DOKUMENTI
RAZISKOVALNI SKUPNOSTI SLOVENIJE Jezikoslovno-lilerarna sekcija Ljubljana, Župančičeva 6
PROGRAM RAZISKOVALNIH NALOG LITERARNIH ZGODOVINARJEV — SLAVISTOV IN PREDLOGI, KI JIH NAREKUJE POLOŽAJ STROKE
Dne 25. novembra 1971 so se sestali slovenski literarni zgodovinarji, ki delajo na področju slovenistike oz. slavistike, pregledali
program načrtovanih raziskovalnih tem in ob tej priložnosti kritično pretresli položaj svoje stroke. Oboje je bilo storjeno z na-
127
menom, da Raziskovalno skupnost SRS ob njenem snovanju nacionalnega programa znanosti seznanimo z raziskovalnimi temami, ki v ta program sodijo, in z zadevami, ki jih pri odgovorni organizaciji znanosti ni mogoče prezreti.
I. Program raziskovalnih tem
Program, ki smo ga obravnavali na sestanku, vam pošiljamo v kratkem izvlečku in z dodanim celotnim gradivom, kolikor smo ga prejeli od zainteresiranih ustanov, delovnih skupin ali posameznikov. Žal nam kljub jasnim vnaprejšnjim navodilom ni uspelo od vseh poročevalcev dobiti dovolj izčrpnih podatkov. Poleg tega je treba opozoriti, da mnogih izrazito individualnih načrtov, ki so vedno bili in bodo zelo bistvena stran naše vede, iz več razlogov ni mogoče evidentirati, čeprav je z njimi treba računati in jim omogočiti kasnejše in sprotno vključevanje v načrte slovenske Raziskovalne skupnosti. V programu tudi ni posebej navedena znanstvena in strokovna periodika (Slavistična revija. Jezik in slovstvo), ki jo štejemo za samoumeven in že utrjen del slovenske slavistike. Podobno bi veljalo za nadaljevanje že utečenih znajistvenih izdaj, kot so na primer: Slovenska bibliografija. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Monumenta litterarum slovenica-rum i. pod.
II. Predlogi Raziskovalni skupnosti Slovenije
V kritični razpravi o položaju stroke sta se razločno pokazali predvsem dve problematični območji, kjer bo treba stvari odločno premakniti, če se hočemo izogniti resnemu zastoju stroke. Na prvem mestu je ugotovitev, ki ni nova, a je prav ob evidentiranju raziskovalnih tem znova prišla na dan z vso svojo težo in ostrino; obstaja cela vrsta temeljnih področij stroke, ki so nerazvita, omrtvičena ali docela zanemarjena. Drugi krog težav, ki seveda ni brez zveze s prvim, pa zadeva organiziranost naše vede, boli točno: je v nezadostni, današnji ravni vede in obstoječimJcreativnim zmogljivostim popolnoma nedorasli institucionalni organizaciji naše znanosti.
Razprava je ob različnih, vendar bolj dopolnjujočih se kot nasprotnih pogledih privedla do naslednjih skupnih temeljnih ugotovitev in predlogov.
A. Najbolj urgentna strokovna področja in naloge
Gre za vrsto znanstvenih nalog, ki jih ni med danes evidentiranimi raziskovalnimi
temami, ali pa so prijavljene samo pogojno, se pravi brez zadostnih možnosti za uresničevanje.
1. Slovenska retrospektivna bibliografija (do 1. 1945). Delo bi bilo treba zaupati, predvsem pa gmotno omogočiti Komisiji za bibliografijo pri SAZU (prof. Janez Logar).
2. Izdelava centralnega kataloga slovenskih knjižnic. Nujno bi bilo evidentirati (predvsem starejši) slovenski knjižni fond ne le knjižnic različnih ustanov, temveč tudi zasebnih. Prav tako potreben bi bil katalog vseh starejših slovenik v zamejskih in inozemskih knjižnicah. Tudi to nalogo bi bilo treba zaupati in omogočiti komisiji za bibliografijo pri SAZU.
3. Zgodovina slovenskega verza. Verzolo-gija je eno najmanj razvitih področij slovenske slovstvene vede in smo v tem pogledu daleč za vsemi slovanskimi narodi. Nujno bi bilo zbrati in organizirati skupino raziskovalcev, ki bi se lotila proučevanja slovenskega verza.
