Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Poročilo o delu v letu 1979 POROČILO O DELU NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V UUBUANI V LETU 1979 OfflJtrVEIB J?l§ Izdala, založila in razmnožila kot interno publikac Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1 Zanjo odgovarja dr. Branko Berčič Besedilo priredil Maks Veselko Naklada 100 izvodov V S E B I N A A. Organizacija in upravljanje knjižnice 1 . Splošni podatki 2. Samupravljanje 3. Sanacija materialnih in kadrovskih pogojev poslovanja 4. Finančno poslovanje B. Notranje poslovanje knjižnice 1 . Dotok knjižničnega gradiva 2. Obdelava knjižničnega gradiva 3. Obdelava posebnega gradiva 4. Tehnične službe C. Zunanje poslovanje knjižnice 1 . Referalna dejavnost 2. Matična dejavnost 3. Razstave, publikacije, raziskovalne naloge 4. Mednarodni stiki 5. Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavcev Priloge: I. Izbor tujih publikacij, pridobljenih v letu 1979 II. Seznam tujih zamenjevalcev publikacij III. Pregled periodičnega tiska IV. A. Stanje fondov Narodne in univerzitetne knjižnice B. Pregled obdelanega knjižnega gradiva V. Pregled dela z obiskovalci VI. Medknjižnična izposoja s tujino VII. Bibliografije sodelavcev za leto 1979 A. ORGANIZACIJA IN UPRAVUANJE KNJIŽNICE 1 . Splošni podatki Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1774, je z uredbo Slovenksega narodnoosvobodilnega sveta (Uradni list SNOS in NVS št. 46, 24.10.1945) postala centralna knjižnica federalne republike Slovenije, to je slovenska nacionalna knjižnica. Z zakonom o univerzi (Uradni list LRS 1957, št. 23) je postala zavod univerze v Ljubljani, kar je bila že v letih pred zadnjo vojno. Zakon o knjižnicah (Uradni list LRS 1961, št. 26) ji je naložil funkcijo republiške matične knjižnice. Novi zakon o knjižničarstvu, ki je v pripravi, bo status knjižnice na novo opredelil. Na podlagi zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovemu vpisu v sodni register je bila knjižnica dne 20.11.1974 vpisana v register organizacij združenega dela pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani (številka registrskega vložka 575/00). Po določilih veljvanega statuta je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani slovenska narodna knjižnica, osrednja knjižnica SR Slovenije, republiška matična knjižnica in osrednja knjižnica višjih in visokih šol univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Svojo funkcijo uresničuje knjižnica s tem, da s svojim knjižničnim gradivom opravlja knjižičarsko, bibliografsko, dokumentacijsko in komunikacijsko delo. Organizacijska struktura knjižnice je naslednja: ravnateljstvo, oddelek za pospeševanje knjižničarstva (z enotama: bibliotekarski strokovni in znanstvenoraziskovalni center, matična organizacijska in inštruktorska služba), oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva, oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (z enotama: tekoča splošna narodna bibliografija, retrospektivna narodna bibliografija in specialne bibliografije), oddelek za obdelavo knjižničnega gradiva (z enotami;-' abecedni imenski katalog, stvarni katalog, tehnična obdelava), oddelek za obdelavo periodičnega tiska s skladiščem in čitalnico, oddelek za delo z uporabniki (z enotami: informacijska služba, izposoja, centralni katalog, čitalnice, skladišča), posebne zbirke (rokopisna zbirka, zbirka slovenskega drobnega tiska, kartografska in slikovna zbirka, glasbena zbirka, mednarodna knjižnica za sodobno glasbo, francoska zbirka) ter enote skupnih služb, ki opravlja naloge skupnega pomena (upravno-? izvršilne, administrativne, finančne, gospodarske tehnične zadeve). Knjižnica je vključena v Skupnost knjižnic Slovenije in Skupnost nacionalnih knjižnic Jugoslavije. Ob svoji 200-letnici (1974) je knjižnica prejela visoko državno odlikovanje Red zaslug za narod z zlato zvezdo. Ravnatelj knjižnice je dr. Branko Berčič, znanstveni sodelavec in bibliotekarski svetovalec. Pomočnik ravnatelja je Maks Veselko, bibliotekarski svetovalec. 2. Samoupravljanje Samoupravni organi v knjižnici so zbor delavcev, knjižnični svet, komisija za delovna razmerja in komisija za samoupravno delavsko kontrolo. Knjižnični svet je v tem letu deloval v naslednji sestavi: Marija Kravos, Misel Kurajica, Jože Munda (predsednik), Miša Sepe (podpredsednica), Tatjana Solarovič, Leon Sporčič, Nuša Štempihar, Slavka Trontelj in France Vurnik. Kot predstavniki družbene skupnosti so v knjižničnem svetu sodelovali: Marjana Kobe (DBS), Leopold Suhodolčan (Skupščina SR Slovenije), Tanja Stefancioza (svet Univerze), Uroš Prevoršek (svet umetniških akademij), Bogo Komelj (Skupnost knjižnic SR Slovenije), Zora Kamnikar (Univerzitetna konferenca ZSMS). V komisiji za delovna razmerja so o kadrovsktfi zadevah odločali Tatjana Marušič, Teja Radovan (predsednica), Miloš Rybar, Nuša Štempihar, in Radojka Vrančič. Komisijo za delavsko kontrolo so sestavljali: Stanka Dimc, Ivan Klemenčič (predsednik) in Zdenka Mavrič. Zbor delovne skupnosti se je v tem letu sestal petkrat, knjižnični svet je imel 11 sej, komisija za delovna razmerja 16 sej, komisija za delavsko kontrolo 3 seje. Deloval je tudi odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Zbor delovne skupnosti