ki se ju morate čimprej iznebiti. V čustvenih odnosih, naj bodo vaše zahteve skromnejše. DVOJČKA (od 2i.5 do 20.6.) Loti; li se boste nenavadne naloge, ki bo presenetila vse Potrebni ste počitka in razvedrila.
RAK (00 21 6 do 22.7.) S spretno potezo var bo uspelo zbližati se z neko vplivno osebo. Ljubljena oseba si želi od vas le nekaj topline.
LEV (oc 23 7 do 22.8.) Umaknite nemudom- neko svojo nedavno ponudbo, ker so se okoliščine spremenile Razočaral se boste nad osebo, ki vato j(. bila za zgled.
DEVICA rod 23.8. do 22.9.) Resnost in solidnost naj še vnaprej ostaneta značilni za vaše poslovanje. Postavili lx>ste temelje novega iskrenejšega sožitja z drago osebo.
prijatelji JRPIJON (oa 21.10 do 22.11.)
TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Le na eno osebo se danes lahko zanesete, tu pa je stalno blizu vas. Uveljavili se boste v družbi novih prijateljev.
ŠKOl
Nadomestili boste nekega obolelega predstojnika, kar predstavlja za vas redko priložnost Odločno zavrnite nekega izzivača.
STRELE^ (od 22.11. do 20.12.) Končno boste našli osebo, ki se ne bo obotavljala posoditi vam potrebno vsoto denarja. Otresite se svoje osamljenosti KOZOROG lou 21.12 do 20.1.) Uradno boste obveščeni o napredovanju, ki ga ooste dosegli, zahvaljujoč svoji vztrajnosti. Moralno si nimate kaj očitati VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pogoji za dosego nekega priznanja še niso zreli. Znašli se boste v prehodni duhovni stiski.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Ohrabrujoč uspeh mladih, ki se ukvarjajo z u.netr.' ntjo. Prepričajte tudi druge o tem, o čemer ste prepričani sami.
x!7figl
Radio Trst A
7.15, 8.45, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi -12.00 Tri in ena - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah
-	17.00 Orkester Casamassima -17.20 zgodovina itai slovstva - 17.30 Zaploskajmo jim - 18.00 Zbor »Giuseppe Schiff* - 18.15 Umetnost B. Cervenca: Koncert za violino in orkester - 18.55 «The Medallion Piano Quartet» - 19.10 Pisani balončki - 19.40 Zabavni ansambli -20 Šport - 20.35 »Pokojni Piero*, komedija - 22.30 Skladbe davnih dob - 22.40 Melodije.
Trst
12.05 Plošče 12 25 Tretja stran 13.15 Juke box - 13.40 Simf. koncert - 14.15 Med zgodovino in legendo.
Koper
6.30, 7.30, 12,30, 13.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 10.15 Plošče - 11.00 Beležnica - 11.30 Današnji pevci -11.45 Melodije - 12.00, 12.50 in 14.15 Glasba po željah 15.30 Lahka glasba 16.30 Radijska šola • 17.00 Današnji gostje - 17.10 Plesna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos LR
-	22.10 Jazz.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Po ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak 10.03 Šola - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija
-	12.05 Kontrapunkt - 13.20 Nasto-
ČETRTEK, 25. JANUARJA 1968
pajo diletanti - 14.40 Ital. popevke
-	15.30 Nove pesmi - 16.00 Program za mladino - 18.10 Veliki variete -19.12 Roman - 20.15 Operetna glasba - 21.00 Violinski koncert.
II.	program
7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Nove pesmi • 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman -
10.15	Jazza - 11.14 Pesmi desetletja - 13.00 Vaš prijatelj Albertazzi
-	14.00 Juke box - 14.45 Nove plošče - 15.15 Baritonist U. Urbano -16.00 Z mikrofilmom v Sanremu -16.45 Popoldanski spored - 17.35 E-notni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Zbori z vsega sveta - 20.10 Glasbeno tekmovanje -12.10 Angleške plošče.
III.	program
10.00 Liszt in Paganini - 1405 Di Lassove pesmi - 10.55 Na programu G. Bizet - 12.55 Antologija interpretov - 14.30 Brahmsova komorna glasba - 15.15 Mozart -
16.15	Britten in Domenico - 17.20 Francoščina - 17.45 Jolas, kvartet štev. 2. - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.15 Buso nijeva glasbena komedija »La spo-sa sorteggiata*
Slovenija
70.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00. 19.30 Poročila 6 30 in 7.25 Informativna oddaja 8.08 Operna matineja - 8.55 Borec proti smrti -9.40 A. Weigerl: čebelica sanja
10.15	Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki 1115 Zabavna glasba - 12.00 Na današnji dan - 12.10
Savin: iz opere »Lepa Vida* -12.40 Pihalne godbe 13 30 Priporočajo vam . .	- 14.05 Izbrali smo
-	14.45 Lirika za otroke 15.40 Violinist T. Lorenz - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Simf. koncert -
18.00	Aktualnosti - 18.15 Turistična oddaja • 18.45 Jezikovni pogovori -
19.00	Lahko noč, otroci! 19.15 Pevka I. Kohont 20.00 Domače pesmi - 21.00 Ob 90-letnici rojstva O. Zupančiča 22.10 Madžarska glasba 23.05 .1 Ricos: Pesmi.
Ital. televizija
10.30	Sola 12.30 Človek in družina 13.00 Potopisi 13.30 Dnevnik • 17.00 Program za najmlajše
-	17. 30 Dnevnik - 17.45 Program
za mladino - 18.5 Kmetijska oddaja - 19.15 Roboti so med nami -19.45 Šport in ital kronike - 20.30 Dnevnik - 2100 »Gala UNICEF 1967»	22.00 Politična tribuna -
23.00	Dnevnik.
II. kanal
18.30	Nikoli m prepozno - 19.00 Francoščina 21.00 Dnevnik -21.15 Dokumentarni film - 22.00 Četrt ure s T. Dallaro 22.15 Filmske kronike.
Jug. televizija
17.10, 20.00 m 2155 Poročila •
11.00	Angleščina - 17.15 Kako sta si mački kupili televizor - 17.30 Oddaja za otroke 18.00 Obzornik
18.20 Zbor »Vasilij Mirk* s Proseka Konto vela 18.45 Kalejdoskop ■ 19.05 Splet - humor, oddaja 20.35 Aktualni razgovori • 21.35 The Golden Gate Quartet.
(
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,5, najnižja 2,7, ob 19. uri 4,8 stopinje, zračni tlak 1003,9 raste, vlaga 78 odst., veter vzhodnik - severovzhodnik 15 km na ur), nebo oblačno, 6 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 6,8 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 25, januarja
PAVEL
Sonce vzide ob 7.35 m zatone ob 16.59. — Dolžina dneva 9.24. — Lun* vzide ob 3.49 in zatone ob 12,20. Jutri, PETEK, 26. januarja PAVLA
V OBRAMBO ZAPOSLITVE IN KOVINSKE INDUSTRIJE
Dobro uspela stavka kovinarjev in zborovanje na Trgu Garibaldi
Tajnika kovinarjev Burlo in Fabrieci sta v svojih govorih orisala resni položaj v kovinski in ladjedelski stroki ter v industriji sploh
			
V Križu enotno
prosvetno društvo Vesna
VČERAJ IN DANES V GREGORČIČEVI DVORANI
V	soboto, 20. t.m. je bil v Ljudskem domu v Križu skupni občni zbor prosvetnih društev Albert Sirk in Vesna. Na tem občnem zboru je bila dokončno potrjena spojitev obeh omenjenih društev. Združeno prosvetno društvo se imenuje Vesna in je včlanjeno v Slovenski prosvetni zvezd v Trstu.
Skupni občni zbor je pripravil koordinacijski odbor, v katerem so bili zastopniki obeh dosedanjih j društev. Koordinacijski odbor je' predlagal tudi kandidate za novi odbor.
V	novi odbor so bili izvoljeni Viktor Bogateč, Drago Sedmak, Emil Sedmak, Nadja Košuta, A-leksander Sirk, Vojko Devetak, Li vij Košuta, Lucijana Košuta, Mi lena Sirk, Angel Tence, Drago Ko šuta. Mario Sedmak, Vladimir Ten ce, Emil Košuta in Frančko Žer jav. Za predsednika je bil potrjen Viktor Bogateč, tajnika in druge referente bo izbral odbor na svoji prvi seji. Etnografski odsek bo še naprej vodil Albin Maganja.
Predavanje in nastop prof. Marije Lipužič
Seminar za slovenske otroške vrtnarice obiskuje nekaj čez 20 vrtnaric - Danes bo predavala in imela praktičen nastop prof. Alenka Eržen
O občnem zboru v Križu bomo obširneje poročali v prihodnji številki Prosvete.
M. K.
Fotografska razstava «Tržaški Kras» v Vidmu
Kovinarji na zborovanju, ki je bilo včeraj na Trgu Garibaldi
Včeraj se je podpredsednik deželnega odbora Giacometti udeležil v Vidmu otvoritve fotografske razstave »Tržaški Kras», ki bo v furlanskem centru za plastično u-metnost Ul. Springher 14. Razstava je že bila pred. nekaj meseci v tržaški občinski umetnostni galeriji in so jo premestili v Videm na pobudo prof. Candida Grassija.
Včeraj je bila v vsej tržaški pokrajini stavka kovinarjev vseh podjetij, ki je zelo dobro uspela, saj se je je udeležila velika večina delavcev. V vseh podjetjih so delavci stavkali cd 10. ure dalje, razen v ladjedelnici Sv. Marka, kjer so začeli stavkati že ob šesti uri, da so preprečili splavitev nekega pontona. Stavko sta proglasila FIOM-CGIL in sindikat kovinarjev Delavske zbornice, medtem ko se je sindikat kovinarjev CISL ni pridružil. To pa ni mnogo vplivalo na udeležbo delavcev v njej.
Nekaj pred 11. uro je bilo na Trgu Garibaldi zborovanje, na katerem sta govorila tajnika obeh sindikatov Burlo in dr. Fabrieci. Oba govornika sta obravnavala predvsem dva argumenta: načrt CIPE in položaj v kovinskih podjetjih glede naročil in zaposlitve. Glede načrta CIPE je pač naravno, da ga ne morejo sindikati več zavrniti. Zato pa zahtevajo, da se razne obljube čimprej uresničijo ter da se Izpolnijo tudi zagotovila o ohranitvi zaposlitve ravni, kar se sedaj ne dogaja, saj se število zaposlenih v obratih IRI stalno krči, čeprav ne odpuščajo delavcev: mnogo jih gre namreč v pokoj, druge pa premeščajo, medtem ko ne najemajo vajencev.
Iz besed govornikov na zborovanju se vidi, da je položaj v mnogih podjetjih zelo slab, če ne nevzdržen. Kar se samih kovinskih podjetij tiče, je položaj najslabši v podjetjih Fasef, Machne Crouse Hinds in Saifac, katere bodo zaprli. V podjetju Orion se je število delavcev skrčilo od 500 na 180, pri Dilfi od 100 na 50. Podjetje Cipci, ki skrbi za vzdrževalna dela v rafineriji Aquila, so skrčili osebje. V podjetju Belfe Export, ki spada v oblačilno industrijo, je 80 delavk suspendiranih z dela že od septembra meseca, medtem ko so uradnike odpustili. Nadalje ie suspendiranih 50 delavk v tovarni Radiči v industrijskem pristanišču, v tovarni srajc Texil je suspendiranih 90 delavk, pri Beltrame 30 delavk, v Tržaški konopljarni 20 delavcev, medtem ko jih 350 dela le po 40 ur na teden. Svojo dejavnost je prenehala rafinerija Vin-cor in odpustila 75 delavcev, Esso Standard je prenehala sleherno proizvodno dejavnost ter je postala le še skladišče za petrolejske proizvode ter je skrčila osebje za polovico. Prav tako so storili v tovarni konserv Salvador. Kriza je tudi v lesni in gradbeni industriji. Končno so v krizi tudi vsa manjša podjetja, ki se ukvarjajo z ladijsko opremo. K vsemu temu je treba dodati še Felszegi in slika je popolna.
niiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHM*
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Z glasovi večinskih svetovalcev so odobrili zakon o deželni urbanistiki
Komunisti, svetovalec PSIUP in misovci so glasovali proti zakonu, liberalci pa so se vzdržali - Mučna razprava v zvezi z zakonskim predlogom KPI za pomoč slepcem
Deželni svet je včeraj odobril i se lahko loti urbanističnega načrto-zakonski osnutek o deželni urbani- | vanja, ki je zelo važno in je nujen stiki. Zanj so glasovali demokristjani, socialisti, republikanec Cum-bat in škerk (Slov. skupnost), proti komunisti, Bettoli (PSIUP) in misovci, liberalci pa so se vzdržali.
V začetku seje so razpravljali o še preostalih 20 členih zakonskega osnutka in popravkih, nakar so prišle na vrsto glasovalne izjave. Prvi je spregovoril misovec Gefter Won-drioh, ki je napovedal nasproten glas in rekel, da je zakonski osnutek prišel prezgodaj'na vrsto. Poleg tega pa da krši tudi lastninsko pravico.
Komunist Pellegrinl je poudaril prispevek svoje skupine v razpravi in k izboljšanju ter spopolnitvi zakonskega osnutka. Priznal je, da so osnutek med razpravo Izboljšali, kar ie vsekakor pozitivno, vendar pa da ostajajo nerešena osnovna vprašanja, zaradi česar da bodo komunisti glasovali proti.
Dulci je v svoji glasovalni izjavi polemiziral z misovci ter dejal, da je zakonski osnutek nujno potrebno orodje za oživitev gradbene dejavnosti. Liberalec Rinaldo Bertoll je izrekel dvome glede zakonskega osnutka In je zato napovedal, da se bo njegova skupina vzdržala pri glasovanju. Bettoli (PSIUP) je dejal, da je treba rešiti še preveč vprašanj v zvezi z urbanistiko, zaradi česar da bo glasoval proti zakonskemu osnutku.
Demokristjan Rigutti je seveda napovedal, da bo njegova skupina glasovala za zakonski osnutek, češ da Je zelo pozitiven, čeprav bo treba rešiti še razna vprašanja. Rekel je, da želi, da bi imele občine več besede pri vprašanjih, ki se tičejo urbanističnega načrtovanja.
