DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenica, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
itev. 42.	Sreda, 27. maja 1931.	Leto VI.
Nekaj misli o strokovnem gibanju delavcev
S kongresa ORS-a.
Delavstvo si ustvar.ia svoje strokovne organizacije iz socijalno praktične potrebe. Socijalno praktična Potreba tvori potem podlago idejni liniji te vrste delavskega pokreta. Iz tega sledi, da more in sme tvoriti živec življenja teh organizacij absolutno lojalna socijalno praktična in idejna podlaga.
Na glavn-i skupščini smo že pri pozdravnih govorih z veseljem kon-statirali to željo in voljo govornikov. Vsi lojalni govorniki so predvsem pozdravljali čim skorajšnje zedinjenje strokovnega gibanja v državi, rekši, da je enotnost svobodnih strokovnih organizacij prva potreba. Zastopnik strokovne komisije v Ljubljani je v svojem pozdravu to dejstvo predvsem poudaril in naglasil, da se že iz tega vidi, da delavstvo ne ruši in noče rušiti edinstva.
Razočarani smo pa bili pri drugih referatih, ki so skoro vsi skušali parirati to energijo med delavstvom s tern, da so premajhne uspehe utemeljevali direktno in indirektno z •nasprotovanjem od1 strani URSS-a m komorašev.
Ta način borbe nas popolnoma spominja na naše bivše parlamentarne razmere, v katerih ni bilo -nobeno sredstvo preslabo za pobijanje svojega nasprotnika in za osebno ali strankarsko uveljavljenje.
Strokovna komisija je priporočila kongresu posredovalno akcijo za sporazum potom mednarodne strokovne internacijonale, toda predlogi in resolucije, ki jih je predlagala uprava, so vsaj prvotno odklanjale sporazum in se izrekle za ločitev iz URSS-a, čeprav predlogi sami priznavajo, da so Orsove skupine prestale biti članice URSS-a, ker niso izpolnjevale zveznih dolžnosti. — ‘Tugi glavni argument je tudi, da je URSSJ posezal v stroke, ki spadajo Po statutu URSSJ-a v področje ORS-a.
Uprava ORS-a je torej vsaj iz-Početka absolutno odklanjala sporazum in to svoje stališče utemeljena s sugestivnimi izvajanji, ki v realni sindikalni politiki absolutno piso na mestu.
Pribijemo ta dejstva ne da bi hoteli škodovati upravi ORS-a. Opozoriti pa moramo na to zaradi tega, uer smatramo, da je potrebno, da pride do vpliva v strokovnem po-kretu želja in volja delavstva, vo-
IV	tiK ■°WTedinstva v Strokov-
morain nnrlvr delavski volji se moia.10 Podvieci tudi vodstva organizacij, določit, na skupnem ožjem razgovoru skupna načela, taktiko m delokrog. Tak sporazum je mogoč ie nujen. In kdor bi ga odklanjal] ruši enotnost, nastopa proti vitalni delavski zahtevi.
Avstrijska vlada pred odstopom.
Kaj bo v Avstriji?
V	avstrijskem državnem gospodarstvu imajo težave. Vladnemu saveljskemu programu se upirajo Ve-Rnemci ter groze z odstopom justič-nega ministra dr. Schiirffa.
Krščanski socijalci nameravajo v tem primeru skleniti koalicijo z landbiindlerji in hajmatblokom. V tem primeru ni gotovo, če bi Ender °stal kancler. Isto velja za zunanjega ministra dr. Schobra. Dr- Ender hoče Počakati, da se vrne dr. Schober iz Ženeve.
Mednarodni urad dela svari.
Albert Thomas c nevarnosti svetovne gospodarske krize.
Ravnatelj Mednarodnega urada dela v Ženevi, Albert Thomas, ki je nedavno potoval po naši državi, posveča svoje letno poročilo za 15. mednarodno konferenco dela, ki se sestane dne 28. maja, popolnoma vprašanju nezaposlenosti in borbi proti. njej. Kakor nemško Braunovo poročilo, tako smatra tudi Albert Thomas, da je vzroke nezaposlenosti iskati v kmetijski krizi, v industrijski nadprodukciji, v preobsežni racionalizaciji, v slabi razdelitvi zlata, v padcu cene srebru, v padcu cen surovinam, v prevelikih produkcijskih stroških, v ovirah trgovine vseh vrst in v pomanjkanju zaupanja.
Thomas poudarja, da je mogoče sodelovanje Mednarodnega urada dela samo v nekaterih ozko omejenih mejah, v kolikor mu to dovoljuje statut ter da je nada, da se zlo odpravi le, če se bodo zavedale vse ustanove mednarodnih držav, zasebno gospodarstvo, strokovne organizacije itd* svoje posebne dolžnosti pri teh vprašanjih. Thomas predlaga v imenu Mednarodnega urada dela kot prve korake k omiljenju nezaposlenosti, kakor je že naznanil v poročilu evropskemu odboru, nekatere še jako sporne predloge:
1. Ustanovitev mednarodne posredovalnice dela.
2. Splošen spored za potovanje delovnih sil za prevzemanje del v neobdelanih ozemljih.
3. Ugotovitev mednarodnega dogovora o delavskem zavarovanju na eni bodočih konferenc.
4. Sestava in izvedba mednarodnega sporeda za javna dela.
Sicer pa zastopa Thomas mnenje, da se mora delovni čas mednarodno
skrajšati, in sicer več, kakor v washingtonski izmeri 48 ur, morda na 40 ur, da pa je predvsem potrebno, da vse države washingtonski dogovor o 8 urnem delavniku odobre.
V	svojem poročilu omenja Thomas tudi reparacijski problem ter pravi: Ni tukaj mesto, da bi o delikatnem problemu, o katerem se je že toliko razpravljalo, podrobno govorili. Juristična, politična in moralna stran reparacijskega problema se pa vendar ne sme pozabiti. Dejstvo pa je vendar, da se mednarod-no-gospodarski vplivi reparacijskega problema in njega posledice z ozirom na zaposlenost delavstva bolj in bolj občutijo, tako v krogih dolžnikov, kakor upnikov. Ne da bi vpraševali, če Nemčija more plačati ali ne, kakor je nedavno italijanski finančni minister de Stefani pisal, ni dvoma, da se mora vprašanje dolgov in reparacij preizpitati, ne morda dobrohotno napram tej ali oni deželi, marveč kot kriterij v svetovno korist, kar utegne biti v korist tudi upniškim državam.
Značilno je, da se Thomas razmeroma ostro izreka proti akciji proti gospodarskemu dumpingu Rusije. Ni namreč z gotovostjo dokazano, da Rusija izvaja v resnici po smislu besede pravi dumping in v nadaljnjem bi pa dobava cenih ruskih surovin samo poživila evropski trg. Thomas zaključuje: »Pazite! Če industrijski svet ne bo imel potrebnega poguma in razuma, ustvariti novi red miru in pravičnosti, potem bo duh razdora in revolte, kateremu se nudijo dobre parole, izvedel strahovite prevrate, in to ob uri, ko je brez dvoma mogoče, ustvarjati nov red in novo civilizacijo.«
Smrtne obsodbe v procesu proti teroristom.
Trije obtoženci obsojeni na smrt, nekateri na dosmrtno ječo.
23. maja je bil pred državnim sodiščem v Beogradu zaključen teroristični proces proti atentatorjem na vlak, ki je vozil poklonitveno depu-tacijo v Beograd. Obsojeni so bili Mijo Scletkovič, zavarovalni uradnik, Andrej Tilman in Mijo Kirchmajer v smrt na vešalih; Anton Herman, Aleksander Groff, Ivan Rakušan, Ignacij Domitrovič, dr. Anton Crvič, Anton Bodurovac na 13 do 20 let ječe. Dragan Cevčic, Franjo Carevic, dr. Željko Klemen. Luka Stevič, Sima Mikic na 2 do 8 let ječe. oproščen je bil od obtožbe edinole Fran Ca-nič. Utemeljevala! spis obsega nad 100 strani. Ker proti sodbi državnega sodišča ni mogoča nobena pritožba, je sodba postala s tem izvršna.___________________________
Belgijska vlada odstopila.