je obravnaval in sprejel zaključni račun za leto 1978 in finančni načrt za leto 1979. Sklepal je o pristopu k posameznim dokumentom samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti ter obravnaval in sklepal o drugih zadevah iz svoje pristojnosti, katere mu nalagajo samoupravni in drugi splošni akti knjižnice. Knjižnični svet je določil zaključni račun za 1978 in finančni načrt za 1979. Po predhodni javni obravnavi je sprejel osnutek smernic srednjeročnega razvoja NUK za obdobje 1981-1985 in elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o osnovah plana. Iz svoje normativne dejavnosti je po predhodnih javnih obravnavah sprejel pravilnik o delovnem času ter njegove spremembe in dopolnitve ter dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih. Obravnaval je poročilo o prostorski problematiki NUK in sprejel plan preselitve delovnih enot. Imenoval je razne komisije ter imenoval med drugim tudi delegata knjižnice v bibliografsko sekcijo mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov IFLA. Začel je postopek za reelekcijo ravnatelja in pomočnika ravnatelja ter imenoval razpisno komisijo. V okviru finančnih možnosti je sklepal o tekočih vzdrževalnih delih in nabavi opreme ter reševal druge zadeve iz svoje pristojnosti. Knjižnica se je vključevala v samoupravni delegatski sistem preko treh svojih delegacij: dveh združenih delegacij na področju samoupravnih interesnih skupnosti in ene delegacije na področju združenega dela. V združeni delegaciji za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za zdravstvo, socialno varstvo, otroško varstvo, telesno kulturo so sodelovali: Jelka Dovič, Stanka Dimc, Jelka Kadunc, Leon Sporčič, Vinko Gale, Marija Pavlič, Sašo Albert, Marja Prelovšek; v združeni delegaciji za vzgojo in izobraževanje ter kulturno in raziskovalno dejavnost: Vlasta Pacheiner-Klander, Majda Ujčič, Ignac Kamenik, Jože Kokole, Ivan Klemenčič, France Vurnik, Radojka Vrančič, Marijan Ozvald-r v delegaciji za sodelovanje v družbenopolitičnih skupnostih pa Tatjana Banič, Vlasta Goljar, Vanda Doležal, Ančka Korže, Ančka Posavec in Jožica Pirc. V knjižnici so sodelovale osnovna organizacija sindikata, Zveze komunistov in Zveze socialistične mladine. 3. Sanacija materialnih in kadrovskih pogojev poslovanja Na osnovi samoupravnega sporazuma o izvedbu t. im.sanacijskega programa za opravljanje temeljne knjižnične dejavnosti je bil po pripravah in obravnavah, ki so potekale od junija dalje, šele v novembru podpisan dodatek za leto 1979 k samoupraw>emu sporazumu o oblikovanju, vrednotenju iz izvedbi programov dejavnosti Narodne in univerzitetne knjižnice v obdobju 1978 do 1985. V njemiso bili elementi cene2Storitev ovrednoteni takole: materialni izdatki v višini 352,50 din na m -r amortizacijski stroški po veljavnem družbenem normativu^ dohodek, ki zagotavlja sredstva za družbene obveznosti, za osebno in skupno porabo knjižničnih delavcev, pri čemer se njih število poveča za 5 novih strokovnih in za ustrezni odstotek drugih delavcev, ter za obvezno rezervo, v višini 117,5 % povprečnega dohodka delavca iz dohodka k samoupravnemu sporazumu za leto 1978^ nakup knjižničnega gradiva v obsegu za 15 % povečanega števila enot iz leta 1975 in in po tekočih cenah (1978 plus 20 %). Pri tem zagotavlja Izobraževalna kuspnost Slovenije 79,6 % skupno potrebnih finančnih sredstev in jih namenja izenačevanju družbenoekonomskega položaja knjižničnih delavcev z delavci v usmerjenem izobraževanju ter sofinanciranju knjižnične osnovne dejavnosti in nakupa knjižničnega gradiva, ki sta namenjena potrebam dejavnosti visokega šolstva. Kulturna skupnost Slovenije prispeva 13,5 % finančnih sredstev in jih namenja za nadaljnje izboljšavanje materialnih pogojev za opravljanje nalog slovenske nacionalne knjižnice (zbiranje, obdelava in arhiviranje knjižnega gradiva, vodenje katalogov, priprave tekoče slovenkse nacionalne bibliografije, nakup knjižničnega gradiva). Raziskovalna skupnost Slovenije prispeva 6,9 % finančnih sredstev in jih namenja zlasti za referalno dejavnost, za razvijanje baze podatkov o raziskovalnih nalogah, za procesiranje centralnega kataloga knjig v SR Sloveniji in za nabavo tuje literature. Že ob pripravah dopolnila za leto 1979 je NUK ponovno opozorila (kot v letu 1978), da vrednotenje dohodka ne pokriva realnih izdatkov iz dohodka in da nastaja precejšnja negativna razlika, ki jo bo knjižnica morala pokriti iz sredstev za nabavo knjižničnega gradiva, s čemer pa bo popolnoma prekinjena sanacija za tem področju knjižnične dejavnosti. Grozeče nevzdržno stanje je do določene mere omilila konec leta obračunana revalorizacija, po kateri se je prispevek ISS povečal za 5,46 % in prispevek KSS za 5,5 % (RSS svojega prispevka ni revalorizirala). Ker sta bila sanacijski samoupravni sporazum in njegovo dopolnilo za leto 1978 podpisana šele decembra 1978, so se pravi učinki prvega leta veljavnosti sporazuma pokazali šele v letu 1979: v letu 1978 je bilo izenačenje družbenoekonomskega polažaja delavcev doseženo šele v zadnjem tromesečju, novi delavci pa so bili vključevani v delo šele v zadnjih mesecih leta oziroma z novim letom. Kolikšni so bili sanacijski učinki, je mogoče povzeti po nekaterih primerjalnih kazalcih Službe družbenega knjigovodstva SR Slovenije za junij 1978 proti juniju 1979 na področju knjižničarstva: NUK je bila v 1978 povsod pod povprečjem skupine, v 1979 je povsod nad poprečjem skupine^ dohodek na delavca se je povečal z indeksom 159 od 52.629,- na 83.894.