Iz vseh teh izjav se vidi, da so zakonski osnutek med razpravo v deželnem svetu le nekoliko popravili, ne pa dovolj, da bi bila s tem zadovoljna opozicija. Vsekakor pa bo Imela s tem dežela orodje, da

za
Zupanovi ukrepi olajšanje prometa
Župan je izdal vrsto ukrepov za ureditev prometa in parkiranje avtomobilov v mestu. Tako so ugotovili, da je avtomobilski promet po Ul. Cologna vsak dan večji. Da bi olajšali promet, je bilo odrejeno: 1. preklic prepovedi ustavljanja vozil na strani sodih števil vzdolž stavb s hišnima številkama 6 in 8, kar velja tudi za vojaška vozila; 2 vzpostavitev stalne prepovedi u-stavljanja vozil na strani sodih števil med Ul. Galilei in A. Volta;
3.	vzpostavitev parkirnega mesta za avtomobile na strani lihih števil med ulicama Galilei in Kandler;
4.	ukinitev dovoljenja parkiranja v začetku ulice pred hišno štev. 3; ostane pa v veljavi parkiranje avtov pred hišno štev. 1.
V Ulici Vasari je bilo vzpostavljeno časovno parkiranje avtomobilov na strani sodih števil med ulicama d’Azeglio in Oriani; v Ulici San Maurizio je bilo vzpostavljeno časno parkiranje na strar.i lihih števil med Trgom Stare mitnice in Trgom bolnišnice; v Ul Udine je bila ukinjena prepoved parkiranja na strani sodih števil od Ul. Martiri della Libertš do IJ1 Rittmeyer, kjer bodo odslej avtomobili lahko parkirali deloma na pločniku; v Ul. Rismondo je bila ukinjena prepoved parkiranja avtov
nn ctromi	ifAvil ITIpH KofOTlPi-
na strani lihih števil med Koronej-sko ulico in Ul. sv. Frančiška,
Danes splavitev plavajočih zabojev
splavili tri plavajoče zaboje, ki bodo pozneje služili kot podlaga za jekleno konstrukcijo velikega pontona za vrtanje za petrolejem, ki ga je svoj čas naročila družba «Snam Progetti* iz Enijeve grupe. Splavitev je bila pravzaprav napovedana že za včeraj, vendar je kazalo, da jo bodo morali zaradi stav; ke zaposlenega delavstva prenesti na naslednji dan. Tako se je v resnici tudi zgodilo in slovesnost bo, kakor rečeno danes dopoldne.
Predsednik IRI sprejel predsednika finančne družbe
pogoj za uspešno gospodarsko načrtovanje.
Zatem je prišel na vrsto zakonski predlog komunistov od 17. januarja 1966 o dopolnilnih normah k državnim ukrepom v prid civilnim slepcem. Predlog vsebuje osem členov in določa, da prispeva dežela mesečno nakazilo 8.000 lir slepcem, ki so popolnoma zgubili vid ter 6.000 lir tistim, katerih doseže le 20 odstotkov normalnega. Nakazilo dobe slepci po 18. letu starosti, če njihovi mesečni dohodki ne presežejo 45.000 lir. Celotni izdatek na podlagi zakonskega osnutka naj bi znašal 69.940.000 lir.
Poleg tega je deželni odbor civilnih slepcev iz Vidma naslovil na predsednika deželnega sveta peticijo z zahtevo po dopolnilnem nakazilu. V njej pravijo med drugim, da dobivajo slepci od države 18.000 lir pokojnine in delni slepci 14.000, s čimer se ne morejo preživljati. Zato naj jim pomaga dežela, kakor so to že storile druge dežele s posebnim statutom.
Predsednik IRI prof. Giuseppe Petrilli je včeraj sprejel v Rimu predsednika deželne finančne družbe dr. Fabrizia Malipiera. Dr. Ma-lipiero je seznanil prof. Petrillija z dejavnostjo finančne družbe in z njenimi programi v zvezi z industrijskim razvojem v deželi.
NALEZLJIVA OBOLENJA OD 15. DO 21. JANUARJA
Danes dopoldne isido \ »Arsenale Trieslino San
obratu
Marco<
Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so v tržaški občini ugotovili od 15. do 21. t.m. sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 12 (2 izven občine); epidemična priuše-sna slinavka 1 (izven občine); ošpice 5 (3 izven občine); norice 12: rdečke 3; garje 1; infekcijsko vnt-r je jeter 3 fl izven občine)
(izven občine); gripa občine).
,, srat) 1 (l izv :n
V	zvezi s tem zaKonsklm predlogom je poročevalec Mizzau (KD) predlagal, naj bj vso stvar odložili, to je suspendirali. S tem pa so se sprožila huda nasprotja, tako da je prišlo do prerekanja in kričanja zlasti med levico in demokristjani. Prav tako pa se je ponudila priložnost za dolgotrajno razpravo o postopku v zvezi s predpisi pravilnika o delovanju deželnega sveta. Predaleč bi zašli, če bi se spuščali v opisovanje te «črkarske» pravde, ki je na koncu privedla do tega, da je bil predsednik sveta de Rinaldini prisiljen odložiti vso stvar na prihodnjo sejo, čeprav je hotela večina razpravo zadušiti že včeraj na podlagi člena 70 pravilnika. Tako vsaj za sedaj ni obveljala zahteva Mizzaua, da se stvar suspendira. Vsa ta razprava pa je bila zelo mučna, saj je bilo na balkonu sejne dvorane precejšnje število prizadetih, to je civilnih slepcev.
Med prerekanjem so se Culi celo očitki demokristjanov komunistom, da gre za volilno špekulacijo, kar pa so komunisti z lahkoto odbili, saj so predložili zakonski predlog že 17. januarja 1966, to je pred dobrima dvema letoma.
V	razpravo, če jo moremo tako imenovati, so posegli razni svetovalci. Prvi Je odločno protestiral proti nameri Mizzaua, da se vse odloži na nedoločen čas, komunist Pellegrinl. Proti zahtevi Mizzaua se je odločno bojeval tudi Bettoli (PSIUP). Spregovoril Je tudi predsednik deželnega odbora Berzanti, kateremu je treba priznati, da je bil vsaj jasen. Rekel je, da se opozicija pritožuje, da hoče večina s sklicevanjem na člen 70 pravilnika zadušiti razpravo, da pa to ne drži. Pri tem pa je poudaril, da zagovarja deželni odbor stališče, da ni v tej zakonodajni dobi moč načeti tega vprašanja, to je dati pomoč slepcem. V razpravo o postopku, ki se je izcimila v že pravno dlakocepljenje, je posegel tudi misovec Morelli, ki je dejal, da je napravil Mizzau napako, ker ni takoj v začetku dejal, da nasprotuje zakonskemu predlogu, marveč se je hotel temu izogniti z manj obvezujočo Izbiro, to je s predlogom, naj se razprava prekine. V resnici pa je Mizzau sploh nasproten zakonskemu predlogu In mu je to le nerodno, ker ni popularno. Kot smo
dejali, se je po dolgem prerekanju in tudi po krajši prekinitvi seje predsednik odločil, naj bo nadaljevala razpravo o postopku v zvezi s tem vprašanjem na prihodnji seji.
OBČNI ZBOR SLOVENSKE SKUPNOSTI
Na zadnjem občnem zboru Slovenske skupnosti,'' ki " je ' bil" 'dne' 12. novembra lani, so udeleženci sprejeli sklep, da bo nadaljevanje občnega zbora zadnjo nedeljo januarja letos. V skladu s tem sklepom bo nadaljevanje občnega zbora Slovenske skupnosti v nedelje, 28. januarja 1968 ob 9. uri na sedežu v Trstu, v Ulici Machiavelli 22/11. Udeleženci bodo nadaljevali diskusijo o političnem položaju na Tržaškem ozemlju in določili politične smernice, ki bodo veljale za delovanje organizacije do prihodnjega občnega zbora. Na zborovanju v nedeljo bodo tudi izvolili člane predsedstva, sveta in nadzornega odbora.
Opozarjamo naše bralce na televizijsko oddajo iz Ljubljane, ki bo danes, 25. t. m. ob 18.20.
Nastopi pevski zbor «Vasilij Mirk« s Proseka Kontovela.
Ljubitelji naše pesmi in naših krajev naj ne zamudijo te lepe prilike.
Med predavanjem prof. Marije Lipužičeve
Včeraj dopoldne se je v Gregorčičevi dvorani začel prvi seminar za slovenske otroške vrtnarice, ki ga organizira pedagoški odsek Sindikata slovenske šole s sodelovanjem pedagoškega svetovalca prof. Staneta Miheliča. Seminar se bo zaključil danes.
Ob otvoritvi seminarja je predavateljico in otroške vrtnarice pozdravil član odbora Sindikata slovenske šole prof. Edi Košuta. Nato je prof. Marija Lipužič, ki poučuje na Pedagoški akademiji v Ljubljani, imela predavanje o temi «Jezikovna vzgoja predšolskega otroka», popoldne pa je imela praktičen nastop v otroškem vrtcu na Proseku.
Danes bo od 9. do 12. ure predavala prof. Alenka Eržen, ki poučuje na Višji šoli za otroške vrtnarice v Ljubljani, o temi »Likovne zaposlitve v vrtcu*, popoldne pa bo od 14. do 16. ure imela praktičen nastop / otroškem vrtcu na Opčinah. Seminar obiskuje skupno
24 otroških vrtnaric.
Prof. Branko Marušič v Slovenskem klubu
Pred srednje zasedeno dvorano je v torek v Slovenskem klubu predaval prof. Branko Marušič iz Nove Gorice. Govoril je o stoletnici narodnega preporoda na Slovenskem. Seveda se je omejil predvsem na Primorsko, tako Gorico kot Trst. Od predavatelja smo si zagotovili, da bo kak del njegovega predavanja v našem listu objavljen, (Sicer pa smo daljše po--ročilo o njegovem predavanju v našem listu objavili 13. januarja po predavanju v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici).
Odbornik Giust na zasedanju o mladini in filmu
Deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust je že nekaj dni v Rimu, kjer se udeležuje vsedržavnega srečanja o kinu * in mladini, ki ga je sklical med-
narodni center za mladinske filme pri UNESCO. Zasedanje se je pričelo 22. junija in se konča danes. Udeleženci zasedanja delujejo v štirih komisijah, ki razpravljajo o temah, katere so o-bravnavala uvodna poročila. Odbornik Giust predseduje drugi komisiji. Zasedanja se udeležuje tudi devet mladeničev iz Furlanije-Juhj-ske krajine. Odbornik Giust se je še posebno zanimal za teze mladincev ter dejal, da bodo napotki tega posvetovanja koristni tudi za dejavnost njegovega odborništva.
Dramski oder PD «IVAN CANKAR«
V soboto,
27. t. m. ob 20.30 v dvorani p. d. «Ivan Cankar« Ul. Montecehi 6 IV. nadstropje
premiera
Aleksej Arbuzov
MOJ UBOGI MARAT
Himna miadosti v treh delih. Prvič v slovenščini
Scena: Ivan Verč Sodelujeta: Sandi Pertot, Alenka Colja
Nastopajo: Omela Cuk, Filip Fischer, Ivan Verč Poslovenil, odrsko priredil In režiral: SERGEJ VERČ
Ponovitev v torek, 30. t. m. ob 20.30.
VVilde: Kako važno je biti resen! (Komedija v treh dejanjih). Gostovanj«
Postojni.
Nedelja, 28. jan. ob 16. uri: Oscar VVilde: Kako važno je biti resen! (Komedija v treh dejanjih) v Kulturnem domu v Trstu. Abonma okoliški.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Re. zervacije na tel. 734-265.
Verdi
Danes zvečer bo v gledališču «Verdi* tretja ponovitev prijetnih in zanimivih enodejank: «11 Campanello« Doni-zettija, «La voce umana» Poulenca n «Partita a pugni» Tosattija. Začetek ob 20.30. Predstava je za abonma * za vse vrste prostorov.
Stalno gledališče
Živo pričakovanje vlada za prihod Giorgia Strehlerja. Ta imenitni Trža-
Prcdavanje prof. Beličiča
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole priredi v torek, 30. januarja, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma predavanje o temi »Popravljanje slovenskih pismenih izdelkov iz praktičnega in pedagoškega vidika*. Predaval bo prof. Vinko Beličič.
V ponedeljek sestanek učiteljev in profesorjev
V ponedeljek, 29. januarja, ob 18. uri bo v Gregorčičevi dvorani sestanek učiteljev in profesorjev, ki so začasno nastavljeni, ali pa so postali stalni v lanskem letu ter jih zanimajo pojasnila za odkup službenih let glede ureditve pokojnine in odpravnine. Sestanek sklicuje Sindikat slovenske šole, ki bo nudil prizadetim vsa potrebna pojasnila.
NATEČAJ
Na občinski oglasni deski sta iz-
obešena vsedržavna natečaja, in sicer: eden za zamisel in izdelavo umetniških del za osnovno šolo Sv, Jakob-Carbola za tri dekorativne mozaike in dve skulpturi iz brona; drugi pa za tri mozaike v osnovni šoli v naselju San Sergio.