Odstop zaradi odklonitve vojaških kreditov.
Odstop belgijske Jasperjeve vlade je zopet značilen pojav meščanskih politikov. Belgijska vlada je stavila v proračun večje zneske za utrditev svoje vzhodne meje (proti Nemčiji). Vodja liberalne stranke Dever je pa podal izjavo, da njegova stranka zahteva znižanje vojnih kreditov, sicer ne bo podpirala vlade.
Jasperjeva vlada je na to izjavo podala demisijo.
Burna seja v madžarski zbornici.
Javno glasovanje ni demokracija.
V	madžarskem parlamentu so se vršile te dni burne seje. Vršile se bodo volitve v parlament, pri katerih je, razen v nekaterih mestih, uvedeno javno glasovanje. Socijalno demokratični poslanec Payer je ta način volitev ostro kritiziral ter izjavil, da javne volitve niso pravi parlamentarizem, ker nikdar ne pride pravo mnenje do veljave. Priporočal je, da naj se volilci sploh ne udeleže volitev, zlasti opozicija naj bi mislila na abstinenco. Med govori socijalnih demokratov so meščanske stranke divjale in predsednik je socijalnim demokratom delil ukore in zapored jemal besedo.
Ostale meščanske stranke se ne marajo pridružiti abstinenci, češ. da bi združena opozicija dosegla lepe uspehe. Ni pa verjetno, da bi se so-cijalni demokrati mogli sprijazniti
volilno kooperacijo s pisano meščansko opozicijo.
Okoli vprašanja razorožitve.
Henderson — predsednik razorožit-vene konference.
Svet Društva narodov je sklenil na tajni seji ponuditi predsedstvo razorožitvene konference britskemu zunanjemu ministru Hendersonu, ki je ponudbo sprejel.
Določeno še ni, kje in kdaj se bo vršila konferenca. Skoraj gotovo pa se bo vršila v Ženevi. O tem se bo sklepalo te dni.
Borba proti gospodarski krizi v Nemčiji.
Nobenega znižanja plač več!
(I. G. B.) V Nemčiji — kakor večinoma tudi v drugih deželah — ni opažati znatnejšega izboljšanja v gospodarstvu. Zato so se morale strokovne organizacije neprestano bavi-ti z vprašanjem, kakšni ukrepi bi utegnili uspešno vplivati proti krizi. Obenem pa so se morale strokovne organizacije boriti proti napačnim ukrepom vlade. Ravno te dni sta predsedstvi splošne nemške strokovne zveze in splošne svobodne zveze nameščencev vročili državnemu kanclerju spomenico, ki na eni strani našteva napake, ki jih je napravila vlada in na drugi strani zahteva uvedbo 40urnega delovnega tedna ter zagotovitev podpiranja nezaposlenih.
»Politika vlade«, tako pravi spomenica, »da naj se znižajo mezde, plače in cene, ni dovedla k občutnemu omiljenju gospodarske krize. Niti približno niso padle cene toliko, kakor so bile znižane mezde in plače. Zaraditega sta se zmanjšala realni dohodek in kupna sij^ konsu-mentskih množic tako, da se gospodarska kriza v Nemčiji ne more hitreje končati. Še vedno je zaraditega več nego 4.6 milijonov nezaposlenih delavcev. S težkim pomanjkanjem je prizadeto vse nemško delavstvo in nameščenstvo.
Kot najvažnejšo nalogo najbližje bodočnosti smatramo borbo proti nezaposlenosti in preskrbo nezaposlenih- Zato ponovno zahtevamo temeljito skrajšanje delovnega časa s splošno uvedbo 40urnega delovnega tedna za vse poklice in obenem ohranitev in okrepitev kupne zmožnosti množic.
Tudi tedaj, če bi se posrečilo omiliti nezaposlenost, ostane vendar neopustljiva dolžnost države, da se obdrži podpiranje nezaposlenih. Nar glašamo izrecno, da bi bilo popolnoma nedopustno še dalje znižavati že itak reducirane dajatve ali podpore vezati še bolj na rodbinske razmere. Svarimo pred reformami, ki bi utegnile pomeniti poslabšanje ali odpravo zavarovanja za nezaposlene. Nasprotno pa smatramo, da je nujno potrebno, da se ustvari in izvede enotna preskrba za vse nezaposlene, ki nimajo pravice do zavarovanja. Ponovno naglašamo, da je potrebno, da se dovoljuje za podpiranje nezaposlenih več javnih sredstev, kadar s prispevki zbrana sredstva v kritje bremen ne bi zadoščala.«
Delna razorožitev v Španiji.
Ogromno znižanje oficirskega kadra.
Vlada se bavi z mislijo reducirati špansko armado in sicer od 76 pehotnih polkov na 39, odi 36 konjeniških polkov na 10, od 22.000 častnikov na 7000, od 280 generalov na 48.
Zahteve po izgonu jezuitov iz Španije.
Iz vseh krajev države, zlasti pa občinska zastopstva večjih mest, kakor Barcelona, Sevilla in I oledo, stavijo vladi zahteve, da naj se jezuiti izženejo.
Aretacija treh redovnic v Sevilli.
Oblasti so aretirale tri redovnice nekega tamošnjega samostana, ki so osumljene, da so pri zadnjih proti-samostanskib demonstracijah streljale na množico, ki je hotela vdreti v samostan.
Macdonald proti lordski zbornici.
Proč z lordi, preden bodo ljudstvu popustili živci.
V	dopolnilni volitvi za Ruther-glen je naslovil Macdonald odprto pismo na kandidata delavske stranke, v katerem pravi, da je korporacija neodgovornih političnih partizanov sedaj v stanu poraziti po demokratični poti izvoljeni parlament in vlado. Če Anglija ne mara revolt, ki so doletele druge države zaradi ne-porabne ustave, potem je treba lordskim izzivanjem pogledati v lice in zagotoviti volilstvo, da reprezentiv-na demokracija ni prazna beseda, ampak resnična oblast.
Monarhisti v Nemliji.
Fašisti za cesarja-
Na veleposestvu bivšega generala Brucknerja v Šleziji so imeli nemški fevdalci konferenco, ki ji je prisostvoval tudi bivši nemški hohen-zollernski prestolonaslednik. Posvetovali so se, kako bi obnovili monarhijo ter sklepali o regentstvu s članom hohenzollernske dinastije. V kratkem se vrši veliko zborovanje na veleposestvu bivšega prestolonaslednika v Oelsu v Šleziji. Zborovanja se udeleži tudi Hitler s štalhelmovci. Nemški listi zahtevajo, da vlada te otročarije že v kali zatre, ker nemški narod ne mara nikakršnih akcij proti republiki.
Smola militarističnega duha. Te
dni so imeli krstiti v Nemčiji novo vojno ladjo, o kateri je bilo mnogo debat in nekaj parlamentarnih kriz. Pri blagoslavljanju je pa kancler Briining dve minuti predolgo govoril in je ladja zdrčala v morje. Hindenburg zaradi tega ni mogel izvršiti oficijelnega akta izpustitve vojne ladje v morje. Tako že usoda nagaja militarizmu.