- oziroma z 18.na 6. mestoj ustvarjeni čisti dohodek na delavca z indeksom 158 od 50.299.- na 79.614.- oziroma s 14. na 5. mesto^ osebni dohodek in sredstva za skupno porabo z indeksom 150 od 8.130.- na 12.187.-oziroma s 16. na 5. mestoj čisti osebni dohodek na delavca z indeksom 154 od 5.139.- na 7.928,- oziroma s 16. na 1. mesto, poprečno število delavcev z indeksom 108 od 89 na 96 oziroma za 7 delavcev. Z dodatkom za leto 1979 in njegovo revalorizacijo je bilo mogoče v letu 1979 tekoče slediti izenačevanju družbenoekonomskega položaja knjižničnih delavcev, normalno pokrivati zaradi povečanih cen in obsega dejavnosti zvišane materialne stroške poslovanja ter se bolj posvetiti vzdrževanju opreme in stavbe oziroma nabavi najosnovnejših delovnih sredstev (zlasti za nove delavce). Manjši rezultat od predvidenega je bil dosežen na področju saniranja nakupa knjižničnega gradiva. Ker je moral biti del v ovrednotenem programu knjižnice vkalkuliranega zneska za nakup literature s finančnim načrtom preusmerjen v izenačevanje družbenoekonomskega položaja knjižničnih delavcev, je bil mogoče za nakup literature nameniti samo 13 % več finančnih sredstev kot v letu 1978j skupaj z namensko dotacijo KSS za mednarodno zamenjavo publikacij pa je bilo doseženo 31 % povečanje. Nadalnje kadrovsko dopolnjevanje se je z razpisnim postopkom začelo šele v tretjem tromesečju, potem ko so bila dokončno potrjena finančna sredstva za poslovanje v 1979. Z razpisom smo iskali 7 novih strokovnih in 2 upravna delavca, ki so prevzeli svoja dela šele jeseni oziroma jih bodo v začetku prihodnjega leta in zato bo njihov prispevek očiten šele v letu 1980. Glede na kadrovski razvojni načrt so bili oziroma bodo vključeni v naslednje delovne enote: po 1 z visoko izobrazbo v bibliotekarski strokovni znanstvenoraziskovalni center, v oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva in v oddelek za obdelavo slovenskega tiska, po 1 s srednjo izobrazbo v centralni katalog, v oddelek za periodični tisk in v upravno pisarno, po 1 s poklicno izobrazbo v tehnično bibliotekarsko obdelavo in v tehnično vzdrževalno službo in 1 z nižjo izobrazbo v glavno skladišče. V preteklem letu je knjižnico zapustilo 9 delavcev, do konca novembra 1979 pa se je zaposlilo petnajst delavcev, tako da je kolektiv NUK štel 98 delavcev v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom ( 8 več kot konec leta 1978) in 6 delavcev upokojencev (s polnim ali skrajšanim delovnim časom), skupno 104 delavce. Kadrovski sestav je naslednji: 2 znanstvena sodelavca, 14 bibliotekarskih svetovalcev in višjih bibliotekarjev specialistov, 3 višji bibliotekarji, 18 bibliotekarjev (med njimi 1 pripravnik), 18 višjih knjižničarjev, 12 knjižničarjev, 6 manipulantov, 7 upravnih delavcev in 24 tehničnih delavcev. Na vodilnih mestih v tem letu ni prišlo do sprememb, na vodstvenih delovnih mestih pa je 1. septembra, dosedanjega vodja oddelka za dopolnjevanje knjižničnega gradiva Franceta Vurnika zamenjala Slavka Lokar in 1. novembra dosedanjega vodja oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska Jožeta Mundo zamenjala Majda Ujčič. Vzporedno s postopnim prehajanjem na modernizacijo in reorganizacijo določenih knjižničnih strokovnih služb pri obdelavi gradiva in pri poslovanju za javnost ter z dotokom novih delavcev se je pojavila potreba po izboljšanju delovnih pogojev določenih delovnih enot: Sprejet je bil načrt, po katerem naj bi ob ustreznih preureditvah sedanjih delovnih prostorov in hodnikov pred njimi dosegli smclernejšo razvrstitev delovnih enot glede na njihov obseg dela in medsebojno finkcionalno povezanost. S takšno pridobitvijo dodatnih delovnih površin, z nadaljnjim preurejanjem podstrešja v knjižnična skladišča in modernizacijo njihove opreme ter z nadomestitvijo oziroma ureditvijo nekaterih drugih tehničnih naprav (pnevmatična pošta, skladiščna transportna naprava, knjižno in tovorno dvigalo, alarmne naprave, telefonska centrala, prezračevalna naprava centralnega ogrevanja, zaklonišče) bi knjižnica mogla v svoji sedanji zgradbi predvidoma poslovati do leta 1986, ko bi morala razpolagati z novim knjižničnim poslopjem. "V pregledni informaciji "Prostorska problematika Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani", ki je bila junija razposlana vsem pristojnim družbenim političnim, upravnim in samoupravnim inštitucijam in odgovornim posameznikom, je bila zato, poleg potreb po preurejanju v obstoječi knjižnični zgradbi, prikazana tudi nujnost po takojšnjem pristopu k pripravam za gradnjo novega knjižničnega poslopja, ki bi prostorsko omogočalo razvoj poslovanja knjižnice v dolgoročnem obdobju naslednjih petdesetih let. Po tem programu naj bi preurejevalna dela v sedanji zgradbi potekala v letih 1979-1982, pripravljalna dela za novo gradnjo v letih 1981-1983 in izgradnja v letih 1984-1986. Glede na to so bili sproženi postopki za urbanistično zagotovitev najprimernejše lokacije za novo knjižnično poslopje, za vključitev reševanja knjižnične prostorske problematike v srednjeročne programe za leta 191-1985 vseh pristojnih družbenih dejavnikov ter za pridobitev potrebnih finančnih sredstev v letu 1980. 