Pred gostilno «Doro» na Scali Santi je včeraj dopoldne zdrsnila 83-letna Tereza Sossi z Opčin — Narodna ulica 122. Pri padcu se je ženica močno udarila po glavi in ranila po čelu. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurški oddelek.
llllllllllllllllllllllllllllIllIlllllllllllllllllllllllllliillllllllllllllllllHllllimillllillllllllllltillillllllllllliilllllllllllllirfIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllMI
PLODNO DELO JAMARJEV KROŽKA «CARL0 DEBELJAK
Lani je bilo nanovo raziskanih mnogo kraških in drugih jam
V breznu Carlo Debeljak so prišli do 200 m globoko, medtem ko so Lindnerjevo jamo izmerili do globine 176 m

Kdaj
ples?
bo
02
i fe,- sst ss; -a >::« mmmtmm
Skupina tržaških jamarjev, ki se zbirajo pod pokroviteljstvom raziskovalnega krožka »Carlo Debeljak*, ima zopet za seboj zelo plodno leto: v 1967 so se namreč njegovi člani izkazali tako glede števila novo raziskanih jam, kakor tudi glede opravljenih meritev in raziskovalnih del v kraških jamah, breznih in špiljah ter v nekaterih jamah zunaj našega področja. Največ novo raziskanih jam se nahaja v okolici Fernetičev. Tu so jamarji lani temeljito pregledali 15 jam. V eni izmed njih, ki so jo odkrili decembra lanskega leta, so prišli do 50 m globoko, nakar so se znašli pred sifonom, ki ga bodo zdaj polagoma razširili in povečali, da bodo lahko prilezli skozenj in nadaljevali z raziskovanjem jamskih rovov. Med podvigi, ki zaslužijo posebno omembo, naj zabeležimo oktobrski spust v brezno Carlo Debeljak (št. 3901), v katerem so prišli 200 m globoko, potem ko so z velikimi težavami premagali velik in nevaren usad v globini 180 metrov.
V jami A. F. Lindner, ki so jo jamarji odkrili februarja lanskega leta, se je raziskovalno delo skupine nadaljevalo vse leto. Člani odprav so začrtali tudi nekaj tlorisov in narisov raziskanih odsekov jame in opravili vrsto meritev po vsaki izmed štirih visokih vod, ki so jih med letom zabeležili v tej jami. Lindnerjevo jamo so doslej izmerili do glooine 176 m. Izkušen entomolog je preiskal jamo tudi s svojega strokovnega vidika in zbral nekaj zanimivih primerov podzemskih žuželk.
Med delom, ki ga je jamarska skupina opravila zunaj našega ožjega okolja, naj posebno omenimo raziskovalno delo v apnenastem masivu Monte Cavallo v osrčju Vzhodnega Cansiglia Tu so jamarji odkrili in raziskali kakih 30 jam,
za katere je značilno to, da so vse brez izjeme do določene višine zadelane z ledom in snegom. V enem primeru so celo ugotovili, da gre za fosilen led, ki leži v globini 100 metrov. V tej jami so odkrili tudi vi sto zanimivih živalskih fosilov.
Novembra lani so se jamarji spravili na Matajur, in sicer s čedad-ske strani. Pri temeljitem proučevanju južnovzhodnega pobočja gore so naleteli na več jam in na dve globoki brezni.
Prispevki za razvoj kmetijstva
Da bi izkoristili ugodnosti, ki jih predvideva evropski sklad za usmerjenje in za kmetijsko jamstvo, je deželno odbomištvo za kmetijstvo proučilo prošnje, ki so jih predložili ustanove in kmetska podjetja, da bi prejeli pomoč, ki se predvideva za nove kmetijske naprave in komplekse, tako da se prilagodijo potrebam strukturalnili sprememb v deželnem kmetijstvu tudi v odnosu z razvojnimi črtami evropske gospodarske skupnosti.
Odbomištvo je proučilo načrte za štiri važna dela, za katera bodo porabili 900 milijonov lir. Prvo delo je predložila ustanova Ente Nazionale per le Tre Venezie iz Fossalona pri Gradežu za zgraditev sodobnega živinorejskega centra. Zadruga furlanskih sadjarjev iz Spilimberga je predložila načrt za učinkovito hladilno napravo za sadje. Vinska zadruga iz San Sergio della Richinvelda načrt za modernizacijo zadružne kleti. Končno je družba zadružnih trsnic iz Rausceda predložila načrt za zgraditev centra za proizvodnjo materiala za pospeševanje gojitve trt. Za te načrte je omenjena ustanova že izdala odlok o prispevku, ki znaša 224 milijonov lir, to je okrog 25 odstotkov celotnega izdatka.
Poleg tega pripravljajo načrte za druga dela, za katera bo tudi dala podporo omenjena ustanova. Tako so predložili načrt za razna kme-
tijska in hidravlična dela pri Škocjanu ob Soči v skupnem izdatku nad 268 milijonov lir.
Na ortopedski oddelek so sinoči sprejeli 60-letnega Marcella Var-cona iz Ul. Domus Civica 3, ki se bo moral zdraviti dobra dva tedna. Varcon je okrog 19. ure šel peš po Stari istrski cesti, pa ga je povozil z avtom 24-letni Radomir Rojc iz Ul. Forti 54. Varcon se je pobil po nogah in si verjetno poškodoval koleni. V bolnišnico so ga odpeljali z rešilnim avtom.
Včeraj popoldne so sprejeli na ortopedski oddelek 85-letno Marijo Švab vd. Callucci z Rocoia 151, ki si je zlomila levo desno roko in bo okrevala, če ne bodo nasto pile komplikacije, v enem ali treh mesecih, ženica je povedala, da je zdrsnila na dvorišču hiše, v kateri biva, že pred desetimi dnevi. Skraja ni čutila hudih bolečin, včeraj pa je zaprosila, da so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico.
GLASBENA MATICA
TRST
V sredo, 31. januarja 1968 ob 20.30 v Kulturnem domu
solistični koncert
Sodelujejo:
Božena Glavak mezzosopran Mitja Gregorač tenor Alojzij Mordej čelo Marijan Lipovšek klavir
V nedeljo v Bazovici
70. OBČNI ZBOR ZAVAROVALNICE ZA GOVEJO ŽIVINO
V nedeljo, 28. januarja, v prvem sklicanju ob 15. uri, bo v kino dvorani v Bazovici 70. redni občni zbor in jubilejna proslava 70-letni-ce Zavarovalnice za govejo živino z naslednjim dnevnim redom: Otvoritev
Pozdravni nagovor predsednika Poročilo tajnika Poročilo blagajnika Izvolitev odbora Sklepi Razno
Razna obvestila
KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v sredo, 31. t. m. v prostorih gostilne «Pri Vereni« v Križu, s pričetkom ob 20. uri.
• • *
Pevski zbor Jacobus Gallus sklicuje svoj 9. redni občni zbor, ki bo 25. januarja 1968 v Ul. R. Manna 29.
DANES V UL. GEPPA «OKROGLA MIZA*
S P D T
prireja okroglo mizo o aktualni temi «Pomen in razvoj zimskih športov v zamejstvu«. Srečanje ljubiteljev smučanja bo danes, 25. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9. Ob tej priliki bo nagrajevanje zmagovalcev nedeljskih tekem v Črnem vrhu.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «1. Cankar* obvešča, da bo danes ob 15.30 telovadba za otroke.
Gledališča
Slovensko gledališče
Danes. 25. jan. ob 20. uri: Oscar
čan. ki je tudi ravnatelj milanskega Piccolo Teatro, se vrača v Trst P° mnogih letih Nastopil bo z Milvo 7 recitalu «Io. Bertolt Brecht«, in sicer v Avditoriju, v dneh 30. in 31. januarja in 1. februarja. Za te tri izredne predstave bodo imeli abonenti Stalnega gledališča 50-odstotni popust (z tonom za popust št. 5).
Danes popoldne ob 16.30 bo izredna predstava Alfierijeve «Razporoke» (II dlvorzio); udeležili se je bodp lahko abonenti letošnje sezone; za dijake in akademike pa bo veljala i*' redna vstopnina 500 lir.
Sijajna komedija se bliža svoji stoti predstavi. Ta redek primer bo Stalno gledališče iz Aquide z igralci id upravo proslavilo v ponedeljek v Časnikarskem krožku.
Predstave v naslednjih dneh: v Pe‘ tek ob 20.30, v soboto in nedeljo Pa bosta po dve predstavi, in sicer oh 16,30 in ob 20.30.
Skupina Stalnega gledališča pa bo te dni zaključila svojo turnejo, med katero je s Sofoklejevim «KraIjem O-dipom« obiskala Assisi. Rim, Perugio in Sieno, ter bo v petek, 26. t.m. nastopila v gledališču SAIC1 v Torvisco-si, 27. t.m. v telovadnici UGG v Gorici, v ponedeljek in torek 29. in 30. t.m. v gledališču Roma v Vidmu ter 31. t.m. v občinskem gledališču V Vidmu.
Kino
J., - ■ A
ZNAMKI ZA PROSLAVITEV UVEDBE POŠTNEGA KODEKSA
Nazionale 16.00 «Quella sporca dozzl-na» Technicolor Lee Marvin nest Bognine. George KeiiMed.v.
Excelslor 16.00 alntrighi al Grand Hotel«. Rod Taylor, Catherine SpaaK. Karl Malden Technicolor.
Fenice 16.00 «1 cavalieri dello spa-zio». Supermarionation. Technicolor-
Eden 16.00 «lo, due figlie, tre vali' gie» Luis de Funes. Technicolor-Najzabavnejši film leta.
Grattacielo 16.00 «La morte ha fatto 1’uovo«. G Lollobrigida, J. Sobieski. Technicolor. Prepovedano mlad®1 pod 18. letom.
Ritz (Ulica San Francesco štev. Id) 16.30 «Dalle Ardenne aH’inferno»-Technicolor. F. Stafford, Daniel* Bianchi, J. Ireland in Curt JurgenS-
Alabarda 16.30 Trappola per quattrO«* Pustolovski tehnikolor z Lange J«*' friers e Francesca Tu.
Filodrammatico 16.00 «C»me si sedu<* un uomo». Technicolor Warner 1 Nathalie Wood in Tony Curtiso®-Prepovedano mladim pod 14. leto®-
Moderno 16.00 «Colpo su colpo«. Kr-Sinatra. Cinemascope- Technicolor.
Cristallo 16.00 «1 due vigili«. 1 rane0 Franchi, Ciccio Ingrassia. Technicolor Techniscope.
Garibaldi 16.30 «Sherlock Holmes«-Cristopher Lee, Senta Berger.
Capitol 16.30 «Due per la strada«. A-Hepburn, Albert Finney. Technicolor Fox.
Aurora 16.00 «Guerra, amore e fuga*-P. Nevvman. Technicolor.
Astoria 14.30 »Avventure in Oriente«-Technicolor. Elvis Presley.
Impero 16.30 «11 padre dl famiglia*-L. Caron, Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadrli1 dan.
Astra 16.00 «Arrivederci baby». TonV Curtis. Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «Ossesslone n D* da« Catherine Deneuve, M. Tol0, Hardy Kruger. Technicolor.
Ideale 16.00 «Tutti lnsieme appassiO" natamente«. J. Andrevvs, Technicolor.
Abbazia 16,00 «Un maledetto Imbro-glio». Claudia Cardlnale, F. Fabrizi-Prepovedano mladini pod 16. leto®-
Pokrajinsko ravnateljstvo Pošte in telekomunikacij javlja, da bo osrednja poštna uprava, pričenši z današnjim dnem, pričela izdajati še dve novi znamki iz serije znamk, s katerimi želijo proslaviti uvedbo poštnega kodeksa 1. julija 1967. Na obeh znamkah bo isti motiv kakor na ostalih kosih iz te serije: na znamki po 2o lir reprodukcija razglednice, na znamki po 50 Ur pa reprodukcija navadnega pisma. Avtor obeh motivov je R. Ferrini. Poleg številk, ki ponazarjajo ključ kodeksa, bo čez obe znamki napis «Codice Avviamento Postale*, visoko v levem kotu bo napis »Poste Italiane*, v nasprotno ležečem kotu pa vrednost posamezne znamke. Na znamki po 25 Ur bo motiv vi-joUčaste, svetlo sive, črne in rumene barve; na znamki po 50 lir pa bo vijoličasto barvo zamenjala zelena. Od vsake vrednosti bo Državni poligrafični zavod natiskal 40 milijonov izvodov. Znamki bosta prometu do 31. decembra 1969,
zamenjava pa bo možna do 30. junija 1970.
Najpomembnejše stvaritve slikarja Lojzeta Spacala v dveh dragocenih izdajah:
A. Bassin:	L. Spacal
(monografija)
L. Spacal
(grafika 1935-1967)
Uidška knjjgaitui
TRST - Ul. sv. Frančiška 20 ■ Tel. 61-792
Bussoli -Kržišnik:
S PD Trst javlja, da organizira Pfl' hodnjo nedeljo 28. t.m. smučarski i*' let v Crnl vrh. Odhod ob 7. uri >* Ul. F. Severo (z začetka). Udeležej1' ci smučarskega tečaja naj se zberejo ob 9.30 v gostilni «Pri Metki« v nem vrhu. Vpisovanje v Ul. Geppa *•

ROJSTVA, SMRTI IN POHOKB
Dne 24. Januarja 1968 se je v T sO1 rodilo 8 otrok, umrlo pa je 24 ose®
UMRLI SO: 57-letnl Alberto Eng1*' ro, 71-letna Valeria Degrassi vd. Fla1' der, 88-letna Glovanna Plscanc vd. &'i' stin, 66-letna Teresa Santin vd. Sc*' gnol, 53-Ietni Giorglo Pisani, 70-let® Giovanm Mlac, 7l-letni Mario Konta' r.ot, 67-letni Stefano Coloni, 90-1 et® Francesco Lazzarl, 71-letni Vittor® Gerrin, 67-letnl Adriano Fantoma, 55" letni Ottavio Bisignanl, 66-letna M*' rla Simec vd. Bevllacqua, 86-letna Matilde Trost, 75-letni Rodolfo Petr® nio, 78-letni Antonio Žnidarčič, 5*" letni Antonio Mikelus, 9 let star Mj" lenko Peros, 72-letni Giuseppe Pont1' ni, 60-letn! Giorgio Fortuna, 82-letn* Fernanda Buttignonl vd. Franco, 7”' letni Ettore Giraldi, 73-letnl A meden Roussiere, 78-letni Carlo Pezzot.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 19.30)
AH'Angelo d’Oro, Trg Goldoni (tej. 38-009); Clpolla, Ul. BelpogS10 (tel. 35-602); Marchlo, Ul. GinnastK’ 44 (tel. 95-417); Mlatil, Miramars® drevored 117 (Barkovlje), tel. 35-72°-NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dr. Gmelner, Ul. Glulia 14 (t**' 95-767); Manzonl, Trg Sonmno 4 (t®1-90-965); 1NAM Al Cedro( Trg OUe(' dan 2 (tel. 36-274); D’Ambrosl, V1 Zoruttl 19-c (tel, 96-212).