4. Zgodovina slovenske slovstvene vede (od njenih začetkov do danes). Okoliščina, da takega dela nimamo, močno škoduje stroki doma, še bolj pa v mednarodnih slavističnih krogih. S primernimi sredstvi bi se ob tej temi dala zbrati skupina strokovnih sodelavcev, ki bi se nekaj let posvetili tem vprašanjem.
5. Literarna teorija. Kljub posameznim tehtnim raziskovalnim zbiranjem, ki sodijo v to programsko smer (kartoteka literarno-teoretskih izrazov in kartoteka neslovenskih avtorjev, oboje za literarni leksikon pri SAZU) in jih je tudi vnaprej treba podpirati, pa smo še vedno brez sleherne širo-kopoteznejše zasnove, ki bi obetala dati tudi slovenski slovstveni vedi sodobno in celovitejšo literarno teorijo. Večina strokovnjakov se danes že dodobra zaveda, kolikšen primanjkljaj in kakšno škodo pomeni dejstvo, da takega dela nimamo. Seveda bi bila izdelava sistematične in celovitejše literarne teorije, zgrajene na posebnostih slovenske književnosti, zelo zahtevno delo. Potrebna bi bila dobro organizirana in znanstveno res usposobljena skupina delavcev, zbranih ob inštitutskem delu in aparatu. Tu pa se seveda začnejo že vprašanja, ki posegajo v drugo problematično območje naše vede, v njeno organizacijo.
B. Najbolj urgentna vprašanja organizacije znanstvenega dela
1. Potreba materialnega omogočanja in postopnega inslitucioniranja novih raziskoval-
128
nih žarišč. Produkcija današnje slovenske literarne zgodovine in njenih mejnih področij je v resnici zelo obsežna, razmeroma bogata in notranje nenavadno mnogosmer-na. Vendar zmeraj znova ugotavljamo, da je to njeno delovanje po svoji organizacijski strani popolnoma razbito in nepovezano do škodljive mere. Manjka nam trdnega združevalnega jedra oziroma jeder, predvsem institutsko organiziranega zaledja z zanesljivimi kadrovskimi in materialnimi možnostmi. Po drugi strani imamo med diplomanti fakultete vedno več odlično usposobljenih in znanstvenega dela voljnih mladih ljudi, ki pa se nam izgubljajo v drugih službah ali v tujino, saj jim ne moremo dati ustreznega delovnega mesta. Skratka, prva in temeljna potreba za primerno dihanje, pomlajevanje in razvoj stroke se glasi: uskladiti institucionalno organiziranost naše vede z njenimi sodobnimi potrebami in njenimi današnjimi kreativnimi zmožnostmi. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je ta stroka danes tudi že na Slovenskem toliko razvita in v metodoloških zasnovah tako močno večsmerna, da je ni več mogoče brez škode in nasilja vezati na en sam koncept, temveč je treba podpreti njen neizogibni znanstveni pluralizem. Torej je treba omogočiti polno življenje tudi novim, že delujočim in primemo preverljivim raziskovalnim zasnovam. Načelo razumnega in utemeljenega policentralizma je bilo načelo, ki so mu pritegnili vsi udeleženci razprave. Iz tega sledi logičen sklep: podpirati in razvijati je potrebno že obstoječi program SAZU in njenega Inštituta za literaturo, hkrati pa materialno omogočiti in zatem čim hitreje institucionalizirati tudi druge in nove znanstvene raziskovalne programe, evidentirane pri Raziskovalni skupnosti.
Seveda se zavedamo, da boleči problem in-stitucionaliziranja strokovnih potreb, ki se ga slavisti lotevajo že dalj časa, ni edini problem, ob katerem bi se odločala usoda stroke, njene moči in zbranosti. Stvari imajo tudi subtilnejše, notranje razsežnosti. Pri tem je na prvem mestu vprašanje samodejne mobilizacije ljudi ob globokih in sorodnih iskateljskih potrebah, torej ob izrazito notranjih motivacijah, ki — ne glede na materialne možnosti — so, ali pa jih ni.