Ruskega pieniinega dumpinga ne bo vež
V	Londonu se je vršila mednarodna konferenca glede prometa s pšenico. Ruski sovjetski delegati so na konferenci izjavili, da so načelno za to, da se kvota pšenice, ki se prodaja na svetovnem trgu, mednarodno določi, oziroma kontingentira posamezna tržišča. S tem korakom bodo seveda merodajni faktorji regulirali tudi cene pšenici na svetovnem trgu.
Doma in
Obrtni Šolski odbori. Trgovinski minister je predpisal na podlagi zakona o obrtnih šolah, da pridejo v obrtne šolske odbore v vsakem kraju tile člani: ,načelnik ali predsednik občine, v kateri je šola, uprav-nik šole, štirje obrtniki, ki jih imenujejo pomočniška društva ali pa krajevna obrtniška društva, v .krajih, -kjer je mešana obrtno-trgcvska šola, pa tudi dva zastopnika trgovcev, ki ju določijo krajevne trgovske organizacije in šolski zdravnik. Banovinski obrtniški odbor sestavljajo ban ali njegov namestnik, ki ga ban imenuje, šef šolskega oddelka banske uprave, predsednik obrtniškega odbora, dva člana, ki ju imenuje obrtniška zbornica, upravniki obrtniških šol, v onih banovinah, kjer so mešane obrtniško-trgovske šole, pa tudi po en zastopnik trgovine in industrije. Člani banovinskega obrtniškega odbora, ki ne pridejo v odbor po položaju, ostanejo člani tri leta in so ponovno izvoljeni.
Dr. Andrija Štampar vpokojen.
Generalni inšpektor za higijeno dr. Andrija Štampar je bil te dni vpoko-jen na predlog ministra sccijalne politike in narodnega zdravja.
V	Zagrebli so tudi že prešteli prebivalce. Po zadnjem štetju prebivalstva šteje Zagreb 185.171 prebivalcev, in sicer 92.171 moških in 93.454 žen.
Mamuti so tudi živeli nekdaj v Jugoslaviji. Pri Obrenovcu so kmeti kopali zemljo in naleteli na veliko okostje, ki je še jasno označevalo telo velikega mamuta. Zlasti je dobro ohranjen en zoB, ki tehta skoro 3 kg. Če že zob tehta tri kilograme, je mamut tehtal jako mnogo. Seveda je bila v pradavni dobi dežela precej drugačna.
'vsak obrtnik, ki mu je razvoj in napredek njegove stroke pri srcu, naj si ogleda letošnji XI. ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija. Tu bo našel sredstva in ipota, po katerih se zamore dvigniti. Spoznava izdelke, iprimerja jih s svojimi, vidi boljše izdelano, finejšo opremo itd. Na mestu samem se prepriča o okusu in željah interesentov, vidi, kako konkurenco ustreza željam, a sam zaostaja nezaposlen. Sam bi bil kriv, če bi takih opazovanj ne um el izrabiti v svoj prid in se na podlagi oipazova-nja ne izpopolnil. Ni zadosti posvetiti se obrti, ni zadosti postaviti izdelke na trg. Dober obrtnik skuša svoje podjetje izpopolniti, svoje izdelke vediio bolj izboljšati, da dobi glas in mu konkurenca ne more ogrožati obstanka. Najboljša šola za spoznavanje hib in za spoznavanje potrebe izpopolnitve je vzorčni velesejem. Poleg tega bo videl na velesejmu vsakovrstne stroje in orodje, najnovejše izume moderne tehnike. Z nabavo takih strojev si vsak obrtnik olajša svoje delo in doseže izdatne prihranke na času in denarju.
Največja razstava poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava strojev ob priliki XI. ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija bo dosedanje še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo.
po svetu,
j Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo še gasilsko orodje, jermenarske izdelke, verige, različne vozove, bicikle, obleke, čevlje, sirarske izdelke, plemensko perutnino, domače zajce itd.
*
Tajna tovarna municije v bližini Sofije. V Bolgariji so odkrili v bližini Sofije tajno tovarno za nu-nicijo. Tovarna ima firmo »Tovarna toaletnega mila in zobne paste«. Tovarna je last makedonstvujočih. Delavci so najzvestejši člani organizacije. Izdelke odvažajo ponoči v gorovje. Če je prišel v bližino tujec, je navadno izginil brez sledu.
»Nepszava«, organ ogrskih socialnih demokratov v Budimpešti, je bila v soboto radi volilnega članka zaplenjena. Konfiskacije tik pred volitvami so že staro sredstvo zatiranja svobodnega izražanja mišji.
Direktor avstrijskih državnih železnic dr. Straffela tudi v drugi instanci moralno obsojen. Po tridnevni vzklicni razpravi v tožbi dr. Straffele proti odgovornemu uredniku lista »Arbeiter-Zeitung« dr. Pollaku je zadnjo sredo dunajsko deželno sodišče potrdilo razsodbo prve instance, ki je urednika imenoivanega lista oprostilo ,baš v onem delu inkriminiranega članka, s katerim je bil tožitelj najbolj prizadet, češ, da sme imenovati njegove kupčije in špekulacije umazane in nekorektne. Ta proces je velikega pomena, ker ne gre za osebo privatnega značaja, temveč za visokega javnega funkcijonarja. Straffela, rojen Ptujčan, je bil graški podžupan ter direktor graške cestne železnice. Pripadal je politično krščansko socijalni stranki in se je ^posebno proslavil s tem, da je pred leti zlomil štraj.k cestnih železničarjev v Gradiču, vsled česar so ga reakcijonarji smatrali za izredno »sposobnega« in vrednega, da postane generalni direktor avstrijskih zveznih železnic, katerih osoibje je preko 80% v socijalističnem taboru in ki bi ga bilo po mnenju krščanskih socijalcev ravno tako treba pognati v kozji rog, kot graške tram-vajce. In merodajni činitelji so bili prepričani, da se to ne bi nobenemu drugemu moglo tako posrečiti, kot ,baš dr. Straffeli, ki bo z železno rokio uničil »rdečo nadvlado« pri zveznih železnicah. »Arbeiter-Zeitung« pa je v daljših člankih opozorila avstrijsko javnost in merodajne kroge, da ravno ta človek ni piimeren pa tudi nesposoben, da bi -prišel delat red na železnice, katerih se ne sme primerjati s kakim tramvajem. Straffela je namreč špekuliral zlasti s hišami in delnicami tedaj, ko je avstrijska valuta padala. Hiše je kupil pa takoj nato zopet prodal in prodane hiše zopet kupil. Ko v Avstriji ni špekulacija več uspevala, je šel v Nemčijo špekulirat. Kot hišni posestnik je izsiljeval od najemnikov visoke odkupnine. Razen tega je ,utajeval svoje visoike dohodke davkariji in s tem oškodoval državo, deželo ter občino na davkih. Vse to je urednik »Arfeeiter-Zeitunig« dokazal in sodišče je izreklo, da je Straffe-lovo početje bilo res »unkorrekt« in »un-isauber«. Kljub temu, iz gole demonstracije proti sodniji, je bil dr. Straffela hitro na to imenovan od klerikalno-fašistične vlade Vaugoin-Starhemberg za generalnega direktorja avstrijskih železnic, ne da bi se počakalo na razsodbo druge instance. Straffela kot gen. ravnatelj železnic pa tudi ni hotel trenutka zamuditi in je takoj začel s korupcijo pri železniški upravi, namesto da bi delal red. To je bilo za drugo sodno instanco še bolj jasen dokaz za Straffelove kvalifikacije in je pomen nekorektnosti in umazanosti še bolj jasno utemeljila kot prva. S Straffelom pa so ob enem obsojeni vsi oni, ki so ga pomagali dvigniti na položaj, katerega ni vreden. Obsodba gotovo ne bo ostala brez posledic.
m*	pridobivaj naši »Delavski
I H	politiki" nove naročnike.