Darovi in prispevki
Ob prvi obletnici smrti pok. E®11’ Skrlavaja daruje sestra Anita 2000 1® za spomenik padlim partizanom ** Opčinah.
S POKRAJINSKE GOSPODARSKE KONZULTE
Grioni in Sofianopulo predsednika novih odsekov
Trgovinska zbornica ima načrt za avtoprevozniško središče na Krasu
Te dni so na trgovinski zbornici umestili člane dveh novih odsekov Pokrajinske gospodarske konzulte, Pomožnega organa zborničnega od-uora, ki ima nalogo, da podpira delovanje tega odbora z nasveti in Predlogi: nova odseka sta odsek Za zunanjo trgovino in odsek za kopenske in zračne prevoze. Predsednik trgovinske zbornice je čla-hom obeh odsekov v krajših priložnostnih govorih prikazal pomen jn naloge novih strokovnih organov ter se jim zahvalil za sodelovanje. Za predsednika zunanjetrgovinskega odseka konzulte je bil imenovan špediter dr. G. Grioni, Za podpredsednika pa kamerunški konzul v našem mestu dr. A. Hesse, ia odsek je včeraj že pričel svoje delo ter je vzel v pretres vrsto perečih vprašanj iz splošne problematike naših trgovinskih stikov z zunanjim svetom. Med razpravo je Prišla do izraza zamisel, da bi tudi v Trstu ustanovili vrsto konzorcijev. ki naj bi se bavili z izvozom 1 zdel kov in proizvodov tukajšnjih malih in srednjih industrijskih podkuj; člani teh konzorcijev pa bi lahko bila tudi trgovska podjetja. X parlamentu se namreč prav v tem času ukvarjajo z zakonskim osnutkom, ki predvideva posebne davčne in kreditne olajšave za izvozne konzorcije. Med razpravo je Prišla do izraza tudi potreba po uskladitvi carinske zakonodaje, da m nas dokončna odprava carinskih Pregrad med članicami Evropske gospodarske skupnosti 1. julija letos ne našla nepripravljene. Uskla-ditev je potrebna predvsem pri ugotavljanju carinske osnove, pri zakonskih določbah v zvezi s pro-Ohmi carinskimi conami in pri do-ločoah, ki urejujejo odložena od-Piačevanja carinskih dajatev.
predsednika drugega odseka Pokrajinske gospodarske konzulte, to je odseka za prevoze po kopnem m po zraku, je bil izvoljen špediter ~ Sofianopulo, za podpredsednika Pa dr. n. Morpurgo, predsednik uranove za julijsko letališče.
Ur. Caiuassi je ob tej priložnosti raziožii osvirni načrt trgovinske ‘Gornice za uresničitev avtoprevoz-U-Ucga središča na Krasu, ter ome-
oa je zbornica pred kratkim ;topoa v stik s tržaško občino, ki jlaJ. 01 ji odstopila potrebno zem-j.sče. Predsednik se je med svo-j a govorom nadalje dotaknil tudi r^atenn urug.h vprašanj s tega eoarocja, ter se pomudil zlasti ob poirebi po speljavi avto ceste iz -ama v Trbiž in po razširitvi mej-«3»a prehoda pri Kokovem. Ravna-j.'"*! italijanske družbe za čezalpski c«tovod ing. Di Monte je na kon-su Prikazal članom zborničnega od-ka za prevoze delovanje naf toka v minuiem letu 1967 ter na-ia , Predviden razvoj njegove de-JUvnosu v prihodnje.
Priletel je iz Moskve in tu poginil
vSicer je oster mraz z zelo hudo , urjo že precej daleč, vendar se “mo ob njem ponovno ustavili, c ,oueP”av le posredno. V tistih ‘ eh, ico je ob petfh, šestih in
več stopinjah pod ničlo burja »rjUjala okoli voglov tudi z br-tii 0 ,do sto kilometrov na uro, smo v’ aU tam našli na pločniku ka-mrtvega vrabca ali goloba, p . Aldo Bieker iz Naselja Sv. vrvi iPJa se je 5. t. m. pripognil nad gmobom na tleh in ga pobral, da a mu morda pomagal, misleč, da » hi mrtev. Toda golob Je bil drM,n?rtev- Ko si Ea Je tako ogle' nnval’. ie opazil, da nosi golob t„r hožici kovinski obroček, na ka-je vtisnjena naslednja sigla moskwa E 230859». Jasno je, da
za goloba, ki so ga v sovjet-Stl: Prestolnici označili in ga nato Briti “v svet»- Kako je golob rpti ,do našega mesta, se ne da u"; ker golob ni ptica selivka. Rrišaa gre za poštnega goloba? ček ve? Najditelj Biekar je obro-vTK,i( Prinesel na sedež združenja uaiia — URSS/i, odkoder ga bo-v vrPos'aIi omitološkemu zavodu ziv>v skvi- kjer bodo prav gotovo srn*1 odgovoriti na vprašanje, ki 0 si ga postavili.
Padec s kolesa
rometne nesreče kolesarjev so a) bolj redke, ker je pač le še nrinl,n0lesariev Včeraj pa se je ma ^a taka nesreča na Trgu Val-oCa- P° omenjenem trgu se je p VI 19. ure peljal s kolesom pro-~ Ul- Flavia 45-letni Vittorio Ser-
kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden.
liiiiiiiuiniiiiiiiiiiliiiiiiilililllliliiliiiliiiiiiiiiiiiiiilii
PISMO UREDNIŠTVU V GORICI
Češki veteran želi obiskati Goriško
Pred nekaj dnevi nam je poštar prinesel v uredništvo pismo s češkoslovaško znamko. Pisal ga je 70-letni Adol) Nyvlt s Horice v Pod-krkonoših, ki se je v svojih mladih letih kot avstrijski vojak boril na goriškem Krasu in ki bi rad, po petdesetih letih, prišel na obisk v kraje, kjer se je kol osemnajstletni mladenič boril za avstrijskega cesarja.
Pismo je pisano v lepi slovenščini (Nyvlt je živel kot tekstilni strokovnjak v Sloveniji v času od 1933 do 1946) in v njem pravi: «Kot 18-letni jant sem moral leta 1916 k vojakom in bil sem telefonist na soški fronti pri češkem pešpolku 102. Prvi bojni krst je bil v deveti soški bitki — od 29. oktobra do 5. novembra 1916 — na koti 208 med Novo vasjo in Jamljami. Že pred leti sem si ustvaril načrt, da bi po več kot 50 letih prišel spet v tiste kraje, kjer sem takrat trpel in marširal s polkom iz kraja v kraj. Prehodil sem kraje od Opčin do Trbiža, obiskal Gorico, sv. Goro, Banjško planoto in šel naprej do Piave.
V svojem pismu pravi 70-letni tiehoslovak, da bi rad prišel letos poleti k nam, ter si zopet ogledal kraje od Trente do Gorice in še naprej do Trsta povprašuje po avtobusnih zvezah in če v teh krajih bivajo še Slovenci Ko bi se vrnil na češko bi to svoje potovanje opisal v časopisih, saj živi še danes na Češkoslovaškem mnogo njegovih tovarišev, ki so se morali kot on, boriti v prvi svetovni vojni na soški fronti.
Odgovorili smo mu na njegovo pismo in želimo da bi ga letos poleti zares videli med nami. Ugotovil bo, da živijo Slovenci prav kot pred petdesetimi leti v vseh krajih, kjer se je on takrat boril.
JUTRI ZVEČER V GORICI OBČINSKA SEJA
Deželni prispevek za izgradnjo otroškega vrtca v Standrežu
V soboto srečanje predstavnikov Ljubljane, Nove Gorice, Celovca in Gorice
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, ki je bila v ponedeljek zvečer, je župan poročal o sklicanju občinskega sveta za jutri, 26. januarja ob 18.30; na njej so ' nadalje razpravljali o točkah dnevnega reda, ki jih bodo preučili na občinski seji. župan je najprej izrazil solidarnost našega mesta s prebivalstvom Sicilije, ki ga je prizadejal potres, ter predlagal, naj občinski svet odobri pol milijona lir v korist najbolj potrebnih družin.
Na vrsto je prišlo vprašanje izgradnje jedrskega pospeševalca, o katerem so bile županu predložene tri resolucije in mocije. Župan Martina je imel o tem vprašanju pogovor s predsednikom ministrskega sveta Morom; o predsednikovih zagotovilih bo Martina poročal svetovalcem. Župan je nato predlagal vrsto pobud, ki naj zagotovijo uspeh mednarodnega vojaškega prvenstva v košarki, ki bo marca v Gorici
Obsežno so govorili o srečanju predstavnikov štirih obmejnih mest v soboto v Gorici, posvečenemu miru in medsebojnemu sodelovanju. Zupan je sporočil, da so pobudo za srečanje sprejeli celovški župan Hans Ausserwinkler, predsednik Ljubljane ing. Miha Košak, predsednik občine Nova Gorica Milan Vižintin ter član izvršnega sveta Slovenije odv. Jožko Štrukelj. Z vsemi temi predstavniki sosednjih mest je imel Martina prejšnji teden pogovore, iz katerih je bilo mogoče znova spoznati, kako globoko je v njih zasidrana želja po sodelovanju na osnovi mirnega sožitja ter plodnega sodelovanja.
Župan je nadalje poročal o pogovoru z Morom, da bi s konkretnimi pobudami vključili Gorico v proslavljanje petdesetletnice združitve z Italijo.
Odbornik za higieno in zdravstvo dr. Tomassich je nato obsežno poročal o preureditvi doma počitka občinske podporne ustanove ECA. Občinski odbor želi spremeniti sedanjo neprimerno ustanovo v novo središče, ki naj dopolnjuje naloge doma počitka v Ločni-ku. Odbornik Candussi je poročal o obračunu občinskih podjetij, ki ga bodo v kratkem predložili ob-
činskemu svetu. Odbornik Rovis je predlagal podaljšanje avtobusne proge do podgorske tekstilne tovarne. Odbornik Fantini je predlagal uvedbo službenih izmen za taksije pred bolnišnico in na glavnem kolodvoru. Prihodnje leto bodo znova razpisali natečaj za cestno prometno vzgojo osnovnošol. skih otrok. Odbornik Lupieri je predlagal izgradnjo prometnega otoka na Cingrofu, se pravi na križišču Ul. 20. septembra in Ul. don Bosco. Odborniki bodo izpolnili seznam cestnih del, za katere je dežela zagotovila svoj prispevek. Predlagali bodo izgradnjo ljudskih hiš in otroškega vrtca v štandrežu z deželnim prispevkom.
V soboto v Gorici Kralj Ojdip
V soboto 27. januarja bo ob 21. uri tržaški Teatro Stabile uprizoril Sofoklejevega Kralja Ojdipa.
To je že drugo izmed štirih gledaliških del, s katerimi bo italijansko gledališče iz Trsta nastopilo v Gorici. Za še preostale tri igre so naprodaj vstopnice po 2.250 lir, za dijake 1.500 lir. Posamezne vstopnice veljajo po 1.000 lir v par terju in 500 lir na stopnišču.
lesih, ki so že vključena v razde-ljevalne načrte.
Uničevanje borovega prelca
Župan je sporočil vsem lastnikom borovih gozdov, da morajo zatirati borovega prelca. Uničevalno akcijo morajo zaključiti do 15. februarja. Požagati morajo veje z gnezdi ter jih zažgati na kraju samem. če je gnezdo na samem vrhu, ga morajo odstraniti, ne da bi odrezali vrh. Po tem datumu bodo delo opravile gozdarske oblasti na stroške kršilcev odredbe.
Namesto veleblagovnic razviti zadružno trgovino
Občinski svetovalec Rizzi je poslal županu v Ronkah interpelacijo v zadevi veleblagovnic, ki so zaprosile in deloma tudi že prejele obrtnico za svoje obratovanje v Tržiču. V interpelaciji je govora o zaskrbljenosti prizadetih malih trgovcev tudi v Ronkah, saj je ta kraj tesno povezan s Tržičem tako gospodarsko kot socialno. Zato predlaga naj bi župan stopil v stik z občinsko upravo v Tržiču in naj bi skupaj preštudirali zamisel, da bi pokrenili fikcijo za združitev manjših trgovskih podjetij na zadružni osnovi. Tak način bi bil v korist tako prodajalcem kot potrošnikom.
V PROSVETNI DVORANI V GORICI
Občinstvo je navdušil otroški zbor iz Lesc
Predstavnik SPZ se je zahvalil prof. Boštjančiču za lep koncert
Po uspelem koncertu v Ljudskem, pevk in pevcev, lepo in ubrano domu v Trstu, je včeraj popoldne i zapel vrsto narodnih in umetnih obiskal zbor prof. Karla Boštjan- j pesmi; v drugem delu koncerta pa Čiča tudi Gorico. V dvorani so se je pred zaključkom še posebno ži-za to priliko zbrali številni mladi vo in ubrano zapel nek v j parti-
ZAPADLE OSEBNE IZKAZNICE
Goriško županstvo sporoča, da so osebne izkaznice veljavne pet lfet. Kdor ima zapadlo osebno izkaznico, se je ne more posluževati, I va šola, je številen zbor iz Lesc ampak si mora poskrbeti novo. ‘pri Bledu, ki šteje kar 70 mladih
in starejši ljubitelji lepega zborovskega petja, zlasti pa otroškega in brez skrbi lahko rečemo, da so prišli vsi na svoj račun ter so bili deležni še večjega užitka, kot pa so ga pričakovali.
Pod veščim vodstvom prof. Boštjančiča, ki se mu pozna Marolto-
111111111 milil II ■111111111 Milil MM   MII   I.............................................IIMIMIIMIIMIMMMMI
PO OSTAVKI ODV. SFILIGOJA
Lahko pričakujemo ostrejše poudarjanje slov. vprašanj
Priprava na deželne in parlamentarne volitve
V avtobus se je udarila
Ko se je včeraj peljala z Ribi-jevim avtobusom v Gorico, pa je šofer blizu avtobusne postaje vozilo prenaglo zavrl, je izgubila ravnotežje ter padla 54-letna Aurelia Cechet iz Fogliana. Odpeljali so jo v goriško civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili udarec v lobanjo ter jo pridržali za 10 dni na zdravljenju.