4. Finančno poslovanje Priprava in podpis dodatka za leto 1979 k samoupravnemu sporazumu o financiranju redne temeljne knjižnične dejavnosti sta se zaradi postopkov pri sofinanciranju zavlekla v mesec november, tako da finančno poslovanje knjižnice ni moglo potekati popolnoma normalno. Vseskozi je temeljilo na trimesečnih začasnih finančnih načrtih, ki so bili sproti sestavljeni na osnovi dvanajstin oziroma akontacij od predvidenih prispevkov posameznih sofinancerjev. Definitivni finančni načrt za 1979 je mogel biti sprejet šele v mesecu decembru. Tako so morala biti sproti dotekajoča finančna sredstva uporabljena predvsem za pokrivanje tekočih materialnih izdatkov poslovanja in osebnih dohodkov delavcev, medtem ko so mogli biti dokončni sklepi o obsegu nabave literature, o nabavi nove opreme ter o vzdrževanju in popravilih na opremi in zgradbi sprejeti šele v zadnjem tromesečju, zaradi česar določene aktivnosti in njih finančna realizacija ni mogla biti izpeljana do konca tekočega leta. V novembru sklenjeni dodatek za 1979 k samoupravnemu sporazumu o finanicranju knjižnice in malo za tem odobrena valorizacija sta ovrednotila program knjižnične temeljne dejavnosti v 1979 na 19.667.714.-, od tega je znašal prispevek ISS 15,710530.- prispevek KSS 2,657.184,-in prispevek RSS 1,300.000.- z 80 % možno realizacijo v tekočem letu t.j. 1,054.000.- (ostanek po odobrenem poslovnem poročilu za 1979). Proračun SRS je kot svoj delež za sofinanciranje temeljne dejavnosti prispeval 1,323.085.-. Tako je knjižnični finančni načrt za 1979 mogel računati s prispevki sofinancerjev v višini 20,744.799,- (indeks 129). Redni lastni dohodki so bili predvideni na 872.944,- (indeks 106) in izredni dohodki na 387.000.- (indeks 95). Skupno je bila predvidena realizacija 22,004.743.-(indeks 127) dohodka za redno temeljno dejavnost. Poleg tega je knjižnca na podlagi sklenjenih pogodb razpolagala z namenskimi finančnimi sredstvi v višini 4,537.722,- , in sicer: za raziskovalne naloge 662.018.- (RSS, KSS), za pripravo in tiskanje publikacij 1,175.903.- (KSS, ISS, RSS), za mednarodno izmenjavo publikacij 530.000.-in strokovnih delavcev 49.301 . - (oboje KSS), za nabavo tehnične opreme 120.ooo.- (KSS, proračun SRS) in za adaptacijo skladišč 2,000.000.-(proračun SRS). Od celotnega dohodka za opravljanje redne temeljne dejavnosti je bilo za materialne izdatke in amortizacijo na voljo 5,953.000 - (indeks 128), od tega za režijske stroške (kurjava, razsvetljava, PTT, pisarniški in potrošni material, transportne storitve) 1,520.500.-(indeks 130), za popravila, vzdrževanje in amortizacijo zgradbe in opreme 1,585.000.-(indeks 121), za funkcionalne izdatke (avtorski honorarji, delo po pogodbah, dnevnice, potni stroški, prevozi na delo in druge neproizvodne storitve) 1,332.500.- (indeks 162), za finanicranje somatične dejavnosti Centralne knjižnice, Pionirske knjižnice in Mariborske knjižnice 215.000.- (indeks 113) in za nakup novega knjižničnega gradiva 1,300.000.- (indeks 113), pri čemer se bo ta znesek z realizacijo namenskih dotacij na zakup literature za zamenjave povečal na 1,830.000.- (indeks 131). Nakup knjižničnega gradiva, ki je eden osnovnih elementov sanacijskega programa, je bil v kalkulativnih elementih knjižničnega programa predviden sicer z zneskom 2,096.190.-, vendar je moral biti zaradi prenizke kalkulativne osnove za izračun izdatkov iz dohodka in zaradi višjih stroškov tekočega poslovanja, v soglasju s financerji znižan na 62 % (postavka v rednem finančnem načrtu) oziroma na 87 % (skupni znesek na nabavo knjižnega gradiva) prvotno kalkulirane vsote. V fizičnem obsegu pa je bil program nabave, ki je predvideval za 15 % povečani obseg iz leta 1975, pri knjigah dosežen z 2.777 enotami ( lo3 % od plana 2.685 enot), pri revijah z 897 tekočimi naslovi (91 % od plana 985 naslovov), pri posebnem knjižničnem gradivu z 1.494 kosi (56 % plana 2.668 kosov), skupno torej z 5.168 enotami knjižničnega gradiva oziroma 82 % vkalkuliranega obsega (6.338 enot). Sorazmerno veliko povečanje drugih funkcionalnih izdatkov (indeks 162) vključuje ob enakem deležu avtorskih honorarjev kot prejšnje leto predvsem večji obseg pogodbenih del (indeks 185), ker so bila s sodelovanjem zunanjih delavcev opravljena nekatera nujan bibliotekarska strokovna opravila (iredno dela na t.i.D-foncu, nadomeščanje velikega števila bolezensko odsotnih rednih delavcev) in tehnična strokovna opravila (vzdrževalna dela, nadomeščanje odsotnih tehničnih delavcev idr.). Iz preostalega dohodka v višini 16,051.743.- (indeks 127) je bilo za brutto osebne dohodke delavcev predvidenih 13,500.000.-(indeks 136, vključuje tudi nove delavce po sanacijskem programu), za obveznosti iz dohodka in za pogodbene obveznosti 1,580.000.- (indeks 146), za rezervni in druge sklade in za regresirano prehrano 971.743.- (indeks 64, sklad skupne porabe in poslovni sklad bosta dokončno formirana ob zaključnem računu). Usklajevanje družbenoekonomskega položaja knjižničnih delavcev kot eden temeljnih elementov sanacijskega programa je bilo ob namenjenih finančnih sredstvih v teku celega leta skladno z družbenimi normativi: v prvih treh tromesečjih je bilo na pogojno kvalificiranega delavca izplačano mesečno poprečje 4.793.