Merilo delavske zavednosti je delavski tisk. Zato moraš tudi Ti pridobiti »Delavski Politiki« še vsaj enega novega naročnika.
Delavec, nameščenec! pomnita, da Vajine interese zastopa le
delavski tisk, zato čim več naročnikov, tem večji vpliv in tem močnejši bo naš glas.
Zato na delo! V vsako delavsko stanovanje, v vsak lokal naš list — »Delavsko Politiko«.
Vlado Klemenčič:
Generacija osemnajstletnih.
(Iz nenapisane vojne knjige.)
Po vsednevnem bedastem ekser-ciranju smo ležali utrujeni, lačni na slamnjačah, kadili, če smo imeli kaj, gledali v strop in kvantali. Ah, te kvante v četrtem letu vojne! Vanje smo zavijali, kakor v sive, umazane plahte, svoje siromaštvo, da so nam pod njimi tem varneje plapolala naša uboga osemnajstletna srca, kakor boječi, nemirni plameni.
Da, osemnajstletna srca in drugega nič- Drugo je bil le bridek spomin: domača hiša, starši, bele ceste in šumeči gozdovi v daljavi. Kadar je kdo o tem govoril, so ga poslušali molče — nihče ni nič pripomnil. Še tisti je mahoma utihnil in povesil oči, kakor bi se sramoval. Zdelo se nam je, da je iz nas pa do sveta, ki so nas iz njega iztrgali ter nas vrgli v te ušive barake, napeta struna, ki ne sme zazveneti. Ne, ne sme zazveneti, pa je vendar venomer zvenela in tre- |
petala v nas, kakor pesem lajnarja, ki stoji pod voglom in se ne gane naprej. Daj mu božji dar, človek, da boš imel mir! Ampak lajnar ti zato zagode še lepše. Da, lajnar, morda veteran iz šestinšestdesetega leta.
Mi smo ga preganjali s kvantami-Enoletnik Kumer je začel. Nihče ni nažgal luči. Somrak in tobakov dim je leno visel nad nami. Kumer, ki je pripovedoval največ, se nam je zdel kakor mož, prikupen in postaven, kakor ustvarjen Don Juan. Vsi smo verjeli, da je.
»Dragi moji, kaj takega je težko kdo doživel. Ženska je bila resda iz gornjih desettisočev, visoka, bleda, nedostopna, ampak jaz sem jo nagovoril. Samega sebe sem postavil na tehtnico, ker sem hotel preizkusiti fanta v sebi. Pa sem zmagal. Kar omehčala se je, kakor vosek na toploti- Ni mi bilo žal truda. Ko sva bila že tako daleč, da . ..«
Zazdelo se nam je, da struna ni več zvenela in da je lajnar utihnil. Pa ni! Utrujeni bi bili radi zaspali, pa ni šlo. Kumer je začel z novo dogodivščino in še kdo.	i
Ko smo zjutraj zarana morali vstati, je padel vod osemnajstletnikov kakor gruča otrok v hladno, neprijazno jutro. V ohlapne vojaške obleke so tonila nedorasla telesa, v velike jeklene čelade so se skrili bledi, drobni obrazi.
Potem so nas poslali na fronto.
Lajajoče granate so ubile otroško-ponosno kvanto med nami, dim ekra-zita nas je ovil, da nismo videli niti svojih borih osemnajst let. Mnogo jih je ostalo tam na tisti vlažni, lepljivi ilovici in tudi Kumer. Vrglo ga je vznak, da je gledal s svojimi modrimi, otroškimi očmi v visoko nebo nad seboj. Ponoči smo ga potegnili v granatni lijek in zasuli Don Juana-otroka. Nobena ženska ni jokala za njim razen njegove matere.
Tisti, ki smo dočakali konec, smo, vrnivši se, doživeli tudi ženske. Ne žensk v fantastični kvanti, kakor osemnajstletniki v barakah, marveč prave žive ženske, pač ljudi drugega spola. Ni bilo tako kakor takrat in tudi lepše ter resničnejše ni bilo.
Zopet spopadi na dunajski univer-zi med socijalisti in hakenkrajclerji.
Na dunajski univerzi je v torek, 19. maja zopet prišlo do pretepov med narodnimi socijalci ter socijalisti radi tega, ker so socijalisti delili letake za shod socijalističnega poslanca Wal-lischa z dnevnim redom: »Kultura in hakenkrajc.« Morala je posredovati policija in rešilni oddelek.
Važna debata dunajskih zdravnikov -kratki električni valovi vir zdravja. Dunajski zdravniki so imeli v petek 15. maja zelo važno ter zanimivo sejo. Nekateri strokovnjaki in raziskovalci so ugotovili, da je kratke električne radio-valove mogoče uporabljati tudi za zdravljenje. V dvorani je bil postavljen aparat za kratke valove, dočim ;e na drugem koncu dvorane žarela svetilka brez vsakršne zveze z aparatom. Poizkusili so učinek valov na miši. ki so jo žarki ubili. Kratki valovi se bodo vporabijali ravno tako kot diater-mijski aparati, samo s to razliko, da žarki prvih prodro v notranjost, med tem ko se z zadnjimi ogreva kožo. Nova iznajdba bo zopet povzročila celo revolucijo na polju zdravljenja, samo ni še toliko preizkušena, da bi se jo moglo že danes uporabljati, ker je silno nevarna. Treba bo še mnogo praktičnih poizkusov.
Zopet bančni polom. Znana banka Auspitz, Lieben & Co. na Dunaju je zašla v plačilne težkoče. Njen polom je v zvezi z bančnimi polomi v Ameriki in s polomom avstrijskega kreditnega zavoda. Šef in solastnik banke, dvorni svetnik Ludvik Schiil-ler, je izginil in obstoja bojazen, da je izvršil samomor. Zasebni kapitalizem vesla iz ene krize v drugo.
Nemški kancler Briining in zunanji minister dr. Curdus pojdeta dne 4. junija v London, kjer bosta gosta predsednika vlade Macdonal-da. Potožiti mu hočeta težki gospodarski položaj Nemčije ter zaprositi nujno pomoč. Razpravljala bosta tudi s Hendersonom. Tako je prisiljena nemška meščanska vlada iskati pomoči pri angleški delavski vladi.
Komunisti so v Essenu vprizorili nemire. Da preprečijo prodiranje policijskih avtomobilov, so zgradili na ulicah barikade in so si nanosili skupaj cele kupe cestnega kamenja, s katerim so obmetavali policijo, ki je enega delavca ubila.
Grozeča stavka. Kovinski tvorni-čarji na Saškem so odpovedali delavcem kolektivno pogodbo in hočejo znižati plače. Delavci groze s stavko.
Nov nemški jeklarski kralj je Friderik Flick. Pred osmimi leti je bil še skromen prokurist, danes pa je generalni ravnatelj največjih nemških jeklarskih družil. Pod njegovo oblast spada tudi avstrijska montanska družba.
Angleške železnice bodo podržavljene. Angleška delavska vlada se resno bavi s podržavljenjem železnic. Železničarji in vlada so mnenja, da bodo potem železnice mnogo bolj služile splošnim interesom.
Španija bo priznala Sovjetsko unijo. Med sovjetskim komisarjem zunanjih poslov, Litvinovim, in španskim ministrom za zunanje zadeve Lerrouzom so se vršila v Ženevi pogajanja radi priznanja Sovjetske unije po španski republiki. Imenovale so se že osebe za obojestranska poslaništva, predvsem pa bodo čimprej vpostavljeni trgovski odnošaji.