..iMMIMMMIMMM.IMIIMI.MMIUIII.............MIHIH..M..IIHHIIIMII.MI1MMMMM.MIHIH.Mi.MMMMMMMIMMMII
Koliko časa bo še stal ta okras mesta?
Razdeljevanje bonov za gorivo proste cone
Trgovinska zbornica sporoča, da bodo v petek, 26. januarja pričeli razdeljevati na področju Gorice in Sovodenj kakor tudi na območjih naše pokrajine bone za nakup pogonskega goriva proste cone (bencina in nafte) za leto 1968. Na območju Gorice in Sovodenj bodo razdeljevali trimesečno količino,
Politični tajništvi krščanske demokracije in Enotne socialistične stranke preučujeta pismo, ki ga je Slovenska demokratska zveza poslala obema strankama in s katerim ju je seznanila, da je umaknila svojega predstavnika odv. Avgusta Sfiligoja iz odbora, kjer je delil odgovornost skupno z ostalima dvema partnerjema leve sredine. Prav tako bo moral predlog za ostavko preučiti tudi občinski odbor, ki tega še ni storil, na svoji zadnji seji v ponedeljek zvečer. Skoraj gotovo bo moral o njej odločiti občinski svet, ki je za to pristojen v skladu s členom 7 pravilnika.
Dasiravno zaenkrat še ni nikakrš-| nih uradnih izjav predstavnikov
kakršna je veljala že za lansko
leto; bone proste cone bo mogoče j koalicijskih strank, moremo na os
novi pisem odvetnika Sfiligoja žu-
dobiti na avtomobilskem klubu ali pa pri EAM. Za ostala območja naše pokrajine bodo razdeljevali štirimesečno količino ter bo bone mogoče dobiti pri razdeljevalnih središčih v. Krminu,. Gradiški,..Gra-dežu in Tržiču.
Razdeljevanje bonov se tiče lastnikov vozil na dveh ali štirih ko-
Enr, ■ mvm to-ieun viuorio ou-
tri},lz Ul. Zanetti 2/3, tedaj pa je °b avto. ki srn ie nroti Istrski
S' ^
na tla in se je udaril po gla-tom6r ran*l P° čelu. Z rešilnim av-80 ga odpeljali v bolnišnico,
ulir.'; avto, ki ga je proti Istrski Ul vozil 22-letni I.uigi Selatti iz zletii ansar>ta 7. Kolesar je seveda
KRZNA
SUpER ELEGANTNI MODELI VI$JA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
pELLlCCERIA CERVO
1 R s r
Vialc XX Settembre 16/Ul
Staro mesto leži med Terezijanskim in Jožefinskim delom mesta ter področjem Sv. Justa, se pravi skoraj v sredini treh zgodovinskih področij mesta, ki so po novem regulacijskim načrtu zavarovana, županstvo je že razpisalo vsedržavni natečaj za ureditev teh treh mestnih predelav, ki hkrati določa, da morajo natečajniki upoštevati tudi ureditev bližnjih mestnih predelov, tako da bo načrt predstavljal urbanistično, sociološko in ekonomsko celoto. Zato bo občinski odbor kasneje sestavil 2a ta del mesta podrobnostni regulacijski načrt, ki bo v skladu z načrtom, ki ga bodo po natečaju osvojili za ureditev zgodovinskega dela mesta.
Toda staro mesto se med tem v nekaterih krajih polagoma samo ruši. Zaradi tega imamo tudi več podrtij ali pa ograjenih prostorov, kjer se v zadnjih časih nabira vsakovrstna nesnaga. Za odpravo te nesnage pa res ni treba čakati na ureditev zgodovinskega dela mesta. Do te ureditve je danes zelo težko reči, kdaj bo prišlo. Vsi vemo, kako se te stvari zavlačujejo. Zlasti pa še vprašanje podiranja starih hiš in gradnja novih zasebnih ali javnih zgradb, trgov ali Javnih vrtov. Tržaška občina Je zelo revna in visoko pasivna, da bi lahko v najkrajšem času sprejela ukrepe za ureditev tega dela mesta.
Kjer se zbira nesnaga, tam bi morali takoj posredovati in nesnago odstraniti. Občinski svetovalec Lucijan Pahor (KPI) je nedavno poslal odbornikom za zdravstvo, promet in javna dela vprašanje, v katerem jih vprašuje, kdaj bodo poskrbeli za odstranitev gomil smeti, ki so se nakopičile v starem mestu, kjer so podrli razpadajoče zgradbe.
Se posebno svetovalec opozarja na stavbišči v Ul. Fortino in Ul. del Pane, kjer so podrli dve stari hiši, prostor ogradili in kjer se sedaj kopičijo najrazličnejši odpadki, kar Je skrajno nehigiensko, četnem pa tudi kvari ugled mesta Zato svetovalec predlaga, naj bi tl
dve stavbišči takoj očistili nesnage i parkirno mesto tudi v Ul. della ter na njih začasno uredili parkir- Muda Vecchia (za zgradbo mini-na mesta za avtomobile. Prav tako, strstva za javna dela), ki je sedaj pravi svetovalec, bi lahko uredili I zapuščeno.
Trgovina čevljev
ALTA MODA
TRST, UL. G. GALLINA 3 — TEL. 31822
ima te DNI VELIKO RAZPRODAJO ČEVLJEV — 0B TEJ PRILOŽNOSTI BOSTE ZELO UGODNO NAKUPOVALI
"• ČEVLJI NAJBOLJŠIH ZNAMK — NOVEJŠI MODELI
RliO «IK1W» P BOM K K
Predvaja danes, 25. t. m„ s pričetkom ob 19.30 pustolovski echnicolor film s sodelovanjem AVALA FILMA iz Beograda:
DNA CARABINA SCIII1I
IgraJo: LEX BARKER, MARIE VERSINI, RICK BATTAGLIA
Ograjeno stavbišče v Ul. Fortino
WS!;V'-':	v”
panu in SDZ koalicijskima stran kama ugotoviti, da ne gre za nikakršno krizo v tej vladni formaciji leve sredine niti za odpoved sodelovanja. Bržkone je SDZ napravila ta korak zavoljo tega, da bi imela bolj proste roke v reševanju zadev, ki se tičejo slovenske manjšine. Zadnji del pisma SDZ krščanski demokraciji in PSU namreč izrecno poziva obe stranki, naj posvečata večjo skrb vprašanjem, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti. Ker je takšnih vprašanj veliko, morda nič manj kot pred samo ustanovitvijo koalicije leve sredine, lahko pričakujemo s strani SDZ v prihodnjem razdobju povečano aktivnost predvsem na področju specifičnih slovenskih vprašanj kot so popolna zaščita slovenske manjšine pred slehernim raznarodovanjem (pr o-tosinhrotron, industrijska cona v Sovodnjah in podobno), dejanska enakopravnost Slovencev v javnem življenju in podobno.
Med SDZ in krščansko demokra cijo bodo uvedli občasne sestanke vodilnih organov, na katerih bodo
skupno preučili vprašanja, o katerih bodo razpravljali v krajevnih oblastvenih forumih. Skoraj go tovo bodo na njih ugotovili enotnost pogledov, kadar bo šlo za splošna vprašanja, medtem ko u-tegnejo nastati različna stališča o vprašanjih slovenske narodne manjšine.
Ločitev odgovornosti pri vodenju občinske politike pa prav gotovo ni brez zveze z bližnjimi majskimi volitvami v deželni svet in v parlament, kjer bo goriška SDZ morala izbrati dve ločeni rešitvi: za deželni svet se bo skoraj gotovo povezala s tržaškimi slovenskimi •političnimi skupinami, da bi na takšen način dosegli število glasov, potrebno za izvolitev predstavnika v deželni svet; pri parlamentarnih volitvah pa bo skoraj gotovo glasovala za krščansko demokracijo, pri tem pa skušala od nje doseči čimveč jamstev in de janskih zagotovil, ki jih KD lahko tudi da, upoštevajoč, da so slovenski glasovi odločilnega pomena za izvolitev njenega goriškega kandidata.
petrsko bolnišnico Martinko Berlot por. Medvešček iz Deskel. Ko je pešačila po pločniku na Korzu Verdi, ji je v bližini lekarne So-ranzo spodrsnilo; padla je ter si pri tem zlomila desno zapestje. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju.
zanskih. Med njimi so zlasti vžgale «Na oknu* ter tNa juriš*; občinstvo jim je ourno ploskalo in mladi pevci so morali dodati še eno Pahorjevo <iHej tovariši». Kot zadnjo pa so otroci osnovne šole iz Lesc zapeli še svojo «Pionirsko himno*.
Številno občinstvo jih je poslušalo z zanimanjem in odobravanjem, saj so pevc' pokazali veliko disciplino, zlite glasove in ubrano harmonijo. Ob koncu jim je predstavnica goriških otrok poklonila lep šop rdečih nageljnov, prof. Križ-mančič pa se jim je v imenu SPZ zahvalil za obisk in lep koncert, ki nam bo ostal v spominu. Obenem je izrazil željo naj bi zopet prišli med nas s svojo pesmijo. Še posebej pa se je zahvalil pevovodji prof. Boštjančiču, da je pripeljal svoj zbor tud: na Goriško, kjer imamo pomanjkanje, kar se tiče otroških zborov
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna ALESANI, Ul. Car-ducci 38; tel 22-68.
TRŽIČ
Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna «Rismondo» dr. Ri-smondo, Ul. Toti 50 — tel. 72701 RONKE
Ves dan in ponoči je odprta le kama «All’Angelo», dr Olivetti, Ul Roma 23. tel 72393
V SOBOTO V ŠTANDREŽU
Zabavni večer zbora «0. Župančič»
Pevski zbor prosvetnega društva «Oton Zupančič» iz Štandreža priredi v soboto 27. januarja ob 20. uri zabavni veter v gostilni pri Turriju. Pevci so že lani priredili v gostilni pri Pavli podoben večer. Pri Turriju bodo zapeli vse tiste nove pesmi, ki so se jih naučili v zadnjem letu. Prav gotovo bodo imeli precej poslušalcev, zakaj ta večer bo pravzaprav neke vrste koncert, združen z zabavo. Pevci bodo od tej priliki imeli tudi zakusko.
Ker gre za prijetno pevsko manifestacijo, se ji lahko pridružijo vsi ljubitelji slovenske pesmi.
UlllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIMIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIII
VESTI Z ONSTRAN MEJE
OBČNI ZBOR KMEČKEGA DRUŠTVA V ŠTANDREŽU
Občni zbor društva neposrednih obdelovalcev zemlje v Standrežu, ki je bil prvotno določen za danes, je bil odložen in se bo vršil v torek 30. januarja ob 19.30 v prosvetni dvorani v štandrežu. Ob tej priliki bodo pregledali delovanje odbora in društva v lanskem letu ter se pomenili tudi o delu in ukrepih v letošnjem letu. Člani sc vabljeni, da pridejo na zbor polnoštevilno.
V nedeljo na Livku otvoritev dveh vlečnic
Razstava Vlada Hmeljaka v Novi Gorici
Turistično društvo iz Kobarida bo v nedeljo dopoldne ob 10.30 tudi uradno otvorilo obe novi vlečnici, ki že nekaj dni poskusno obratujeta na Livku. Obenem bodo uradno otvorili tudi manjši gostinski lokal, ki je v bližini urejen za potrebe domačih in inozemskih smučarjev.
Turistično društvo iz Kobarida je, kot smo že pisali, napravilo poleti načrte za boljše izkoriščanje
Žena iz Deskel se je ponesrečita v Gorici
Z avtom Zelenega križa so morali včeraj ob 9 30 odpeljati v Šem-
.....................................
Obvezan ti za družinski davek z osnovo do dva milijona Ur
Ograjeno stavbišče v Ul. del Pana
Nadaljujemo z objavo obvezan-cev za družinsk’ davek v Gorici z osnovo od 2 milijona navzgor, ki je na vpogled prizadetim na pro-tokolnem uradu občine. V oklepaju je naveden davek, ki ga bo posameznik moral plačati.