- in je bil normativ 4.801.- dosežej z 99,8 %, v zadnjem tromesečju pa je bilo doseženo mesečno poprečje 4.931.- in je bil normativ 4.979.-. dosežen 99,03 %. Močno zakasnelo sklepanje pogodb o financiranju redne dejavnosti je povzročilo, da so bila nekatera naročila pisarniške in strojne opreme ter vzdrževalna in adaptacijska dela iz delovnega programa za leto 1978 realizirana šele v letošnjem letu in da bodo nekatera naročila iz dela iz letošnjega programa dokončno realizirana šele v začetku prihodnjega leta. Tako je bila nabavljena oziroma so bile sklenjene pogodbe in angažirana'* ustrezna finančna sredstva na naslednjo strojno, pisarniško in drugo opremo: Stavni stroj IBM Composer, razmnoževalec Minigraph, ofsetni stroj Multilith, knjigoveški rezalni stroj Maxima, fotoaparat, fotografski sušilni stroj, 2 pisalna stroja, 9 pisalnih miz, 2 strojepisni mizici, 14 vrtljivih pisalnih stolov, pisarniška arhivska omara idr. Opravljena so bila tudi oziroma sklenjene pogodbe in angažirana ustrezna finančna sredstva na naslednja vzdrževalna dela : dokončna modernizacija kurilnice, popravilo in pleskanje oken v kletnih prostorih in v 1. nadstropju (ob Gosposki ulici), popravilo in pleskanje leseneih balkonskih sten v veliki čitalnici, generalno popravilo osebnega dvigala idr. Poleg tega so se po programu za premestitev določenih delovnih enot začela prva preureditvena in adaptacijska dela novih delovnih prostorov za knjigoveško delavnico, za ekonomat in za sejno sobo oziroma malo predavalnico (vse iz amortizacijskih sredstev), ponovno pa so stekla tudi dela za preureditev druge podstrešne dvorane (ob Gosposki ulici) v klasično knjižno skladišče in ie bila naročena oprema za modernizacijo (kompaktna knjižna stojala "Ekonom) druge skladiščne dvorane v 3. nadstropju (ob Gosposki ulici). Za srednjeročno in dolgoročno razrešitev prostorskih pogojev za delovanje knjižnice je bila izdelana že omenjena informacija o knjižnični prostorski problematiki. Srednjeročno urejanje se omejuje na ustrezna dela v sedanji knjižnični zgradbi in obsega preureditev določenih pomožnih prostorov in komunikacijskih površin v normalne delovne prostore, modernizacijo opreme v obeh skladiščnih dvoranah 4. nadstropja, preureditev zadnje podstrešne dvorane v klasično skladišče, adaptacije za pomožna skladišča v Mekinjah, ureditev pnevmatične pošte in skladiščne transportne naprave, namestitev nove telefonske centrale, ogrevalno-prezračevalne naprave, tovornega in knjižnega dvigala, alarmne naprave in ureditev hišnega zaklonišča^ dela naj bi potekala v letih 1979-1982 in bi po sedanjih cenah veljala okoli 14,000.000.- din. Kot dolgoročna rešitev knjižne prostorske problematike je predlagana izgradnja novega sodobnega knjižničnega poslopja, za kar naj bi pripravljalna dela potekala v letih 1981-1983, gradnja objekta pa v letih 1984-1986^ po sedanjih cenah bi skupni stroški izgradnje znašali okoli 1.183 milijonov din. Na razpise za financiranje dejavnosti v letu 1980 so bile KSS, RSS in RKK (za Izvršni svet SRS) poslane dokumentirane prijave potreb za urejanje knjižnične prostorske problematike, kakor jo predvideva program za leti 1979 in 1980 v skupnem znesku 5,000.000.-. Poleg tega je bil posredovan tudi predlog za pridobitev novega depozitnega skladišča (stara mestna kašča v Škofji Loki, 805 m netto površine) s prodajno ceno 2,000.000.- din. Na osnovi prvih pogovorov o postopku za sklenitev dodatka za leto 1980 k samoupravnemu sporazumu o financiranju knjižnične redne dejavnosti so bili pripravi jeni prvi aproksimativni izračuni, ki predvidevajo 27,829.487.- rednih dohodkov oziroma izdatkov. Proračunu SRS je bil posredovan predračun za dejavnost, ki jo financira republika (predlog 2,748.979.-). Za SRS sta bila izdelana ločena predračuna stroškov za nabavo literature (1,000.000.-) in za poslovanje republiškega referalnega centra, in sicer po varianti sedanjega postopnega sanacijskega programa (3,773.600.-) in po varianti potreb takojšnjega popolnega delovanja (4,449.300.-), ter predlog za pridobitev ustrezne računalniške opreme v Ifetu 1980 oziroma v naslednjem petletnem obdobju 1981-1985. Vsem sofinancerjem knjižnične redne dejavnosti (ISS, KSS, RSS, SRS) so bili posredovani tudi okvirni finančni podatki programiranja. V delovni skupini podpisnikov samoupravnega sporazuma o financiranju knjižnične redne dejavnosti v obdobju 1978-1985 pa je bilo že sprejeto stališče, da bo treba zaradi neskladnosti z razvojnimi potrebami dopolniti nekatere sedanje normative, ki se uporabljajo pri določanju obsega programa knjižnične dejavnosti. B. NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1 . Dotok knjižničnega gradiva V letu 1979 je oddelek prejel 590.271 (leta 1978: 528.083) kosov različnega knjižničnega gradiva. Za zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice smo obdržali 145.163 (leta 1978: 147.027) kosov/ knjižnicam, ki so po zakonu določene, da prejemajo obvezne izvode tiskov, in zamenjevalcem pa je oddelek poslal 401.785 (leta 1978: 382.056) kosov knjižničnega gradiva, izločili pa smo 43.323 obrazcev. Po