Stanovanjski načrti za tekoče leto v Sovjetski uniji. Po poročilu »Pravde« je za zidanje delavskih stanovanj v letošnjem letu preračunano 1100 milijonov rubljev. Zgraditi se ima 700.000 delavskih stanovanj in znaša odmerjena stavbena ploskev 11 milijonov kvadratnih metrov. Do
1.	decembra t. 1. mora biti ves program dogotovljen. V tekočem letu bo dva milijona moških in pol milijona ženskih moči na novo pritegnjenih- v industrijsko produkcijo.
Volitve v Egiptu. V Egiptu imajo parlamentarne volitve. Voli se 150 poslancev. Vladnih kandidatov je 273, opozicija pa na poseben način sabotira volitve in sicer tako, da je postavila samo enega kandidata Na-has pašo.
*
47.000 Dunajčanov se lahko istočasno koplje. Zadnjič srno omenili, da je Dunaj mesto kongresov, ker se na Dunaju vrši vsako leto največ mednarodnih kongresov. Danes pa ravnotako lahko zapišemo, da je Dunaj mesto kopališč, ker ima največ naprav za kopanje in se v resnici Dunajčani v tako velikem številu koplje, kot v nobenem
'e si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
®estu na svetu. Lani se je v mestnih kopališčih kopalo vsega skupaj 10,961.396 oseb. Povprečno se je vsak Dunajčan kopal v ®estnih 'kopališčih 6krat. V vseh mestnih kopališčih se lahko koplje istočasno 47.000 °3eb, Na takozvanem »Gansehauielu« je vsak četrtek, soboto in nedeljo velik koncert. Nadalje je montiran tudi radio ter naprava za prenos gramofonskih plošč.
Slaba konjunktura za advokate nE Dunaju. Splošna gospodarska kriza je zajela tudi dunajske advokate. Na Dunaju je vsega skupaj 2091 odvetnikov, od katerih si štiri petine ne morejo privoščiti koncipi-jenta. Mnogo mlajših moči nima niti lastne pisarne. Žalostno pa je najbolj to, da je društvo pravnikov moralo v lanskem letu 50 starim advokatom in 200 advokatskim družinam dajati podpore.
Ker so ga smatrali za komunista, je v Frankfurtu na Majnu nek učenec napadel s sekiro svojega součenca in ga občutno ranil.
Usodni jamski zasipi. V Wolfovem šahtu pri Eislebnu na Nemškem se je utrgala s stropa plast kamenja, ki je dva rudarja ubila, dva pa težko poškodovala. Na isti način sta bila ubita dva rudarja v šahtu 789 rudnika Gos-son-Lagasse pri Montegue v Belgiij,
Nalašč si je odrezal obe roki. V Berlinu si je 23 letni Rudolf Stein v delavnici svojega očeta z rezilnim strojem odrezal pod komolcem obe roki. Položil je roki med rezila in je stroj pognal z nogo. Najprej se je hote! obesiti, kar se mu pa ni posrečilo. Vzrok še ni znan.
Pražani se upirajo policijskim odredbam. Češki deželni predsednik Kubat je izdal naredbo, da imajo Jvni organi, zasledovati izletnike po . eželi, če se nahajajo v parih obojna spola in zahtevati od njih poroč-ne listine, v nasprotnem slučaju pa aretirati. Ta precej srednjeveška in klerikalno navdahnjena odredba je vzbudila po vsej deželi veliko nevo-ljo. V torek se je vršil v Pragi veliki protestni shod, ki se ga je udeležilo skoraj 10.000 ljudi. 100 policistov na konjih je shod razgnalo, pri čemur je Prišlo do spopadov in je bilo več oseb ranjenih. Poskuse demonstrativnih obhodov je policija preprečila, ^ozno v noč so krožile po mestu ojačene patrulje.
Največji parnik na svetu. Na pngleškem je bil ravnokar dogotov-novi ter obenem največji parnik sveta, ki bo vozil na črti Southamp-°n Quebec. Ladja ima 42.000 ton nosilnosti ter bo omenjeno progo Prevozila v manj kot v petih dneh. parnik je skrajno luksuriozno oprem-|en in razvija hitrost 251/’ vozlov na uro.
Dober zaslužek. Poglavar ameri-tihotapcev, Jack Diamond, je . obstreljen, vendar pa utegne še okrevati. Če ozdravi, ga zapro in postavijo pred sodišče zaradi tiho-apstva. Mož je zaslužil kot tihotapec
dfnarievT Pol'000 dolariev (2,240.000
ti ? San **•»«* —
Ameriški morilci oboroženi s strojnica
®i. V nekem k ra; ju mesta Ncw York je bival Oek stuident Golumbia univerze, ki n; bil samo vseučiliški islušatelj, temveč tudi ugleden član newyorškega podzemlja. V trenutku, ko je stoipil iz restavracije, je bil iz ve« streli iz strojnice ubit. Morilci so streljali ?aaj s strojnico kar iz avtomobila in so po Uvršetieim dejanju naglo odidrčali. Policija je ^netija, da gre za čin maščevanja konkurenčne ibanide. Amerikanci so res iznajdbi, ker imajo strojnice, medtem ko pri nas čtavek še težko do revolverja pride! ^as človek še težko do samokresa pride!
. v.Punt jetnikov v neki brazilijanski ječi. Iz rj0 jg Janeiro poročajo, da !e v kaznilnici v Curtibi nastal upor Jetnikov. Čuvaji so streljali, pri £e-mur je bilo 10 jetnikov ubitih, 15 pa ^njenih, med tem ko se je desetorici ”eg posrečil.
p Moderni roparji. V neko banko v °ntiacu (Michigau USA) so vdrli roparji in odnesli 3000 funtov šterlingov ier
letalu.
so nato pobegnili v pripravljenem
Oster spor v grafični industriji.
Delna stavka v Ljubljani. — Boj za uveljavljenje knjigoveške tarife.
Spor so zaostrili delodajalci.
Ker tiskarniške knjigoveznice oz. cela zadruga knjigoveških mojstrov ni hotela priznati sporazuma o k n j i -goveški tarifi, ki je bil podpisan obojestransko dne 6. februarja t. 1. in je sigurno, da je odklonilnemu stališču vseh knjigoveških mojstrov kriva predvsem knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne, ki šiloma usilju-je svoje stališče ostalim knjigoveznicami, je proglasila grafična organizacija knjigoveznico Jugoslovanske tiskarne za netarifiran obrat in zahtevala od tiskarne, da kot tarifira-no podjetje prekine s knjigoveznico vse poslovne in druge stike. Jugoslovanska tiskarna temu ni hotela slediti in za to se je že v petek, dne
22.	maja, začelo po poedinih oddelkih te tiskarne z opuščanjem dela na ta način, da so oddelkovi zaupniki sklicevali med delom v tiskarni oficinske sestanke.
Ko je Jugoslovanska tiskarna to opazila, je izjavila glavnemu zaupniku, da ne bo več oddajala tiskovin knjigoveznici v vezavo. S tem je nastalo zopet normalno stanje. Še tekom noči pa sc začeli zopet odnašati tiskovine v knjigoveznico in to se je ponovilo v soboto, t. j. 23. maja. Obratni zaupniki so zopet sklicali sestanke po oddelkih.
Ravnatelj se je silno razburjal in se je v tem stanju udeležil enega izmed sestankov, kjer je držal govor in izjavil med drugimi »lepimi besedami«, da bo tiskarna nadalje oddajala tiskovine knjigoveznici. Ker je delavstvo odgovorilo, da
bo toliko časa zborovalo, dokler se bodo tiskovine oddajale v knjigoveznico, je odgovoril ravnatelj, da v iz-ogib sabotaži ne dopusti, da bi delavstvo ostalo v obratu, nego naj gre na ulico. Ko je delavstvo hotelo slediti tej zahtevi, se je premislil in vse poslal na dvorišče. Tu jih je držal zaklenjene. Bii je vsak izhod nemogoč in tudi obleke in drugo je ostalo pod ključem: v garderobi. Delavstvo je na dvorišču čakalo, da mine čudni delovni čas in se od-pro dvoriščna vrata. To se je zgodilo ob 1. uri popoldne, ko je delavstvo prejelo tudi svoje plače z odtegljajem dopoldne zamujenega časa. Vse delavstvo je bilo enodušno in je izstopilo solidarno do zadnjega delavca in delavke.