Annibale Beviglia, zdravnik, 4,7 mil. (440.940); Umberto Donati, optik, 4,6 mil. (425.592); Jožef Fran-dolič, zdravnik, 4,1 mil. (354.678); Luigi Adani, mehanična delavnica, 4 mil. (341.316), Egone Bartolomei, lekarnar, 4 mil. (341.316); Livio Brelli, zdravnik, 4 mil. (341.316); Kurt Brunschvveiler, industrijalec, 4 mil. (341.392); Giovanni Franco, trgovec e čevlji, 3,9 mil. (327.834); Bruno Chientaroli, ravnatelj občinskega podjetja, 3,9 mil. (327.834); Francesco Codeglia. učitelj, 3,8 mil. (314.616); Romano Caprara, avtoprevoznik, 3,8 mil (314.616); Gio-vanna Fanio por. Carrara, gospodinja, 3,5 mil. (276.474); Mario Cos-si, uradnik, 3,5 mil. (276.474); A-driano Bevilacqua, zdravnik, 3,4 mil. (264.156); Giorgio Carella, zdravnik, 3,3 mil. (252,108); Nico-letta Coronini, gospodinja, 3,2 mil. (240.318); Bruno Crovetti, inženir, 3 mil. (217.524). Giovanni Belli, zdravnik, 3 mil. (217.524); Fabio Beltrame, zdrafnik, 3 mil. (217.524); Carlo Brunschvveiler, uradnik, 3 mil. (217.524) Francesco Caccese, industrijalec, 3 mil (217.524); Ed-mondo Candela, tehnični uradnik, 3 mil. (217.524); Mario Cappelli, bančni podravnatelj, 3 mil. (217 tisoč 524); Antonio Chiozza, uradnik, 3 mil. (217.524) Guglielmo Coronini, posestnik, 3 mil. (217.524); Giambattista C issa, odvetnik, 3 mil. (217.524); Guglielmo Cotti, industrijalec, 3 mil. (217.524); Antonio De Colle, uradnik, 3 mil. (217.524); Antonio Di Maria, zdravnik, 3 mil. (1174M); Mario Fabbro, zdravnik,
3 mil. (217.524); Mario Fornasin, mil. (135.780); Alberto Baum, urad-zdravnik, 3 mil. (217.524); Sergio ! nik, 2,2 mil. (135.780); Giuseppe
Fornasir, inženir, 2,9 mil. (206.424); Damiano Culot, industrijalec, 2,9 mil. (206.424); Bruno Carone, industrijalec, 2,9 mil. (206.424); Antonio Bellinger, inženir, 2,8 mil. (195.588); Cario Bianchi, hotelir, 2,8 mil. (195.688;; Luigi Fabbro, uradnik, 2,7 .nil. (185.028); Ettore Dilena, uradnik 2,7 mil. (185.028); Nicola Cherin. industrijalec, 2,6 mil. (174.726); Onoruto Del Piero, zdravnik, 2,5 mil. (1C4.694); Corrado Di-nelli, uradnik, 2,5 mil. (164.694); Giulia Corazza vd. Baissero, 2,5 mil. (164.694); Sante Costa, zdravnik, 2,5 mil (164.694); Giuseppe Bramo, trgovec 2,5 mil. (164.694); Sergio Brussin. zdravnik, 2,5 mil. (164.694); Pacifico Caputi, sodni uradnik, 2,5 mil (164.694); Gerar-do Casella, pa.Ketist, 2,5 mil. (164 tisoč 694); Rcdolfo Ballarini, lekarnar, 2,5 mil. (164.694); Silvano Ba-resi, odvetnik, 2,5 mil. (164.694); Vladimir Baša, bančni ravnatelj, 2,5 mil. (164.694), Egone Berka, zobozdravnik, 2,5 mil (164.694); Ver-ther Bianchettl, bančni podravnatelj, 2,5 mil. (164.694); Alcide Bit-tesini, učitelj, 2,5 mil. (164.694); Luigi Bardusc-i komercialist, 2,5 mil. (164.694), Gaetano Azzano, trgovec, 2,4 mil. (154.770); Franco Bassaglia, zdravnik, 2,4 mil. (154 tisoč 770); Antonio Delai, preddelavec, 2,4 mil. (154.770); Mario Brezigar, trgovec. 2,4 mil. (154 tisoč 770); Ezio Campestrini, tiskar, 2,4 mil. (154.77P); Bruno Capparo-ni. hotelir, 2,4 mil (154.770); Lio-nello Amprimo, špediter, 2,3 mil. (145.140); Marie Cavazzutti, profesorica, 2,2 mil (145.140); Eugenio Dogani, industrijalec, 2,3 mil. (145 tisoč 140); Virgilio Fontanin, zdravnik, 2,3 mil. (145.140); Antonio Co-ciancig, trgovec. 2,3 mil. (145.140); Silvio Cigolatti, avtoprevoznik, 2,2
Bradaschia, profesor, 2,2 mil. (135 tisoč 780); Luigi Bregant, profesor, 2,2 mil. (135.780), Manto Cigalotti, avtoprevoznik, 2,2 mil. (135.780); Giovanni Cipriani, uradnik, 2,2 mil. (135.780); Francesco Colacci, zdravnik, 2,2 mil. (135.780); Giuseppe Franco, zdravnik, 2,2 mil. (135 tisoč 780); Bruno Demarini, učitelj, 2,2 mil. (135.780); Mario Bernar-delli, učitelj, 2,1 mil. (126.696); Bruno Cocianni, drogerist, 2,1 mil. (126.696); Luigi Colautti, učitelj, 2,1 mil. (126.696); Luigi Ferigo, 2,1 mil. (126.696); Luigi Fogar, trgovec, 2,1 mil. (126.696); Mario Bi-siach, slaščičar, 2,05 mil. (122.262); Luigi Bader, zdravnik, 2 mil. (117 tisoč 900); Aldo Barbetti, trgovski zastopnik, 2 mil. (117.900); Nicola Battista, uradnik, 2 mil. (117.900); Luciano Battistel, trgovski zastopnik, 2 mil. (117.900) Cliviero Bellini, uradnik, 2 mii. (117.900); An-drea Bergnach. zdravnik, 2 mil. (117.900); Giuseppe Bratina upokojenec, 2 mil. (117.900); Augusto Bressan, trgovec, 2 mil. (117.900); Michelangelo Brizzi, trgovec, 2 mil. (117.900); Aldo Capparoni, hotelir, 2 mil. (117.900-• Vincenzo Carava-glio, uradnik, 2 mil (117.900); Ma-riano Cernigoi 2 mil. (117.900); Ada Cipolla vd. Marini, 2 mil. (117 tisoč 900); Venceslao Comelli, gostilničar. 2 mil. (117.900); Giovanni Cossar, zdravnik, 2 mil. (117 tisoč 900); Giovanni Danelon, uradnik, 2 mil. (117.900); Pasqualz De Simone, uradnik, 2 mil. (117.900); Armando Di Dato, uradnik, 2 mil. (117.900); Livio Di Zorzi, učitelj, 2 mil. (117.900); Ercole Filipucci, industrijalec, 2 mil. (117.900); Miche-le Formentini, posestnik, 2 mil. (117 tisoč 900); Renato Fornasari, inženir. 2 nul. (117.900).
zimsiko-športnih terenov na Livku, ki je bil že pred vojno dobro znan smučarjem. Z nedeljsko otvoritvijo obeh vlečnic in drugih športnih naprav, v katere so vložili nad 50 milijonov dinarjev, bo storjen prvi korak, da se napravi iz Livka razgibano zimsko-športno središče, že sedaj bo imel ta kraj tri vlečnice, dve novi in eno, ki je delovala že prej. S postopno gradnjoi drugih objektov pa se bodo še bolj približali zadanemu cilju in omogočili zimskim športnikom, da bodo lahko čimbolj izkoristili u-godne smučarske terene pod Matajurjem in Kukom.
* » *
Razstava Vlada Hmeljaka v razstavni dvorani v Novi Gorici vzbuja precej zanimanja med obiskovalci. Umetnik prikazuje skupaj 30 del ter je nekaj slik že prodal. Med razstavljenimi deli prevladujejo olja s pokrajinskimi motivi, ki so povečini nastala v zadnjem desetletju. Meseca aprila pa namerava Hmeljak prikazati svoja dela tudi na razstavi v Gorici.
Gorica
VERDI. 17.00: «L’indomabile An-gelica», M. Mercier in R. Hos-sein. Italijanski kinemaskop v barvah.
CORSO. 17.15—22: «Persona», B. Anderson in L. Ullmann. Švedski film; mladini pod 14, letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17—22: «Marian-na», A. Henriksson in H. Hopf; mladini pod 14 letom prepovedan nemški film.
CENTRALE. 17.15-21.30: «11 can-tante del Luna park«, E. Presley in B. Stamvich. Ameriški kine-maskope v barvah
VITTORIA. 17.15—21.30:	«1 com-
mandos dell’E», Pavel Vujs In Boris Dvom. Jugoslovanski Bosna film. — Ta film je izdelalo filmsko podjetje Bosna film :z Sarajeva ter prikazuje junaško borbo pratizanov proti nacističnim okupatorjem.
/ rž ir
AZZURRO. 17.30—22:	»Rapina ai
sole«, J. P. Belmondo in S. Dau-mier. Barvni film.
EXCELSIOR. 16—22: «L’investiga-tore», F. Sinatra in J. Jones. Kinemaskop v barvah
PRINCIPE. 17.30—22: «La 25. ora», A. Quinn in V. Lisi. Barvni film.
itonkc
RIO. 19-21.30: «L’agente 4 K 2 chiede aiuto», D. Jensen in O, Ganger. Barvni film.
SMUČANJE
MEGEVE, 24. — Francoz Georges Mauduit je danes zmagal v veleslalomu za veliko nagrado Mege-va pred rojakom Orcelom in Švicarjem Favrejem. Jean Claude Kil-ly se tekmovanja ni udeležil. Najboljši Italijan je bil Piazzalunga, ki se je uvrstil na 6. mesto. Svetovni prvak v slalomu Carlo Se-noner je bil 9., Pierlorenzo Clataud 20., Felice De Nicolo pa 28.
Izid tekmovanja v veleslalomu, ki je bil na 2200 m dolgi progi s 73 vrati, je naslednji:
1.	Georges Mauduit (Fr.)	2’03”90
2.	Bernard Orcel (Fr.)	2’02”95
3.	Willy Favre (Šv.)	2’04”44
4.	Kurt Schneider (šv.)	2’05”16
5.	Bill Kidd (ZDA)	2’05”37
6.	Bruno Piazzalunga (It.) 2’05”5S
7.	Jean-Pierre Augent (Fr.) 2’05”74
8.	Haakon Mjoen (Nor.) 2’06”12
9.	Rod Hebron (Kan.) 2’06”33
10. Stefan Sodat (Av.)	2’06”41
BEOGRAD, 24. — Jugoslovanska hokejska reprezentanca je nocoj v drugi tekmi v Ljubljani premagala pred 1500 gledalci B reprezentanco Zahodne Nemčije 8:0 (5:0, 2:0, 1:0). V včerajšnji prvi tekmi je Jugoslavija tudi zmagala in sicer 3:1. V današnji tekmi so gole dosegli Franc Smolej in Tišler (2), R. Smolej, Felc, Gojanovič in Beravs (1).
SKLEP ŠPORTNEGA SODNIKA
Tekma Inter-Cagliari 2:0 v korist Sardincev
Milansko moštvo, zmagovito na igrišču, kaznovano zaradi L ongo ve poškodbe
MILAN, 24. — Kovinski stotak, ki je med tekmo Inter . Cagliari ranil igralca in kapetana moštva iz Sardinije Angela Miguela Longa, je prinesel milanski enajsterici hudo kazen: predvsem je športni sodnik nacionalne nogometne lige odv. Barbe prisodil zmago z 2:0 Cagliariju (tekma se je nada-
ljevala brez ranjenega Longa, ki je moral celo v kliniko). Nadalje je kaznoval Inter s 40.000 lirami globe in odločil, da bo moral milanski klub plačati vse stroške in vso škodo, ki jo je utrpel Longo.
Kot je znano, je neki gledalec vrgel v začetku premora tekme Inter - Cagliari, ki je bila 14. t.m. v S. Siru, stotak na igrišče. Kovanec je zadel paketana Longa, ki se je razgovarja! s sodnikom, v oko. Longo ni mogel več na igrišče in tekma, ki se je v prvem polčasu končala neodločeno 0:0, se
Danes govorimo o...
• Prišel je že zadnji četrtek v januarju in z njim glasovnica za najboljšega športnika in najboljšo ekipo meseca. Še prej pa bomo podali kratek pregled rezultatov, ki so jih naša društva zabeležila v tem mesecu.
NOGOMET
Nogomet je bil v tem mesecu najaktivnejši šport. V januarju smo zabeležili naslednje rezultate:
TI. KATEGORIJA 1. januarja: Fiumicello — Juventina 7. januarja: Percoto — Juventina 14. januarja: Romans — Vesna Juventina — Terzo
21. januarja: Juventina — Rivignano III. KATEGORIJA 1. januarja: S. Rocchese — Sovodnje Zarja — Tecnoferramenta Union — Primorec Primorje — Breg
7. januarja: Primorec — Aurisina
Tecnoferramenta — Union R nianese — Zarja Primorje — Rupingrande 14. januarja: Fossalon — Sovodnje 21. januarja: Lnertas Prosek — Breg PRIJATELJSKE TEKME 21. januarja: Campanelle Fides — Primorec Flaminio — Union ODBOJKA
Moška B liga:	6. jan.: Bovoli — Bor	3:2
‘ Bor — Artigiani Brescia 3:0 Bor — Robur Ravenna 3:0 3:1 3:2 3:0 3:2 3:0
2:0
5:2
1:1
3:1
3:1
2:1
1:1
0:0
1:0
1:1
4:2
0:0
1:0
5:1
1:0
3:0
5:2
Zimski pokal ženske
13. jan.:
20.	jan.: 19. jan.:
21.	jan.:
Moški:
Prijatel srečanje (žen.)
jan.:
jan.:
Bor — Breg Pula — Bor Pula — Breg Uljanik — Breg Sokol — Cori.doni
KOŠARKA
Moško	prom.	prvenstvo:	7.	jan.:	POM —	Bo*	34:33
21.	jan.:	Lib.	Pordenone	—	Bor	43:36
NAMIZNI TENIS
Moška	B	liga:	1	jan.:	Bor	-	Robur	Rovigo	7:2
16.	jan.:	Bor	—	CGS	7:2
Državni turnir v Novari: Košuta Edi (Bor) med prvimi šestnaj stimi v I. kat. Bole Edi (Bor) četrti v II. kategoriji. Ukmar Peter (Sokol) peti v mladinski konkurenci.
SMUČANJE
18. januarja: G. Vesel zasede prvo mesto na državnem prvenstvu za časnikarje v smuku in slalomu.
21. januarja: Tekmovanje SPDT v črnem vrhu: med moškimi prvi Vojko Cesar, med ženskami Alenka Starc.
Ta statistični pregled smo podali tudi zato, da lahko vsakdo presodi, kdo je bil v tem mesecu najboljši,
Glasovnico naj vsakdo izpolni na naslednji način:
V	predel št. 1 naj napiše koga predlaga za najboljšega športnika meseca, za katero društvo ta športnik nastopa in v kal eri
'* ' v predel št. 2 nanišite ime ekipe, ki se je p o vašem mnenju v tem mesecu najbolj izkazala in sicer ime društva (n. pr. Bor, Breg, Vesna itd.), panogo (n. pr. odbojka, nogomet) in ligo, v kateri ekipa nastopa (n. pr. 11 kat.,moška B liga itd.).
V	predel št. 3 napišite končno svoje ime in priimek ter naslov Glasovnico izrežite in odpošljite na naslov: Primorski dnevnik, športno uredništvo, Dl. Montecchi 6 — Trst. Lahko pa jo tudi vržete v nabiralnik na upravi našega lista. Dl. sv. Frančiška št. 20.. GLASOVNICO PA MORATE ODDATI NAJKASNEJE DO 10. FEBRUARJA 1968.
je v nadaljevanju obrnila v prid Interja, ki jo je zaključil s 3:0.