izvoru in skupinah pomeni to gradivo vključno s posebnimi in drobnimi tiski, ki količinsko znašajo 40.015 kosov, naslednji prirastek za NUK: knjige per.tisk plošče, kasete razno skupaj O 18.299 (14.734) 71.466 (71.466) 1.516 (980) 38.031 129.312 N 1.377 (1.032) 3.343 (3.505) 1.494 6.214 Z 1.660 (1.077) 4.350 (4.621) 6.010 D 1.067 ( 810) 2.070 ( 1.799) 490 3.627 22.403 (17.653) 81.119 (81.391) 1.516 (980) 40.015 145.163 Dotok gradiva se je v letu 1979 povečal za 62.188 kosov. Specifikacija pove, da se je povečal predvsem dotok slovenskega obveznega izvoda. Povečalo se je število knjig, tako pri obveznih izvodih kot pri nakupih, zamenah in darovih, čeprav so pri obdelavi jugoslovanskih obveznih izvodov še veliki zaostanki. Pri periodičnem tisku ni sprememb. Nakup presega delovni program (1.200 knjig) za 14,75 %, poraslo pa je tudi število zamen in darov - program 2.000 knjig, presežek 36,34 % (glej prilogo I.), Univerzitetnim, nacionalnim, raziskovalnim in inštitutskim knjižnicam po svetu, s katerimi vzdržuje NUK zamene, smo poslali 389 knjig n 1.452 kosov (tj. 153 nalsovov - slovenskih in jugoslovanskih) periodik z 963 avizami na 150 naslovov (glej prilogo II.). V inventurno knjigo zamen je bilo vpisanih 1.412 knjig. Za leto 1979 je bilo obnovljeno naročilo 81 nalsovo slovenskih periodik, od katerih jih izdajatelji pošiljajo 45 neposredno na 209 naslovov v tujini. V letu 1979 je oddelek prevzel knjižno gradivo, ki ga je odspotila Knjižnica Skupščine SRS (16 zabojev) in gradivo iz knjižne zapuščine Davorina Ravljena. INVENTARIZACIJA: slovenskih obveznih izvodov (postavitvenih in arhivskih) je bilo inventariziranih 6.559 (leta 1978: 6.164), jugoslovanskih obveznih izvodov 10.218 (leta 1978: 8.750), nakupov 1.377, zamen 1.660 in darov 1.067, skupno 20.881 knjig. Na 1.284 naslovnih kartotek slovenske perio'dike je bilo evidentiranih 10.519 kosov (oddano 21.038). POSTAVITEV: v letu 1979 je bilo postavi jenih ^6.687/knjig po naslednjem načinu oddajanja: redne vrste 10.595 knjig, kompletacije 3.461 knjih, in arhivi 2.811 knjig. REVIZIJA FONDOV: od 52.000 kosov fonada duplikatov je bilo doslej pregledanih 16.200 kosov in od tega 7.000 izločenih. EKSPEDIT: je odposlal 401.785 kosov različnega knjižnega gradiva v 1.529 velikih paketih, za zamene in medbibliotečno izposojo pa je pripravil 1.451 malih paketov. Za vse interne kataloge in naročila je bilo napisanih in vloženih 12.278 listkov. 2. Obdelava knjižničnega gradiva Abecedni imenski katalog (vodja Majda Armeni ) je prejel v obdelavo 13.622 enot. Katalogiziral je in oddal stvarnemu katalogu v nadaljnjo obdelavo 12.638 enot, neposredno tehničnemu oddelku za opremo in nato za vskladiščenje 3.034 enot, skupno torej 15.672 enot. (Presežek obdelave gre na račun obdelave gradiva iz prejšnjih let). Za navedeno gradivo je bilo izdelanih 15.082 listkov. Pri delu je imela prednost obdelava za potrebe centralne katalogizacije slovenksega trska. V javni imenski katalog je bilo vloženih 13.009 novih listkov, v matični katalog 23.328 listkov, v katalog arhivskih primerkov in v katalog centralne katalogizacije slovenksega tiska pa 6.126 listkov, v vse štiri kataloge torej 42.463 listkov. Lokalni katalog se je povečal za 6.720 vpisov. Za objavo je bilo pripravljenih 12 seznamov novosti s 409 enotami. Pri organizacji medrepubliške izmenjave listkov v duhu samoupravnega sporazuma o centralni katalogizaciji v osrednjih knjižnicah SR/SAP je vodja oddelka sodelovala v delovni skupini za izbor gradiva kot vodja in v delovni skupini za katalogizacijo. Stvarni katalog (vodja Miloš Ryb&r) je prevzel v obdelavo 11.612 kosov knjig (12.606 enot) za abecedni stvarni katalog in za sistematski katalog. Opremil jih je z 9.179 gesli in 14.333 vrstiIci UDK. Za postavitev v skladišču je pripravil 9.485 kosov (10.596 enot). Prioritetno je za potrebe centralne katalogizacije slovenskega tiska klasificiral slovenske tiske. V abecedni stvarni katalog je bilo vloženih 6.02D Ifctkov, v sistematski katalog 8.187, v interni katalog oddelka 12.235, v katalog fonda s posebnim režimom 70 listkov, skupaj torej 26.507 listkov. Pri organizaciji medrepubliške izmenjave listkov je vodja oddelka sodeloval v delovni skupini za UDK. Oddelek za obdelavo periodičnega tiska (vodja Jelica Jugovec) je prejel v obdelavo 96.545 kosov periodičnega tiska, ki predstavljajo 1.034 naslovov slovenksih, 4.210 drugih jugoslovanksih in 782 naslovov tujih oziroma skupno 6.026 naslovov domače in tuje periodike (časnikov in časopisov, prim. pril. III). V evidenčno kartoteko je bilo vpisanih 65.571 kosov, inventariziranih pa 7.023 enot. Katalogizirano in klasificirano je bilo 2.381 enot, provizorično obdelano 1.897 enot, arhivskega primerka 761 enot oziroma za postavitev skupaj pripravljeni 5.039 enot (za lastno skladišče in depo 1.960, za glavno skladišče 3.079). Katalognih listkov je bilo na novo izdelanih in vloženih 3.691. Za depo v Mekinjah je bilo izdvojenih 7.070 kosov. Čitalnico je obiskalo 3.263 bralcev, ki so si izposodili 16.157 kosov gradiva. Obiskovalcem je bilo razen tega posredovanih 2.835 informacij. Izdelan je bil tudi letni seznam tekoče tuje periodike v NUK za Jugoslovanski bibliografski inštitut. Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (vodja Majda Ujčič) je opravi! korekture za Slovensko bibliografijo 1973, izdelal kazala (imenksa in po strokah) ter opravil korekture za letnih 1974, redigiral pa popise časopisja, knjih in člankov za letnih 1975. Izdelal je kazalo po strokoh za časopisje in knjige za isti letnih in za del tega kazala tudi že tipkopis. Ob redakciji časopisa in knjig za letnik 1975 je bilo potrebno precej časa posvetiti bibliografskemu opisu časopisja po novem standardu ISBD(S). Opravljena je bila tudi nova selekcija gradiva. Oddelek je redno pripravljal tudi mesečno bibliografijo, objavljeno v reviji Knjiga in redno dostavljeno tudi Zavodu SR Slovenije za statistiko. Bibliografsko evidentiranih je bilo 2.663 knjig, 4 govorne plošče, 5 kaset in 18.391 člankov iz 1.068 letnikov časopisja. Pri tem je bilo izdelanih 43.544 listkov, vloženih v kataloge oddelka pa 43. 644. Delo z obiskovalci je obsegalo 306 zahtevnejših in 557 manjših bibliografskih informacij, strokovno pomoč 15 izdelovalcem raznih bibliografij in vodstvo ekskurzij po knjižnici. Pri iskanju podatkov je bilo odposlanih 120 dopisov redakcijam časnikov in časopisov. Vodja oddelka je v tem letu postala član sekcije IF LA za bibliografijo. V 3. Obdelava posebnega gradiva Rokopisna zbirka (vodja Jože Šifrer) je v letu 1979 pridobila precej novega rokopisnega gradiva, med drugim zapuščine ali dele zapuščin Viktorja Smoleja, Pavle Hočevarjeve, Jože Čopa, Alme M. Karlinove, Alojza Gradnika, Davorina Jenka, Ivana Vuka, Rudolfa Kolariča, dalje nekaj pisem Franca Šaleškega Finžgarja in Pavline Pajkove ter več drugih rokopisnih drobcev. Razgovori potekajo še za nekatere večje zapuščine, na obdelavo pa že čakata zapuščini Davorina Ravljena in Ivana Koštiala. Vse pridobitve so vpisane v inventarno knjigo rokopisne zbirke. Tak6 je bilo inventiriziranih (56^enot z 2.05o kosi; od tega smo z nakupom pridobili 15 enot s 170 kosi, vse drugo pa je v' zbirko prišlo kot dar. Na novo pridobljeno gradivo je bilo pregledano, nepomembno izločeno, drugo pa urejeno, popisano in spravljeno v mape, tako da je pregledno in brez težav dostopno. Tudi v tem letu so v zbirko dotekali elaborati sklada Borisa Kidriča. Vse gradivo smo inventarizirali in postavili v police v trezorju. V celem letu je v zbirko prispelo 808 enot tega skladq: tudi povpraševanje po njem je bilo razmeroma živahno. V katalogizaciji je koresporldenca Matije Murka, ki je zelo obsežna. Osebje zbirke je oskrbovalo fond mikrofilmov in kartoteko tega fonca, fond redkih tiskov s kartoteko, fond NOB s kartoteko, priročno knjižnico, fond inkunabul ter fond gradiva s posebnim režimom. Ze v letu 1978 sta dr. Branko Berčič in Marjan Ozvald pripravljala za tisk snopič Kataloga rokopisnih fondov Ms 100-399, Jože Šifrer in Janez Logar pa katalog inventariziranega, a še nekatalogiziranega gradiva. Medtem ko je katalog inventariziranega gradiva že v tiskarni, pa sta tik pred končno izdelavo tudi že katalog Ms 100-399 in katalog Ms 1000-1170, ki ga je Jože Šifrer s sodelovanjem dr. Branka Berčiča v tem letu začel na novo pripravljati. Zbirka srbi za stalno razstavo dragocenih rokopisov in tiskov, za vodstvo po njej, z gradivom pa sodeluje tudi na raznih občasnih in priložnostnih razstavah. S posameznimi enotami je zbirka sodelovala tudi na razstavah izven Narodne in univerzitetne knjižnice. Obiskovalcev v čitalnici je bilo 1.110, skupnih obiskov pa 14 z 224 udeleženci, skupaj torej 1.334 obiskovalcev. Izposojenih rokopisov je bilo 1.380, tiskov 2.870, skupaj 4.250 enot. Sodelavci zbirke so posredovali preko 500 informacij. Glasbena zbirka (vodja mr. Ivan Klemenčič) je prejela v obdelavo 331 rokopisov, 432 plošč in 138 kaset, skupaj 1.582 kosov. Inventariziranih je bilo 1.083 muzikalij in 418 plošč, skupaj 1.501 kosov. Katalogiziranih je bilo 1.687 enot in izdelanih 2.693 listkov. Domačim in tujim interesentom je bilo posredovanih 261 informacij. Zbirko je obiskalo 923 oseb, ki so si izposodili 4.501 kosov gradiva (4.399 v čitalnici in 102 kosa na dom). Med novo pridobljenim gradivom velja omeniti rokopise iz arhiva Naših zborov, pridobitev zapuščine Ferda Juvanca in zapuščine Martina Železnika. S svojim gradivom je zbirka sodelovala na razstavah, posvečenih M. Preglju in D. Ketteju. Precej pozornosti je bilo posvečene načrtovani novi opremi glasbene zbirke ter izbiri primernega gramofona in kasetofona za potrebe obdelave. Mednarodna knjižnica za sodobno glasbo (BIMC) (vodja Božidar Kantušer) je v letu 1979 pridobila 712 partitur, od katerih jih je bilo obdelanih 600. Za vsako obdelano partitaturo je bil natisnjen kartotečni listek v 120 izvodih. V svoje kataloge je oddelek vložil 12.600 novih listkov, več kot 12.000 listkov je bilo razposlanih raznim glasbenim informativnim centrom, univerzitetnim knjižnicam in radijskim postajam po svetu. V tem letu sta bila izdelana tudi dva informativna biltena. Kartografska in slikovna zbirka (vodja Metka Avsenak) je svoj fond povečala za 9.147 kosov gradiva (8.616 obveznih primerkov, od tega 7.487 slovenike, ostalo so obvezni izvodi iz drugih republik oziroma pokrajih, darovi in nakupi). Od tega je bilo na novo obdelanih in shranjenih lastnih skladiščin 4.910 kosov gradiva (452 grafik, 111 portretov, 1.563 razg-glednic, 