Med tem je Društvo tiskarnarjev, ki je grafični organizaciji stavilo že v petek ultimativno zahtevo, da mora grafična organizacija svoje odredbe in svoje zahteve glede knjigoveznice Jugoslovanske tiskarne preklicati do najkasneje 10. ure v soboto,
23.	maja, ker bo sicer sledilo izprtje po- vsej Sloveniji, zasedalo, in se končno odločilo poslati vsem tiskarnam okrožnico s proglasom o neveljavnosti kolektivne pogodbe in o uvedbi zakona.
Faktorska zveza, ki je imela prijateljski dogovor z grafično organizacijo, je stopila v tem1 momentu na stran Društva tiskarnarjev.
O razvoju spora bomo poročali.
Naj živi solidarnost grafičnega delavstva!
Ljubljana.
Redni občni zbor »Cankarjeve družbe« se bo vršil v četrtek, dne 11. junija 1931 ob pol 20. uri (pol 8. uri zvečer) v prostorih Strokovne komisije, Miklošičeva cesta (palača Delavske zbornice). Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. 3. Volitev novega odbora in nadzorstva. 4. Določitev knjig za leto 1931-32. 5. Razno. — Če ob določeni uri ne bo sklicani občni zbor sklepčen, se vrši uro pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ustanovnikov. — Odbor Cankarjeve družbe.
»Prijatelj Prirode« priredi 14. junija društveni izlet na Stol (2236 m). Isti dan napravi izlet na Stol tudi »Prijatelj Prirode« iz vseh podružnic Koroške. Zato priporočamo vsem podružnicam »Prij. Prirode« v dravski banovini, da v čimi večjem številu pridejo njihovi člani na vrh Stola, kjer se snidemo z avstrijskimi »Prijatelji Prirode«. Lansko leto se nas je zbralo na sličnem izletu okrog 400. Tudi letos nas ne sme biti manj, ko je naše gibanje že zelo napredovalo napram lanskemu letu. Pot na Stol ni težavna in je zanimiva s stalnim krasnim razgledom. Na vrh se lahko pride v petih urah. Torej 14. junija vsi na Stol!
Zatvoffitev poti. Prehod skozi Latterman-nov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišč-a mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, bo v £&su od 25. maja do vključno 13. junija t. 1. vsled prireditve velesejma zaprt.________
Maribor.
Maribor zavit v oblake prahu.
Dobro se zavedamo, da je asfaltiranje cest zvezano z velikimi izdatki, tudi ne pričakujemo, da bi nas mestni očetje v doglednem času razveselili morda celo s tem, da bi bile ceste namočene z oljem, kot je to na pr. slučaj na Češkem že pri okrajnih cestah. Vso grajo pa zasluži postopanje mestnega stavbenega urada glede škropljenja ulic in cest, ki se škropijo skrajno malomarno. Mnogo se govori o pobijanju tuberkuloze in o potrebi higijenskih naprav, tujskem prometu itd., medtem se pa pusti v nemar pocestni prah, katerega je v Mariboru toliko, da bi mesto vsled tega lahko postalo znamenito. Za velike davke in občinske pristojbine, katere morajo občani plačevati, je pač naj-manje, kar lahko zahtevajo, vsaj to, da jih reši mestna občina neznosnega prahu, ki ga morajo dnevno požirati. Čakanje, da bo to delo opravil dež, pač ni na mestu. Zato zahtevamo, da se to zlo odpravi.
Davek na šoferske legitimacije.
Srezko načelstvo je te dni pričelo razpošiljati pozive šoferjem za plačilo banovinske davščine na šoferske legitimacije. Poziv se glasi:
Glasom § 81 pravilnika o banovinskih davščinah za 1. 1931 in 1932 je plačati letna taksa za šoferske legitimacije, in sicer od usposobljencev avtomobilskih voženj Din 100.—• in od usposobljencev za motocikle Din 50.—.
Poživljam Vas, da plačate označeno takso po priloženi čekovni položnici najkasneje do 20. maja 1931, sicer se Vam bo odvzela šoferska legitimacija in uvedlo proti Vam kazensko postopanje v smislu § 82 zgoraj navedenega pravilnika.
Sreski načelnik.
S tem davkom so šoferji hudo oškodovani, ker morajo plačati že itak dohodninski davek kot vsi ostali delavci od svojega zaslužka. Primerno bi bilo, da se ta davek naloži lastnikom avtomobilov, ki imajo z uporabljanjem avtomobila koristi, medtem ko so šoferji le nastavljenci, ki vršijo službo kot delavci v ostalih podjetjih.
III. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v petek, dne 29. maja 1931, ob 18. uri v mestni posvetovalnici.
Buren občni zbor Trgovskega gre-mija. Minuli teden se je vršilo nadaljevanje občnega zbora Gremija mariborskih trgovcev, ki je bil vsled nesoglasij meseca marca prekinjen. Tudi to pot občni zbor ni mogel biti zaključen, čeprav so zborovalci ob tej priliki podelili odvezo staremu odboru ter ga zopet izvolili. Vsled dolgih debat se je volitev vršila že po polnoči, ostali dnevni red pa še ni bil izčrpan, zato bo nadaljevanje občnega zbora v sredo, dne 27. t. m.
Priziv pekovskih mojstrov zavrnjen. Tukajšnje okrožno sodišče je potrdilo prvo sodbo okrajnega sodišča, s katero je bilo 21 mariborskih pekov obsojenih.
Invalidi pod 30% nesposobni, ki nimajo po novem invalidskem zakonu pravice do invalidnin, se s tem v smislu tozadevnega razpisa Kr. banske uprave in ministrstva socijalne politike opozarjajo, naj prošenj za podelitev in izplačilo invalidnine ne vlagajo, ker so vse take prošnje po zakonu neosnovane. Prošnje naj vlože tedaj, ko jim bode po zakonu dana pravica za priznanje invalidnine.
Motorni čoln mariborske plovid-bene družbe je pričel preteklo soboto z rednimi vožnjami na Mariborski otok in nazaj-
»Prijatelj Prirode«, Maribor. 3). maja poučni izlet čez Meljski hrib na Vurberk.
Borba jeseniških kovinarjev za svoje pravice.
Jesemice, 23. maja 1931.
Današnji popoldan so zopet enkrat pokazali jeseniški kovinarji, da se dobro zavedajo svojih pravic in važnosti časa, ki ga je prinesla odpoved kolektivne pogodbe v decembru mesecu lanskega leta.
V	Delavskem domu na Savi se je ob
4.	uri popoldne vršilo impozantno zborovanje vsega delavstva KID iz vseh treh tovarn (Jesenice, Javornik, Dobrava). Vsi veliki prostori Delavskega doma so bili natlačeno polni, a še niso našli vsi zborovalci v njih prostora. Morali so se poslužiti celo dvorišča. To vse dokazuje, da vlada med delavstvom močno hotenje za rešitev perečih vprašanj in sedanjega negotovega stanja.