Naravno je, da bo vodstvo Interja vložilo priziv, vendar do rešitve zmaga pripada Cagliariju, zaradi česar je lestvica A lige trenutno naslednja:
1.	Milan 23 točk
2.	Varese 20
3.	Torino 19
4.	Juventus 19
5.	Fiorentina 18
6.	Napoli 18
7.	Cagliari 18
8.	Inter 16
9.	Bologna 16
10.	Atalanta 16
11.	Roma 16
12.	Brescia 13
13.	L. Vicenza 12
14.	Sampodria 11
15.	Mantova 11
16.	Spal 10
Četrtfinale za IP
Inter 1 Piša 0
MILAN, 4. — V zadnji četrtfinalni tekmi turnirja za italijanski nogometni pokal 1967-68 je Inter premagal Piso 1:0 (0:0). Gol je v 24’ d.p. dosegel Bonfanti. Kotov je bilo 5:3 za Piso. Sodil je Vi-tullo iz Rima.	*
POSTAVI:
INTER: Sarti; Burgnich, Facco; Poli, Santarini, Landini; Domen-ghini, Mazzola, Suarez, Nielsen, Corso (Bonfanti).
PIŠA: Annibale; Ripari, Gasparc-ni; Barontini, (Romanini), Federici, Gonfiantini; Manservisi, Guglielmo-ni, Piaceri, Mascalito, Joan.
SOFIJA, 24. — Milanski Sim-menthal je danes premagal v četrtfinalu turnirja za pokal evropskih košarkarskih prvakov bolgarsko peterko CSKA šele po podaljških 112:106. Prvi polčas se je končal 56:52 v korist Milančanov, ob zaključku tekme pa je bilo stanje neodločeno 98:98.
UMETNO DRSANJE
VAESTERAAS, 24. — Po obveznih likih svetovni prvak Avstrijec Emmerich Danzer vodi na lestvici evropskega prvenstva pred rojakom Schwarzem. Jutri bodo izvajali proste like. Začasna lestvica je naslednja:
1.	Emmerich Danzer (Av.) 1175,2 točki
2.	Wolfgang Schwarz (v.)	1167,6
3.	Patrick Pera (Fr.)	1136,0
4.	Ondrej Nepala (ČSSR) 1134,1
5.	Sergej Cetverukin (SZ) 1078,3
6.	Peter Krick (Nem.) 1056,5
7.	Guenter Zoeller (Nem.) 1047,1
8.	Vladimir Kurembin (SZ) 1046,4
9.	Giordano Abbondati (It.) 1024,9 10. Marjan File (CSSR) 1026,7
itd..
Atletski treningi Bora
Atletski odsek ŠZ Bor bo prihodnji teden začel z rednimi zimskimi treningi. Običajno se treningi začnejo sicer prej, letos pa zaradi mraza in drugih neprillk teh ni bilo mogoče izvesti.
Treningi bodo razdeljeni za člane, mladince in naraščajnike in za mlade atlete kategorije «dečkov» (rojeni 1. 1953, 54, 55).
člani, mladinci in naraščajniki bodo imeli trening vsak torek in petek od 19. ure naprej, dečki pa vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 17. ure.
Treningi bodo v dvorani sta-
diona «Prvi maj» v Trstu, Vr-delska cesta 7.
•	Prvi trening za dečke bo v ponedeljek 29. januarja
•	Prvi trening za ostale bo v torek 30. januarja
Vsi fantje, posebno pa nižje-šolci, ki bi se radi ukvarjali z atletiko so vabljeni, da se treningov od samega začetka udeležijo.
* * *
Ker bo Bor ustanovil tudi ženski odsek, se v torkih in petkih lahko zglasijo tudi dekleta. Na podlagi števila prijavljenih in želja posameznic, bo sestavljen umik rednih treningov.
DANES V SOVODNJAH
Trening ljubljanske prvoligaške Olimpije
Danes bomo imeli priložnost, da si ogledamo mojstrovino nogometa, ki nam jo je poskrbelo vodstvo, ko je dalo na razpolago igrišče ljubljanski Olimpiji. Nastopala bo v dveh moštvih, v katerih bodo zaigrali vsi titularci in rezerve A lige tega moštva. Videli bomo tudi hitrega Becejca in 24-kratnega državnega reprezentanta Kalcvperoviča, tehničnega vodjo eki. pe. Ne zamudimo te lepe priložnosti.
OBVESTILA ŠD BREG
poziva vse nogometaše, člane in mladince, da se udeležijo seje, ki bo v soboto, 27. t. m. v Dolini ob 20.30.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ODBOJKA
ITALIJANSKA DRŽAVNA PRVENSTA
Konec prvega dela moške B lige: borovci na častnem četrtem mestu
V soboto (v Ul. della Valle) mestni derby z Libertas
V soboto se je zaključil prvi del odbojkarskega prvenstva moške B lige. Bor zaseda solidno četrto mesto na lestvici, kar je za slovenske odbojkarje velik uspeh. V prvem delu so plavi zabeležili šest zmag in tri poraze in predvsem na domačem igrišču je vredno podčrtati, da so vedno odnesli obe točki. Zadnji uspeh so slavili v soboto, ko so brez velikega naprezanja odpravili
Robur iz Ravenne. V prvem setu smo videli nekatere dobre poteze Borovih atletov, ki so s tem potrdili zadnje uspešne nastope. Po tej gladki zmagi (15:4) pa so nekoliko popustili in bolj ležemo zaigrali. Robur je to delno izrabil in nekoliko omilil gladki poraz, saj drugega res ni mogel.
Negativna stran sobotnega srečanja med Borom in Roburjem je bilo izredno maloštevilno občinstvo. Borovci zaslužijo za svoj trud več zvestih navijačev, saj smo že bili priča mnogoštevilnemu občinstvu, ki je prihajalo na tekme Bora. Kako to pa, da sedaj ne pride do tega? Borovci potrebujejo navijanje, bodrenje in spodbujanje prav v povratnem kolu, ko bodo gostili na domačih tleh vse najmočnejše še-sterke svoje skupine.
V ostalih tekmah devetega kola smo zabeležili nevaren spodrsljaj šesterke CRDA, ki je prepustila zmago Čelani, če bi uspelo Tiža-čanom dobiti to srečanje bi lahko računali za prihodnje prvenstvo spet na štiri predstavnike.
Libertas je gostoval v Bologni in je bil seveda brez usmiljenja gladko poražen od vodečega Bovolja, ki je tako postal «zimski prvak» s polnim številom točk. Beli so v glavnem mestu Emilije zapustili slab vtis. Stopili so na igrišče prepričani v poraz in se predali usodi.
Najbolj pričakovana tekma med gasilskima šesterkama Ravalico in Pagnin pa je bila prenesena na poznejši čas, ker so sedaj gasilske enote mobilizirane zaradi potresa na Siciliji.
Izidi devetega kola:
•Čelana — CRDA	3:0
•Bor — Robur	3:0
•Bovoli — Libertas	3:0
•Intrepida — Artigiani	3:1
•Ravalico — Pagnin (odpovedana)
LESTVICA
Bovoli	9	9	0	27 7	18
Ravalico	8	7	1	22 6	14
Pagnin	8	6	2	20 13	12
Bor	9	6	3	22 12	12
Libertas	9	5	4	15 18	10
Čelana	9	4	5	15 17	8
CRDA	9	4	5	17 21	8
Intrepida	9	2	7	13 21	4
Artigiani	9	1	8	7 24	2
Robur	9	0	9	6 27	0
J. najboljši športnik:
Ime
Društvo _
Priimek _ Panoga_
Društvo_ Liga____
2. najboljša ekipa:
Panoga
g.
CS
N)
3.
a
?r
3
n
>
Z
S
o
D
U
O
JA.
>
H
m
r
Prihodnje kolo (sobota, 27 t.m.)
Bor - Libertas (ob 21.15 v Ulici della Valle), Čelana - Pagnin, Bovoli - CRDA, Ravalico - Intrepida, Robur - Artigiani.
* * *
V	prvi moški ligi je prišlo v soboto do direktnega spopada med ekipama, ki merijo na državni naslov. Mislimo na tekmo Olimpia-Ruini, ki je bila v Vercelliju. Ruini je zmagal s 3:0. Torej ostanejo v krogu velikanov le tri šesterke (Vir-tus, Ruini in Salvarani), katerim se je nevarno približal Baby Brum-mel, ki je veliko presenečenje tega prvenstva.
Izidi sedmega kola:
Virtus — ‘Casadio	3:1
•CSI Milano — Ciam	3:0
Ruini — »Olimpia	3:0
Baby Brummel — ‘Esercito	3:0
Italia Nav. — »Termoshell	3:0
LESTVICA
Virtus	7	7	0	21	3	14
Ruini	7	7	0	21	4	14
Salvarani	7	6	1	20	7	12
B. Brummel	7	5	2	17	7	10
Olimpia	7	4	3	15	14	8
Casadio	7	3	4	15	14	6
CSI Milano	7	3	4	14	16	6
Italia Nav.	7	3	4	10	13	6
Ciam	7	2	5	6	17	4
Termoshell	7	1	6	6	20	2
Esercito	7	1	6	8	20	2
Alessandria	7	0	7	3	21	0
...
V	prvi ženski ligi je tudi prišlo do direktnega spopada, tokrat na samem vrhu. Max Mara in Fini sta v srečanju, ki je praktično odločal o naslovu, vnesla vse svoje moči. Nastala je velika borba, ki je trajala celih pet setov. Na koncu pa je le uspelo sedanjim prvakinjam zaključiti srečanje v svojo korist in tako postaviti še enkrat hipoteko na prvo mesto.
Izidi:
•Cabassi — Panini	3:0
*Max Mara — Fini	3:2
Pall. Bergamo — Fari Palermo in UISP Sestese — Fari Palermo odpovedani.
LESTVICA
Max Mara Fini Cabassi Fari Palermo Pall. Bergamo Panini Cogne Virtus Confit Sestese
V SOBOTO ZVEČER
Na stadionu «Prvi maj» 3 tekme za Zimski pokal
V soboto bo na stadionu «Prvi maj» nekaj zanimivih tekem turnirja za «Zimski pokal«. Na sporedu sta tekmi ženskih šesterk Breg-Poreč in Bor-Poreč. Prav tam pa bo tudi tekma za moški {(Zimski pokal« Breg-Poreč. Prva tekma bo na sporedu ob 19.
Po dolgem času zmaga Sovodenj
V Tržiču Sovodnje-Marcelliana 2:1 (1:1)
STRELCI: v 10’ Benci (M), v 43’ p.p. Ferfolja A. (S); v 10’ d.p. Marinič (S).
SOVODNJE: Ferfolja S., Kuzmin, Pelegrin, Petejan J., Petejan E., čeme, Fajt, Ferfolja B., Ferfolja A., Cijak in Marinič.
MARCELLIANA: Vecchioto, Giusto, Pamta, Nardi, Natural, Benci, Altran, Del Ponte, Tartaro, Tortul in Pensobene.
Kot je 5:4 za Sovodnje.
Ko smo v 10’ videli gol domačinov smo skoraj obupali. To pa
je našim dalo poguma: izvedli so akcijo, ki jo je zrežiral Marinič in skoraj izenačili, vendar je žogo prestregel na beli črti branilec, čez 10’ enaka akcija. Marinič nazaj Ci-jaku, ta Ferfolji, ki poda Fajtu; slednji preigra nasprotnika in dvigne žogo čez igralce prostemu Mariniču, ki strelja. Tokrat reši branilec izza bele črte. Sodnik je predaleč, da bi prisodil gol. V prvem polčasu so domačini še dokaj urejeno napadali, Sovodenjci pa so hladnokrvno prehajali v protinapade. Nasprotnik je nastopal nešportno, zelo grobo, saj so zado-bili Cijak, Kuzmin in vratar Ferfolja lažje poškodbe. Sicer tega greha ne smemo prištevati vsem; a najgrobji je bil Altran, ki ga je sodnik tudi opomnil.
V drugem polčasu so se domačini vrgli v napad neurejeno in skušah po drugem golu Sovodenj-cev izenačiti, vendar jim je po-manjkovala sapa. Zato so v nemoči nastopali grobo. Sovodenjci pa so bolje zaigrali: njim je bilo važno ohraniti mimo kri ter obdržati vodstvo.
Kronika. Takoj v začetku so se domačini spustili v napad prepričani, da bodo zmagali z visokim rezultatom. V 6’ Marinič strelja prvič v vrata, a zgreši cilj. V protinapadu si nasprotniki izsilijo kot. Žoga je odbita ter jo Sovodenjci peljejo v napad s Cijakom. V 10’ hiter protinapad Marcelliane; strel izven kazenskega prostora, ki ga veter nese pod prečko; vratar Ferfolja je v nemoči, saj skoraj ob-
tiči v b)atu. Beli gradijo sijajne akcije, vendar najprej Černe, nato Damjan Fajt zastreljata le za las. Na izsiljen kot strelja Fajt, čeme z glavo pogodi prečko. Skoraj ob zaključku prvega polčasa in sicer v 43’, kros z desne, na katerega točno poseže Anton Ferfolja ter izenači.
V drugem polčasu je domačinom pošla sapa, zato so Sovodenjci mir-mo, a lepo napadali, kar jim je prineslo premoč in še en zadetek.
V	10’ d.p. Marinič poseže na pred-ložek Cijaka in realizira: 2:1. Čez nekaj minut spet enaka akcija: na žogo se vržeta vratar in Marinič. Marinič je hitrejši in zadene cilj. Vratar domačinov se zruši (sam nerodno pade), sodnik pa razveljavi gol. Spet Marinič v napadu silovito strelja, a vratar spretno reši. Na strel s kota posežeta Cijak in Čeme, ki trčita in si zapravita lepo priložnost. V 32’ Fajt zbeži, a ga v kazenskem prostoru zrušijo. Ustrezne kazni pa ni bilo.
