Izvenšolsko delo učiteljic. Na poziv tovarišicc An'kc Cclnarjevc napišem par vrstic o poteku lanskega dekli* škega krožka na Vinici. Krožek smo ustanovile zadnjo ncdeljo tebruarja. Pouk srao prevzek' vse tri učiteljice, ¦ iti sicer: Tovarišica Zora Blinčeva ]e imela gospodinjstvo in higijeno, tov. Berta Kravosova roono delo — obe ob nedeljah po večernicah — jaz pa kuhanje ob nedeljah dopoldne. Prijavilo se je za krožek okrog 30 deklet. Prvo nedeljo pouka jih je. prišlo še par zra* ven. Kazalo sc: je velfeo navdušenje, ki se je pa poleglo kaj hitro. Dve nedelji je bil obisk točen in dober, tretjo. nedcljo dosti slabši, četrto nedeljo sta> prišli samo dve in še ti dve ne po večernicah, ampak šelei okrog 5. ure. Peto ncdteljo ni bilo sploh ndbene več. Za kuhanje je veselje ostalo in so se mcd tcčajem priglašale iše vedno nove re=> flektaintinje, katerih pa nisem prevzela več, ker jih je bilo za mojo majhno kuhinja že zadosti, aziroma preveč. Kuhanje je trajalo 10 tednov. Na.š k rožek je pokazal, da je rreba pri pouku upoštevati samo praktična dela, ki jih zahteva življenje. Da bi se krožki vršili uspešno, bi bilo za 1. skupino, t. j. gospodinjstvo in higijeno, ncobhodp^. potrebno mnogo učil in bi mo' ralo biti po možnosti na razpolago stanova-njc, gospodarska poslopja, klet, hlev in shramba, za ne-go dojenčkov in postrežbo bolnikov pa bolnica. Tcga vscga pri nas ni. Pri ročnem delu. se je treba ozirati na krajevne razmeru Pri nas v iBeli Krajini cvetei še. obrt preje in tka= nje. Ko so ktos pripeljali k nam nova krcrs* na, so se ženskc ja'ko zanimale za tkanje na istih. Po 5 do 6!km daleč so hodile priso^ stvovat poii'ku o tkanju. Zakaj? Zato, ker so videle praktično korist. Na novih krosnih sc natke petkrat toliko na dan kakor na naših domačih. Pri krožkih jih presti in tkati ses vcda nc. bomo nčile. Tu je mati najboljša učiteljica, ki uči šestletnega otroka, da vrfi vreteno. Ko bi bila še v navadi narodna noša, kakor je bila pred tridesetimi leti, iko «o ženske same sprele prejo, stkale platno, s;« šik: narodno nošo, v katero so se oblačile, bi bilo seveda zelo privlačno in vabljivo, *ko bi s.e v dekliških krožikih učila dekleta prikro« jevanja in šivanja narodne oWeke. Za tak pouk bi bile gotovo tudi matere navdušenc. Za različno vezenje, ki dekleta: pač zelo ve« seli, matert nimajo smisla. Ravno včeraj je bila pri mcni neka mladenika, ki si j& prišla izposodit kvačkan vogel za< prevleko blazine, pa je rekla: »Rada bi zankala, pa mi veli mama, da kaj bi \/, celega- raztrgano delala, zato bom raje kvačkala, da se ne bo jadila.« V petem razrtdu jc pa rekla neka učenka: »Ne smem vezti otirača, pravi gospodinja, da je škoda niti.« Prepričana pa sem, da bi drlc k ročnemu delu, ko bi bil v šoli šivalni stroj in bi na. njem šivale perilo in obleko. Dokler tega ni, pri nas, paudarjam p r i n a s , nc bo ogrevanja za krožek, kako je drugod. pa ne vem. Za kuhanje pa je intercs velik, kakor scm že rckla. Ko bi hotela vse nedelje lcta učiti kuhanja. vem, da za vsl- ne bi zmanjkalo iideleženk. Moram pa takoj omeniti, da jo ta pouk v majhni ku= hinji, ikakršna je moja, zelo težaven. Potre.b« no bi bilo, da bi sc za pOuk pobrigal krajevhi šolski