2. Za literamozgodovinske raziskovalce na področju Maribora in vzhodne Slovenije naj bi se ustanovil poseben povezovalni in u-sklajevalni center na Pedagoški akademiji v Mariboru. Predlog utemeljuje cela vrsta tehtnih raziskovalnih tem, ki jih prijavljajo tamkajšnji literarnozgodovinski delavci, pa tudi potreba po usklajevanju celotnega lite-
ramo-zgodovinskega raziskovalnega dela v Sloveniji.
3. Uresničevanje samoupravne funkcije raziskovalcev znotraj Republiške raziskovalne skupnosti. Preprosta in poštena logika samoupravljanja zahteva, da je neposrednim raziskovalcem omogočeno realno in ne samo simbolično soodločanje pri vseh tistih zadevah Raziskovalne skupnosti, ki so za raziskovalce bistvene in realne. Sem ne sodi samo načrtovanje znanstvenega dela, temveč tudi soodločanje pri potrjevanju oziroma obravnavanju raziskovalnih tem in drugih zahtevkov ali prošenj, prijavljenih na vsakoletne javne razpise Sklada RRS oziroma Borisa Kidriča za financiranje znanstvenega dela. Naš predlog je: celotno gradivo, ki prispe na javne razpise za financiranje, naj obravnava na svoji seji najširši krog raziskovalcev ustrezne stroke, formulira ob vsakem primeru svoje stališče in ga prek ustrezne sekcije sporoči upravnemu odboru sklada. Tako mnenje bi lahko tehtno nadomestilo ali vsaj dopolnilo nekoliko problematičen sistem osebnih recenzij.
4. Pritegnitev slovenistov iz drugih republik in iz tujine. Samoumeven se nam zdi predlog, da k našemu delovanju znotraj RRS pritegnemo kot enakopravne tudi literarne zgodovinarje-sloveniste, ki delujejo na drugih univerzah v Jugoslaviji. Po potrebi naj bi k načrtovanju in delu pritegovali tudi sloveniste, ki delujejo zunaj Jugoslavije.
5. Razprava je opozorila še na to, da bo potrebno prizadevnejše sodelovanje s tistimi raziskovalci, ki se ukvarjajo s slovenskim iilmom, televizijo in radiom, torej s panogami, kjer je literatura sestavni del drugih medijev kulture.
Ljubljana, dne 1. decembra 1971
PROGRAM RAZISKOVALNIH NALOG
(seznam evidentiranih raziskovalnih tem')
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
1. Kritične izdaje starejših slovenskih rokopisnih spomenikov in literarnih del Dolgoročnejša in tekoča naloga. Delo je razdeljeno med več strokovnjaki.
• utemeljitve tem so (v večini primerov) v dodanem gradivu.
12.9
2. Korespondence znamenitih Slovencev Dolgoročnejša in tekoča naloga.
Delo opravlja več strokovnjakov.
3. Slovenski biografski leksikon
Dolgoročnejša in tekoča naloga (v zadnji fazi).
Urednik: znan. svet. Alfonz Gspan.
4. Literarni leksikon Dolgoročnejša in tekoča naloga.
Prva faza: izdelava kartoteke slovenskih literarnoteoretskih terminov in kartoteke neslovenskih avtorjev v slovenski periodiki od druge polovice 18. stol. do danes.
KATEDRA ZA ZGODOVINO SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI (Filoz. fak., Ljubljana)
5. Zgodovina slovenske književnosti, strukturirana po razvoju literarnih zvrsti. Dolgoročnejša tšma: 1972—1982. Skupinsko delo. Nosilec teme: prof. dr. Boris Paternu v sodelovanju s prof. dr. Francem Zadravcem, doc. dr. Matjažem Kmeclom, asist. Jožefom Koruzo in asist. Helgo Glušič-Krisperjevo ter skupino strokovnih sodelavcev (5).
6. Slovensko narodnoosvobodilno pesništvo (1941—1945) (Izdaja komentiranega gradiva v več knjigah s spremno študijo.) Dolgoročnejša tema: 1971—1981. Skupinsko delo.
Nosilec teme: prof. dr. Boris Paternu z enim strokovnim sodelavcem in s slušatelji slavisti.
7. Zgodovina slovenske slovstvene vede (od začetkov v 16. stol. do danes). Pogojna tema, izvedljiva samo v primeru, če bodo dodeljena sredstva za organizacijo posebne skupine delavcev.