V	40’ zadnja sijajna akcija ((belih«, ki se hitro razvije v sovodenj skem kazenskem prostoru in preko Cijaka, Černeta in Ferfolje prispe v kazenski prostor domačinov, kjer Ferfolja poda žogo Fajtu, ta pa z desne pošlje čez center na levo Mariniču, ki silovito strelja. Vratar spet ubrani. V 42’ d.p. Marcelliana hoče na vsak način vsaj izenačiti in skoraj ji uspe: strel na vrata Ferfolje, Jelko Petejan ublaži z roko. Sodnik prisodi enajstmetrovko, a jo Altran ne zna realizirati.
K .B.
umiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiimiuiiiiiiiiiHimmiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiii umi m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiuii iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniu
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Novogoriški nogometaši ponovno na treningih
Več mednarodnih tekem doma in na tujem - Nova Gorica tudi v gosteh Brega?
Zimski odmor Nogometnega kluba Nove Gorice je trajal od 19. nov. 1967 do 4. januarja 1968. Obljubili smo, da bomo o pomladanskih pripravah povedali pravočasno kaj več, da bi privrženci bili obveščeni o teh stvareh.
28. decembra 1967 je klubski stro-
kovni odbor sklical sestanek, katerega se je udeležilo 23 igralcev I. ekipe. Dogovorili so se, da se bo trening začel 4. januarja jn to vsak torek, četrtek ter ob sobotah, kar bi veljalo za januar odnosno za prvi mesec. Februarja in marca bi trenirali dvakrat tedensko, ker bodo ob nedeljah prijateljske tekme.
Pri tem je važno povedati, da so te priprave zaenkrat le za prvo moštvo, da bodo juniorji in pionirji začeli z vajami v februarju, odnosno v marcu. Pod vodstvom glavnega trenerja Gaja Vranješa je na vsakem treningu okoli dvajset igralcev, ki vztrajno pridobivajo kondicijo in sčasoma tudi tehniko. Pomagata mu trenerja Ivan Faganel in Konrad Jerončič, ki bosta kasneje prevzela vadbo mladine in pionirjev. Tako ima vsak član že 10 treningov za seboj. Posebno je pohvalno to, da polnoštevilno prihajajo na treninge celo ob sobotah, ko ima vsakdo rad za sebe svoj prosti čas. To pa ima svoje ozadje, kajti enakovrednih igralcev je več ter si bo le vsak sam priboril standardno mesto v enajsterici. To je odvisno od prizadevanja posameznikov, rednega treniranja, nogometnega znanja in solidnega življenja. Slovenska nogometna liga, čeprav je amaterska, je vendar zelo zahtevna in tudi kvalitetna. Zato je treba stvar jemati zelo resno.
Gotovo bi bilo zanimivo vedeti, če je kaj novega v vrstah prve lige NK Nova Gorica. Številčno stanje
igralcev se ne do spremenilo. Na odslužen ju vojnega roka bosta odšla Dušan Kogoj in Zoran Cigoj, oba stebra moštva in morda še kdo. Na noVo sta prišla v klub Zdravko Pokrajac in Miroslav Hrvatin in tudi nekaj mladincev bo imelo pravico igrati letos za člane. Moštvo se bo še pomladilo. Od starejših igralcev je zopet začel trenirati zelo resno znani nogometaš Vidko Uršič, ki bi mogel še dosti kvalitetno koristiti v vrstah prve ekipe.
Letos je NK Nova Gorica za priprave pred pomladanskim prvenstvom napravil zelo pester in kvaliteten program prijateljskih tekem.
Prvenstvo SNL se bo namreč začelo v nedeljo, 24. marca, in nato vsako nedeljo do 16. junija. Prosti termini bodo nedeljo, 21. aprila in 26. maja ter praznik 1. maja. Te dneve bo NK Nova Gorica izkoristil tudi med tekmovanjem za od-igranje prijateljskih tekem, vljuč-no mednarodnih iz maloobmejnega prometa videmskega sporazuma. Letos bo namreč svečana proslava obstoja 20. obletnice mesta Nova Gorica ter bodo s tem v zvezi razne športne prireditve in tako tudi kak nogometni turnir.
Glede na to, da je ANK Olimpija iz Ljubljane na pripravah od 13. do 28. t.m. v Novi Gorici, je bila prva javna trening tekma planirana že za 24. t.m. Kopen teren in sploh ugodne klimatske razmere so Olimpijo pritegnile v Novo Go-
rico. Polarna zima je letos napravila svoje, da je tudi nogometno igrišče v Novi Gorici in v Mirnu delno zamrznjeno, kjer Olimpijci izmenoma trenirajo. Sploh pa bo v zvezi s tem moral upravni odbor športnega parka v Novi Gorici v bodoče imeti več sredstev za vzdrževanje glavnega in pomožnega nogometnega igrišča, da se ta izboljšajo z dodajanjem dobre zemlje, večkratnim sejanjem, gnojenjem in valjanjem. Zato so dobri izgledi, kajti odbor je bil pred kratkim močno razširjen, kateremu predseduje diplomirani inženir Boris Jug-
V	nedeljo, 28. t. m. bo ob 14.30 NK Nova Gorica gostoval v Vidmu v prijateljski mednarodni tekmi proti US San Rocco.
V	februarju in marcu imajo Novogoričani sklenjenih že več nogometnih tekem tako: z NK Tabor iz Sežane, z NK Koper, z NK Svobodo iz Ljubljane. Dogovor je tudi z Sd Breg iz dolinske občine pri Trstu, kjer naj bi gostoval NK Nova Gorica. Ponudbe sta poslala NK Primorje iz Ajdovščine in NK Izola, kar pa se v klubu še ni razpravljalo in še ni sprejeto.
Tudi s «Pro Gorizia« onstran meje so letos prvič navezani stiki za nekaj medsebojnih tekem za trening, kar naj bi bilo med tednom.
Vsekakor bo velik športni dogodek za Novo Gorico in okolico, ko bo 21. februarja ob 15. url gostoval prvoligaš NK Rijeka.
Novogoričani bodo izkoristili priložnost za kako tekmo v času od 16.3 do 23.3, ko bodo kar štiri švedske ekipe na pripravah v Novi Gorici. O teh Švedih, drugič kaj več, ko bo stvar že aktualna.
VARL
CHARLES EXBRAYAT
Drugič v Sevilli
«Glavo mu bom razbil!«
Ko je slišala, kako njen mož hrope, je vzdihnila:
«Ne... pustite ga.»
Ta, ženski stvor je imel svojega tovariša — rad.
«Marija je v skladišču.«
«2iva?»
Prikimala je
«Ali se ji je kaj zgodilo?«
«Zakaj ste jo ugrabili?«
((Ubogala sva.»
«Lajoletta?»
Vsa se je stresla.
«Ker ste na tekočem...«
Sklonil sem se nadnjo.
((Poslušajte, dofta Josefa, Alfonso in vi sta izgubljena.. Lajolettu smo za petami. Zgrabili ga bomo... Zadnji čas je, da se postavite na našo stran.«
Obupano je skomizgnila.
«Kaj naj storim? Ce povem, me bo ubil. Če ne povem me boste vi...«
Prekinil sem jo:
«Takole se zmeniva: povejte mi, kje je Lajolette, jaz pa bom vas in moža odpeljal v zapor.«
«V zapor?«
«Tam boste na varnem, dokler ne bomo opravili s tistim,
ki ga iščemo.«
Njene oči so se zasvetile.
«To ni neumno!«
Močno je vzdihnila
((Kupčija je sklenjena, don Josč.»
«Ti si neumna, Josefa!«
Vmešal se je Alonso, ki se je zavedel. Pa vendar ne bo vsega pakvaril. Po kolenih se je priplazil do naju se z roko krčevito oprijel naslonjača, v katerem je sedela njegova žena.
«Ne poslušaj ga, Josefa. Ne poslušaj ga, to je past!«
Josefa je trmasto stresla z glavo.
«Ne mešaj se v to Alfonso..., don Jose ima prav. Bolje je, da rešiva glavi, dokler je še čas.«
V tistem trenutku so se za mojim hrbtom odprla vrata Ker sem vedel, da je Alonso, se nisem obrnil.
«če hočete priti do Lajoletta, don Jose, morate...«
Tedaj je dofta Josefa zagledala Alonsa. Skočila je z naslonjača in zopet navalila name. Mimogrede je zgrabila za težak bakren svečnik, ki je stal na mizi. Počil je strel. Dofta Josefa je obstala in obraz ji je odrevenel. Hotela je zakričati, toda iz ust se ji je pocedila kri. Zrušila se je. Ko je padla, se je potreslo vse pohištvo. Vse to se je zgodilo tako hitro, da se nisem zavedel, kaj se dogaja. Tedaj je Alfonso stopil proti mojemu tovarišu — a v trenutku, ko je šel mimo mene, je zopet jeknil strel. Pred mojimi očmi se je razletela lobanja majhnega moža. Sele tedaj sem se hitro obrnil k Alonsu, ki se je smejal.
«Mislim, da je prav, da sta tiho, ali ne, Pepč?»
Bil sem ves iz sebe.
«Toda, pes, zakaj si streljal?«
Presenečeno me je pogledal — in molčal, šele čez nekaj trenutkov je grenko rekel:
«Jaz te ščitim in ti rešujem življenje, ti se mi pa tako zahvaljuješ?«
«Ti mi rešuješ življenje — pa vendar nisi mislil, da
me bo debela Josefa pokončala in da me bo človeček Alfonso s svojimi rokami zadušil... In zdaj — kaj mi še lahko povesta...? Na glavi pa imam še dve trupli. Ti prijatelj, postaral si se...«
«Oh, smola... Ne vem, koliko udarcev si dobil... ranjen si... in jaz naj stojim prekrižanih rok... tebe naj pa še enkrat napadeta...? če bi vedel...«
«Zdaj ti je lahko jasno, zakaj nisem hotel, da bi šel z menoj...«
Alonsu je bilo nerodno, stopil je k truploma, ju obrnil, nato pa me je boječe pogledal:
«Torej, Pčpč... ti misliš, da sem ubijalec?«
Zgrabil me je za ramena.
«Ne pretiravaj, Alonso. Dveh velikih grešnikov ni več — toda z Lajolettom nismo nič napredovali.«
«Glej, raje vidim, da tako govoriš... res, sicer bi se ne spoznal več. Toda Lajoletta imamo...«
«Kako?»
«Poglej, Pčpč. Lajoletta smo stisnili v kot... posel mu podiramo... njegove ljudi pospravljamo... mora se pokazati... Verjemi, Pčpč, samo še nekaj ur, pa bo lopov pokazal svoj nos...«
Morda se bo res tako zgodilo, kot si domišlja prijatelj, sem nehote pomislil — toda tu je dvoje trupel. Zares nisem vedel, kako bi se ju rešil. Kaj, če bi vso zadevo prikazala kot razbojniški napad? Tega Alonsu nisem omenil — toda tako bi Fernandez najlaže zabrisal naše sledove. Odprla in izpraznila sva predale, raztrgala blazine in končno storila vse, kar navadno store lopovi, ki iščejo denar. Ko sva končala, je bil nered popoln. Zazdelo se mi je, da sva vso stvar celo pretiravala. Ko me je Alonso vprašal, zakaj ne greva rešit Marije, ko vendar veva, kje je, sem mu omenil, da ni treba, da bi zvedela, kaj sva napravila.
Marija Je bila zavita v preprogo, ki je bila močno povezana z vrvjo. Usta so ji zamašili s svilenim robcem, toda ležala
je tako, da ji je bilo kolikor mogoče udobno. Percelova sta bila dekletu vendarle naklonjena. Ko sva jo osvobodila, je pretresljivo zajokala. To me je ganilo, čeprav nisem po> zabil, kako me je napodila, motilo pa me je tudi vse, kar sem mislil o ženski, ki sem jo ljubil. Zato je bilo obema nerodno, čeprav se mi je zahvalila za vse, kar sem storil zanjo. Ko sem ji povedal, da je z Juanom vse v redu, sem prosil Alonsa, naj jo spremi na Palmo. Toda Alonso je želel, dr. bi to skrb prevzel sam. To sem odbil. Rekel sem mu, da imam za to posebne razloge, toda kljub temu me ja nerad ubogal. Prosil sem ga tudi, naj ostane pri Mariji Čim dlje. Končno sem mu rekel, tla bom ob triindvajsetih pri Cristini, kot smo se dogovorili. Sele ko sem prispel na Sierpes, sem se spomnil, da nisem pogledal, če so odeje za noge še v skladišču.
Čeprav sem vedel, da se moram čimprej sestati s komisarjem Fernandezom, sem se moral vsaj nekoliko odpočiti. Zato sem zavil proti hotelu. Ulice so bile še vedno polne ljudi, ki so gledali procesijo. Pri Plazi sem srečal bratovščino Candelarie. Prosil sem devico sv. Nikolaja, naj mi oprosti, ker sem ji poslal — prej kot je bilo v načrtu — dva grešnika, katerih duši bosta brez dvoma precej dolgo trpeli v vicah.
Ko sem prišel v «Cecil-Orient», sem telefoniral Fernan-dezu in mu sporočil važno novico. Povabil me je na sestanek, toda rekel sem mu, da sem utrujen in da bi se rad odpočil.
«V tem primeru ostanite v sobi, prijatelj, poslal boffl Lucera... tudi on ima za vas novice.«
Umival sem si obraz, ko je stopil v kopalnico Lucero.
((Oprostite, ker nisem potrkal, seflor, toda mislil sem, da je tako bolje, pri sosedih nočem zbujati pozornosti.
Ko je sedel v naslonjač, se je smehljal.
((Zgodilo se je nekaj, kar vam bo, žal, povzročilo sitnosti seftor Lucero.«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93 808 in 94-638	- Postni predal	559 - FODHU2NICA:	GORICA: Ulica	24 Magoo	1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 05-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej,
četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur celoletna 8100 Ur - SFRJ posamezna	Številka v tednu	in nedeljo 50 para (50	starih dinarjev),	mesečno 10	din (1.000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Z«
SFRJ- AD1T D2S ’ Ljubljana Stari trg 3/1 telefon 22-207 tekoči račun prt	Narodni banki v	Ljubljani - 501-3-2(0,1	- OGLASI: Cena	oglasov: Za	vsak mm v Širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. - MaU oglasi 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško W
goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih d krajin Italije pri (tSocletk Pubblicitk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo trpkega tiska, Trst