odbor. Kjer naj bi se Ikuhalo, bi mo= rala imeti šola prostor za to, pa drva, morda tudi kaj kuhinjske posode m za potrebo tudi kako 'kuhinjsko brisačo. Pri nas je šlo vse to na moj rovaš, ker šola nima prostora, na vse drugo pa za enkrat reflektirala nisern. H kuhanju stm jih pritegnila vsakikrat pc 6, kar je za mojo 'kuhinjo, ki meri 8:34 m*. največje štvilo, ki je. moigoče. Bila sem zelo vesela, če je kdaj katera manjkala, da sem jih imela samo 5. Kuhala sta se vselej po dva obcda, eden za mojo mater in zame, drugi za učenke. lObeda sta bila zato po dva, da so se naučile vsakikrat po čimveč jedi. Kar se je sikuhalo za naju z mamo, od tega so dabile pdkušnjo, kar so skuhale zase, so po* južinale v šolski sobi.* Za svoj obed so pn= ncsle vse potrebno od doTna s seboj. (Mo'ko, mleko, meso itd.). Kub.ale so.se navadne jedi. katere sc v \saki kmetiški hiši lahko pripravljajo, ker imajo zanje vse potrebno doma, tako n. pr. smo pripravile: Govejo }uho in par postnih juh z rczanci, raznimi žličniki, vlivanci in z žlikrofi. Omake: Vinsko, hrenovo, čebulovo, pa» radižnikova. Mcsne jedi: Navadni in scgedinski go= laš, obara, vampi, jetrca, polp&tc. Navadne 'močnate jedi: Štruklji, kru* hovi in krompirjevi ''kneddci. - Za rekonvalescente: Zdrobov, rižev in kruhov .narastek, palačinkc, praženje, pi* škoti, keksi in šado. Močnate jedi iz shajanega testa: Orc* hova, ocvirkova potica in 'krofi. (Testo so prišle pripravit že v soboto zvcčer). Ocvrta močnata jed bn z drožja: Flans cati. Kako se ohranijo paradižniki v slani vodi in kako se skuha povidel, to sem jim samo povedala, ker v oni dobi ni bilo para« dižnikov in čcšpelj. Tako, to je v glavnem vse, kar smo de* lak'. Največje veselje so kazale za močnate jcdi, in sicer v prvi vrsti za piškote. Bil ji to navadni biskvit. Odkar sem jih to nava* dila, ni bilo nikogar več k meni s prošnjo, naj naredim piškote za bolnika. Zdaj jim to že one spečejo, ki so se lani udckžilc krožka. Tort in takih jedi, za katere bi mo» ra.Le kupovati rozine, mandeljc itd., jih nisem učila. To bi jih zapeljalo v potratnost, za katero pa pri naših riazmJcrah ni denarja. Naš kmet je zeta obubožan in se drže samo one kmetije, čijih gospodarji so v Ameriki. Zato jc treba, da se štedi v vsem. Da se dekleta pri kuhanju vadijo tudi pomivanja posodc, snaženja pribora, da se jim goivori o higijeni in snagi, se jim pokažt, kakoi se pripravi miza za obed, to je umevno ob stbi. Sklep. Za uspcšen krožek je neobhodno potrebno, da sloni vse na praktičnem delu. Teorija brez prakse je mrtva. Ob samih pri* digah se krožek razblini in trud in dobra vijija učiieljic sta zaman. Praktično pa pojde le tam. kjer bo s krožk' -sodeloval krajevni šolski bdbor jn nabavi! vse, kar je potrebiro, da se doseže uspeh. To, kar sem napisala, velja za naše krajevne razmere, to poudarim še enkrat. Naša deikl.eta bodo gospodmje na kmetih ali pa v Kanadi, kjer je že zdaj od vsake naše hiše gotovo po ena. Za krožek blizu Ljubljane in drugih mtst, tam bo pa treba ubrati čisto druge stmne, ki bodo brnele dotionemu kraju in njeeovim razmeram v prilog. Poldka Bavdkova. * Močnate jedi so niso pojedk v šoll, ampak so sc ncsile domov, da so jih po'kusii! tudi domači.