Dolgoročnejša tema: 1972—1985.
SLOVENSKA MATICA
8. Slovenske ljudske pesmi, II—X. knjiga Dolgoročnejša in tekoča naloga. Skupinsko delo: dr. Zmaga Kumer, dr. Milko Matičetov, dr. Valens Vodušek.
9. Izdaja monografij slovenskih pesnikov in pisateljev
Dolgoročnejša in tekoča naloga.
Pred izidom: dr. Branko Berčič, Mladost
Ivana Tavčarja.
10. Razvoj slovenske dramatike (od najstarejših časov do druge svetovne vojne). Avtor: akad. prof. dr. France Koblar.
11. Slovenska umetna pesem pred Prešernom
Avtor: znan. svet. Alfonz Gspan.
LITERARNOZGODOVINSKI DELAVCI, ZBRANI OB MARIBORSKEM CENTRU NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI
12. Priprava Vrazove in D. Trstenjakove korespondence za znanstveno kritično izdajo (pripravljenost za sodelovanje pri akademijski izdaji Korespondence znamenitih Slovencev).
13. Repertoar slovenskih dramskih gledališč od začetkov do danes Literarnozgodovinska obravnava rasti slovenske gledališke misli. Dolgoročnejša tema: 1972—1982. Skupinsko delo. Nosilec teme bo določen po dogovoru. Priprave vodita: Bruno Hartman in Ignac Kamenik.
14. Zgodovina slovenske mladinske književnosti
Literarnozgodovinska obravnava problema. Dolgoročnejša naloga: 1972—1982. Skupinsko delo. Nosilec teme bo določen naknadno po deležu v skupnem načrtu. Sodelovali bi raziskovalci s Pedagoške akademije v Mariboru, iz Pionirske knjižnice v Ljubljani in Mariboru ter sodelavci (v Mariboru izhajajočega) zbornika Otrok in knjiga.
15. Leksikon slovenske mladinske književnosti
Delo, ki bi nastajalo hkrati z gornjim delom.
16. Krleža v slovenski slovstveni publicistiki do L 1941
Delo v končni fazi. Dokončano bo 1972. Avtor: dr. Janez Rotar.
DRUGE TEME, EVIDENTIRANE KOT INDIVIDUALNE ALI SKUPINSKE
17. Korespondenca Matija Copa in Emila Korytka. Znanstveno kritična izdaja. Edicija; Korespondence znamenitih Slovencev pri SAZU.
Izdelava; 1972—1974.
Avtor: akad. prof. dr. Anton Slodnjak.
18. Monografija: Ivan Tavčar Izdelava: 1972—1973.
Avtor: prof. dr. Marja Boršnik.
19. Kalobski rokopis Znanstveno kritična izdaja. Izdelava: 1970—1972. Izdaja; pri SAZU. Avtor: dr. Lino Legiša.
20. Monografija o Lovru Kuharju-Prežiho-vemu Vorancu
Izdelava: 1972—1975. Izdaja: pri DZS kot sklepna knjiga Zbranega dela Lovra Ku-harja-Prežihovega Voranca. Avtor: Drago Druškovič.
130
21. Cankarjeva bibliogralija
Izdelava: 1972 (zadnja faza). Izdaja: Obzorja, Maribor.
Avtor: prof. France Dobrovoljc.
22. Bibliographie de la litterature slovene en langue iran^aise
Za: Annales de ITnstitut Frangais de Zagreb.
Izdelava: 1972. Avtor: France Dobrovoljc.
23. Pomenska analiza slovenske dramatike med Linhartom in Grumom Fenomenološko pozitivistična obravnava. Izdelava: 1972—1974.
Skupinsko delo.
Avtorji: Niko Grafenauer, Andrej Inkret, Taras Kermauner.
24. Slovenski ekspresionizem Celovita obravnava.
Izdelava: do konca 1972 (v zaključni fazi). Nosilec teme: prof. dr. Fran Petre.
25. Ivan Cankar. Monografija Izdelava: 1973—1975.
Nosilec teme: prof. dr. Fran Petre.
26. Nove tendence v slovenski poeziji v dvajsetih letih
Izdelava: 1972—1975.
Avtor: Katarina Salamun-Biedrzycka.
prof. dr.  Boris Paternu Filozofska fakulteta v Ljubljani
131