Zborovanje je otvoril glavni zaupnik delavstva KID s. Jeram: Jurij. V daljših izvajanjih je poročal o dosedanjem poteku mezdnih pogajanj. Zaključena so v glavnem pogajanja o akordnih postavkah v tistih obratih, kjer akordni sistem prihaja v poštev. Dosedanja pogajanja so zahtevala mnogo napora od strani zaupnikov, ki svoje težke naloge vrše z največjo vztrajnostjo in doprinašanjem žrtev. Za to veliko delo jim je bila izrečena javna zahvala. — Vziic večmesečnim pogajanjem pa še niso rešeni vsi obrati in tudi še ni pod streho najvažnejša stvar, t. j. kolektivna pogodba celokupnega delavstva. — Ko je tovarna odpovedala prejšnjo kolektivno pogodbo, je izjavila svojo pripravljenost za sklenitev nove, a zdaj se umika im razpravo zavlačuje. Na tozadevne spomenice niti ne odgovarja, pač pa je sporočila, da mora glavni zaupnik zopet v službo. To j« lep manever, ki ga delavstvo dobro razume. Odgovor nanj je bilo današnje zborovanje in pa sprejeta resolucija, ki zahteva takojšnje razpravljanje o predloženi spomenici za novo kolektivno pogodbo in preklic zahteve glede glavnega zaupnika. Resolucijo je sestavil in predložil savezni' svet SMRJ ter je bila predložena poprej še Jug. strokovni zvezi in Narodtil strokovni zvezi. Nar. strokovna zveza je na svojem sestanku v petek, ob navzočnosti centralnega tajnika Kravosa sklenila odobriti prvo točko, drugo je pa_ zavrnila in to sporočila z dopisom. Zborujoče delavstvo je to nelepo gesto soglasno in spontano obsodilo. Zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze, tajnik J. Rozman, je v lepem govoru izjavil, da JSZ kompaktno stoji za resolucijo in se ji v celoti pridružuje. Resolucija je bila sprejeta soglasno z dodatkom k drugi točki, da bodo zaupniki v slučaju negativnega odgovora izvedli med delavstvom plebiscit o tein, da delavstvo glavnega zaupnika samo plača, ker hoče, da isti ostane na svojem mestu. — Zborovanje je pokazalo vso razredno zavednost kovinarjev, njihovo kompaktnost in zrelost, ki jamči boljšo bodočnost. Jeseniški proletarijat bo< v tem težkem boju zmagal, ker mora zmagati.
Za voditelje obvezno. Odhod ob 6. uri zjutraj od Glavnega trga. — 4. junija popoldanski izlet v Ptujski gozd. Odhod ob pol
2.	uri od Magdalenskega parka. — 7. junija izlet skozi Bresternico na Sv. Duh, nazaj na Falo. (Vožnja stane Din 7.50.) Odhod ob 4. uri zjutraj od Glavnega trga. — 14. junija izlet čez Slov. Bistrico k vodopadu Sv. Uršula, Sv. Areh, Limbuš, Maribor. — Odhod od glavnega kolodvora ob 5.20. — (Vožnja do Slov. Bistrice Din 10.50.) — 14. junija je določila ljubljanska podružnica izlet na Stol, kjer se bodo sestali z avstrijskimi »Prijatelji Prirode«. — Interesenti se lahko javijo vsak pondeljek, torek in petek ob pol 19. uri v društvenem lokalu, Frankopanova cesta 1. — 21. junija izlet čez Sv. Bolfenk k Mariborski koči (vodopad). Odhod ob 5. uri zjutraj. Zbirališče Fran-kopanova-Stritarjeva ulica. — 28. in 29. junija izlet čez Sv. Bolfenk, Sv. Areh, Sv. 3 kralji. Veliki vrh. ribniki, Beigott, Šumik, '/i1,-.	junija	ob 5. uri zjutraj.
Zbirališče Frankopanova-Stritarjeva ulica.
Radirke, risanke, šolske škatlje, torbice in nešteto drugih produktov dobite le v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6.
Celje.
Širši članski sestanek »Svobode« v Celju se bo vršil v soboto, 30. t. m., ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Ker je dnevni red za razvoj našega kulturnega gibanja zelo važen, pričakujemo polnoštevilno udeležbo. Vabljeni so tudi prijatelji in somišljeniki.	Odbor.
Jesenice.
Gibanje nameščencev Kranjske Industrijske družbe na Jesenicah. Z Jesenic nam poročajo: Nameščenci se zadnje čase intenzivneje gibljejo. Prvič se je letos izvolilo zakonito priznane nameščenske zaupnike. Povod k borbenejšemu gibanju po dosedanjem devetletnem mrtvilu je dal težak položaj in razmere namešcencev, ki niso baš rožnate, posebno v nekaterih kategorijah ne, in njih vedno bolj naraščajoče in komplicirano delo v uradih, ki se razteza tudi na dneve in praznike, ki so bili z ozirom na krajevne običaje vedno dela prosti. Slabi izgledi v napredovanju v boljše plačilne pogoje jim jemlje življetisko silo in tudi povzroča skrb za starost. Take razmere so privedle novo vodstvo društva nameščencev KID, da ukrene vse, kar je
mogoče, da osigura članom društva človeka in nameščenca vredno življenje. Na izrednem občnem zboru društva, ki je bil zelo dobro obiskan, se je sklenilo, da se pošlje potom generalnega ravnatelja g. Noota predsedniku upravnega sveta KID g. Avgustu VVestnu spomenica, v kateri so nanizani predlogi za ureditev teh problemov na bazah, ki so v glavnem naslednje: 1. Razmerje nameščencev do delodajalca naj se definitivno uredi v obliki službene pragmatike, kolektivne pogodbe, ali kaj sličnega. 2. Reši naj se vprašanje socijalnega zavarovanja nameščencev. 3. Imenuje naj se oficijelnega personalnega referenta pri podjetju, kateremu naj se točno določi delokrog. 4. Nameščenec naj dobi pri nastopu službeno nastavitveno pismo, in dosedanji nameščenci, ki nimajo nobene listine, vsaj službeno pismo, v katerem se ugotavlja dejanski službeni položaj nameščenca. 5. Vsa ta sistemizacija ali službena pragmatika naj velja za bodoče. To je, da nameščenci ohranijo svoj pridobljeni službeni položaj, četudi bi po novi opredelitvi morali zavzeti nižjo stopnjo. Nameščenci, ki bi jih uredba pri-delila više, kot dejansko so, naj tekom gotovega časa napredujejo v položaj po pragmatiki. Uprava in celokupno članstvo društva trdno pričakuje, da bo upravni svet KID toliko uvideven, da bo skušal rešiti predloge, ki jih stavlja spomenica na zadovoljiv način, zavedajoč se, da je tudi v interesu podjetja samega, da ima telesno in duševno zdrave delovne sile in da za-more le vsestransko zdrav in krepak delavec nuditi višek svojih moči na razpolago le za pošteno plačo..
Hrastnik.
Glasbeno društvo je priredilo v nedeljo, 17. maja, koncert v Narodnem. domu. Na sporedu so bile pevske in orkestralne točke. Imenovano društvo prireja enega ali dva koncerta letno. K boljšemu uspehu bi taki prireditvi pripomoglo, če bi sc pritegnilo k sodelovanju tudi člane drugih kulturnih društev. Sam koncert. kljub krizi, ni bil slabo obiskan, medtem ko bi veselica lahka odpadla.
Kulturni pregled.
»Svoboda«, Majska številka »Svobode« je izšla na 48 straneh s pestro vsebino.
Prvi članek je posvečen razglabljanju, ali je -izobraževalno delo strokovnim organizacijam potrebno ali ne. Iz te važne razprave izvemo, -da se mora izobraževalno delo pojmovati kot del organizacijskega delovanja, ki se razvija sporedno z ostalim delavskim gibanjem. To je treba imeti vedno pred očmi, zakaj vzgojno in izobraževalno -delo pomaga umstvenemu razvoju proletarijata, ga utrjuje, mu daje samozavesti in pospešuje delo strokovnih organizacij. Lep vzgled in primer nam
dajejo avstrijske strokovne organizacije. Članek, ki je zelo aktualen za današnje čase, bo gotovo razgiblal tudi naše strokovničarje in jim pokazal pot v kulturno delavsko organizacijo. Škoda je vsakega trenutka v tej krizi, ki ga proletarijat zamudi in zanemarja svoje izobraževalno delo — le z izobrazbo lahko stopi boljši bodočnosti nasproti. Premislite in presodite!
Golouh je napisal zanimiv članek o nemškem fašizmu. Z globokim razumevanjem je izčrpal problem fašizma v Nemčiji, ki je samo kopija italijanskega fašizma.
I. Vuk -je prevedel poučno povest »Hlapec« od znane nemške pisateljice H. zur Miihlen, Talpa pa prevaja iz romana »10 PS«, ki ga je napisal ruski pisatelj I. Ehrenburg. To je roman o avtomobilu, ki spremlja milijone življenj, ki drvi po zemeljski obli kakor pošast in se -smeji v njene okove uklenjenemu človeku. Ta odlomek, z naslovom »Kavčuk«, se bo nadaljeval v prihodnji številki.
Cv. Kristan piše o Robertu Ownu ob 160 letnici svojega rojstva. Ker je bil Owen eden izmed prvih zadrugarjev, bo članek posebno zanimal tudi naše zadrugarje.
Poleg proze najdemo v tej številki »Svobode« tudi par lepih pesmi. M. Klopčič je napisal nežno pesem: »Mati govori ob zibelki«, Tone čufar pa pove in uči silno »Solnčno molitev«, To pot se je oglasil s pesmijo tudi n-o-vinec Andrej Benčič. »Naša pesem« in »Srečanje« pričata, da je »Svoboda« lahko ponosna na take začetnike. Le s tako pesmijo v delavsko revijo, da bo polna biserov, življenja in hotenja,
Pod rubriko »Knjige in knjižnice« najdemo statistiko Cankarjeve družbe za 1. 1930, ki kaže razveseljiv napredek napram lanskemu letu. Talpa razpravlja o nekaterih sodobnih romanih, Tone Maček o Heinriohu Heineju {k 75 letnici njegove smrti) in drugo. Zanimive so vesti iz društvenega življenja, dramatike, pesmi, glasbe, »Prijatelja Prirode« in športa. Povsod utrinki iz delavskega življenja in stremljenja.
Na koncu je še nekaj paberkov iz današnjih dni, ki so vredni, da ostanejo zabeleženi.	P. V.
Različne metode stavkanja.
Nek japonski delavec v tkalnici je pred kratkim izsilil od svojega delodajalca posebno doklado za svojo 12člansko rodbino na ta način, da je zlezel na vrh tovarniškega dimnika, kjer je 5 ur sedel tako, da dim ni imel izhoda in je na ta način ustavil ves obrat. Take kurijozne metode stavkanja v vzhodnih deželah niso redke. Nastavljenci cestne železnice v Peipingu so si nedavno priborili zvišanje plač na ta način, da so vzdrževali promet kakor navadno, samo voznine niso nobene kasirali. Posledica tega je bila, da se je vse mesto
__________________________VsSEtdM
“ od
PaptMMCg.
Zbirajte za tiskovni sklad
vozilo celi dan zastonj na sprehod, vsi vozovi so bili vedno nabito polni, železniška družba je pa imela veliko škodo in se je podvizala, da doseže sporazum s svojimi uslužbenci. Nasproti temu so se pa železničarji indijske Peninsula-železniške družbe polegli okrog upravnega poslopja in po bližnjem tiru v tako velikem številu, da ni mogel nihče v urad in ne iz njega. Policija je sicer skušala demonstrante posamezno odnašati, a na vsako izpraznjeno mesto sta se takoj vlegla dva nova.
Pred leti so uslužbenci cestne železnice v Kairu prišli s svojim ravnateljstvom radi diferenc pri plačah v konflikt ter so stopili v stavko. Prvi dan se je obrat zamogel za silo vzdrževati s stavkokazi, a že drugi dan so prišli stavkujoči cestni železničarji s svojimi molilnimi preprogami pod pazduhami, ki so jih v majhnih presledkih razgrnili po vsem železniškem tiru in so posedli na nje. Na pomoč poklicana policija si spočetka ni upala motiti stavkujočih muslimanskih železničarjev, ker je bil vsak zatopljen v gorečo molitev k Alahu; ko so jih pozneje vendarle začeli odganjati, je vsak, ki so ga pregnali z njegovega mesta, vzel svojo preprogo in jo je na drugem mestu zopet razgrnil med tračnice in je znova klical svojega Alaha. Napram tej metodi je policija ostala
brez moči in čez dva dni je morala direkcija zahtevam ugoditi.
Maksim Gorki pripoveduje v svoji zbirki »Pravljice resničnosti« o stavki cestnih železničarjev v Neapo-lju. Ko so prišli vojaki, da nadome-ste železničarje, so se isti vlegli na tračnice. Ko je občinstvo to videlo, je prihitelo stavkujočim, ki so jih hoteli spraviti s tira s silo, na pomoč in je poleglo po tračnicah v stotinah, v tisočih, dokler ni bila zmaga gotova. Pri štrajku gornjeitalskih kolonov je delavstvo Genue, Milana in drugih mest vzelo njih otroke za več tednov v oskrbo. V nekaterih strokah, zlasti pri prometu poznajo tudi takozvane italijanske stavke, ki se izražajo v natančnem izpolnjevanju vseh predpisov, kar ovira in onemogoči vsak reden promet.
Priporočam
mojo veliko zalogo modernih poletnih klobukov vseh vrst modelov in novodošlih športnih čepic, po vsakovrstnih cenah.
MODNI SALON
M. JUH N
MARIBOR, STOLNA 2
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlito nalivno pero
ali pa Kiirschnerjev ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
iki uri
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9-
ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702
Popravila vseh vrst električnih’ strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.'
Kolesa, otroške vozičke, gramofone in šivsf' ne stroje vseh vrst popravlja najcenei* meh, del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica št. 14
Velika zaloga gramofo-nov in plošč znamke »Columbia« in več drugih znamk.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8'—, 10-—, 12-— meter. Oglejte si pred nakupom.
NI POTREBA
skrbeti, kje si boste nabavili obleke, čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebščine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri
JAKOB LAH, Hnrlbor, Glavni trs Z.
Oglejte si izložbe in zalogo!
JAKOB KOVAČ, Celje,
diplom, krojaški salon,
Razlagova ul.6, blizu Delavske zbornice
priporoča svoje izdelke na mero in sicer vse vrste oblek za gospode, dečke in turiste. Oglejte sl lalolbo. Za člane „PriJatelJI prirode" 10% popust.
JlflOČ močne mišice, mirni živci in ravnotežje v organizmu razvijajo v Človeku ono samozavest in delavno voljo, ki ga usposabljata za izredne napore današnjega načina živovanja. Izrabljene sile se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih. Če natarete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega
,J)iana*, franc, žganja
si zagotovite mirno in osvežujoče spanje, zbudili se bote zjutraj odpočiti in bodete opravljali lahko in brez utrujenosti svoje delo. Mnogi ulivajo v vodo za umivanje in kopanje par žlic ,,DIANA“ irancoskega Žganja, kar stori dobrodejen občutek.	•
Dobiva ae v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah Cena: Mala steki. Din 10*-, srednja Din 26 -, velika Din 52*-. Pazite in prepričajte se, da dobite „DIANA“, ker se ponareja!
IV
I
Hnlnenite ruoie prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojihl
Glose obrestujemo po ?°l.
proti trimesečni odpovedi.
■
1
Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in ureiuie Viktor Eržen v Mariboru.