2.718 slovenskih lepakov, 66 zemljevidov). Izdelanih in preverjenih ter vloženih v kataloge je bilo 3.150 katalognih listkov, v inventarno knjigo pa vpisanih 2.060 enot (3.130 kosov). Dotok vsega gradiva iz vseh virov, tudi pridobljenega ob samostojnih pogovorih za obogatitev zbirkinih fondov (494 kosov), je znašal 9.147 kosov, kar pomeni, da je zbirka pri sedanji kadrovski zasedbu zmožna obdelati komaj polovico dotekajočega gradiva. Ker takšno stanje traja že nekaj let, je količina neobdelanega gradiva vedno večja. Problem so tudi prenapolnjeni skladiščni prostori in pomanjkanje opreme. Zbirko je obiskalo 497 uporabnikov, ki so si izposodili 10.660 kosov slikovnega ali kartografskega gradiva in jim je bilo posredovanih 560 informacij. Zbirka je s svojim gradivom ali fotokopijami sodelovala na raznih razstavah (posvečenih Murnu, Puglju, slovenski umetnosti 1945-1977 itd)., pripomogla k izdelavi študij, člankov, televizijskih oddaj in izposodila večje število slik za ilustracije knjižnih del. Zaradi pomanjkanja prostora za skladišča in čitalnico je gradivo neprimerno shranjeno in čedalje teže dostopno, tako da je bilo potrebno omejiti izposojo večji formatov, kar je vse vzrok, da število obiskovalcev pada. V tem letu so bili prevedeni predpisi za katalogizacijo kartografskega gradiva po mednarodnem standardnem bibliografskem pisu ISBD (CM). Zbirka je nudila tudi inštruktažo za obdelavo gradvia po tem standardu in strokovno pomoč sorodnim ustanovam. Francoska zbirka (vodja Jožica Pirc) je na dom izposodila 618, v čitalnici pa 660 knjig, skupno torej 1.278 knjig, ki si jih je izposodilo 394 obiskovalcev. Nudenih jim je bilo tudi 234 informacij. Izdelan je bil spisek deziderat, ki je obsegal 60 enot. Zbirka posebnega gradiva (vodja Janez Sešek) je prejela 20808 kosov gradiva^ ki ne pride v poštev za redno obdelavo (vozne rede, kataloge, telefonske imenike, drobne tiske ipd.). Po pravilih za obdelavo tega gradiva je na različne načine evidentirala ali popisala 16.612 kosov in uskladiščila v depju v Mekinjah 10.882 kosov. Opomba: Pregled stanja fondov in obdelanega prirastka vsega gradiva, navaja-nega pod B, točke 1-3, daje priloga IV. 4. Tehnične službe Tehnični oddelek (vodja Meta Zadel) je pripravil za razmnoževanje 425 matric za ofsetni stroj in 4.959 matric za minigraf, z dopolnili je priredil za različne kataloge 28.313 katalognih listkov, razmnožil pa za interne potrebe knjižnice 38.552 listkov in za centralno katalogizacijo slovenskega tiska 611.600 listkov. Signiranih in oddanih v skladišču je bilo 17.195 knjig. Za centralno katalogizacijo slovenskega tiska je bilo v tem letu obdelanih 2.482 naslovov. Število naročnikov je naraslo na 283 (178 šolskih in 105 drugih knjižnic), število naročenih sefov pa na 569 (148 kompletov, 177 priporočilnih za splošnoizobraževalne knjižnice in 244 za šolske), poslanih je bilo 22 pošiljk. V tem letu je oddelek dobil za izdelavo matric IBM compresor, za razmnoževanje pa nov ofsetni stroj. V knjigoveznici (vodja Peter Staur) je bilo na novo vezanih različne vezave 2.905 knjih in časnikov, popravljenih, prevezanih in restavriranih pa 799,"torej skupno 3.706 vezvav. Poleg tega je bila opravljena vrsta drugih knjigoveških del, npr. 4.043 raznih map in ščittvikov ter 16 kartotečnih škatel, vlepljenih 1.133 ščitnih obitkov, narezanih 624.000 kartotečnih listkov, od teh 41.000 zluknjanih, izdelanih 1.005 ovitkov za plošče, natisnjenih 65 dvobarvnih lepakov ipd. Fotografska delavnica je izdelala 3.775 mikrofilmskih posnetkov in 1.870 povečav za naročnike iz domovine in tujine. Preslikovalnica je za potrebe knjižnice in njenih obiskovalcev ter za naročnike doma in po svetu izdelala 230.000 kopij. C. ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1 . Referalna dejavnost V preteklem letu knjižnica še ni formirala referalnega centra kot samostojne delovne enote, čeprav večji del funkcij in nalog takega centra dejansko opravlja. Zaradi svoje specifične organiziranosti kot nacionalna knjižnica ima opravljanje takšnih nalog porazdeljeno po različnih svojih organizacijskih enotah. To velja predvsem za oblikovanje baz podatkov o publiciranih virih informacij (monografske in serijske publikacije) in za nepublicirane vire informacij (gradivo specialnih zbirk). Opravljanje tega dela je po obsegu in vsebini sestavni del rednega poslovanja enot, ki dopolnjujejo, strokovno obdelujejo in hranijo knjižnično gradivo vseh vrst. Pri oblikovanju baze podatkov o institucionalnih virih informaci pa sodelujeta predvsem republiška matična služba za knjižnice SR Slovenije in centralni katalog knjižnic SRS (glej tam). Usluge referalne dejavnosti uporabnikom (informacije o virih, tematske informacije, referalne usluge, publikacije) nudi prvenstveno oddelek za delo z obiskovalci (vodja Radojka Vrančič) z informacijsko in izposoje-valno službo ter ob neposrednem sodelovanju centralnega kataloga knjižnic SRS in oddelka za bibliografsko obdelavo slovenikega tiska. Informacijska in izposojevalna služba je vpisala 4.705 rednih uporabnikov (od tega 3.710 študentov, 995 raziskovalcev idr.), pri čemer niso zajeti posamezniki in delovne organizacije iz domovine in tujine, ki so prejemali referalne usluge v tej službi ali v posebnih zbirkah. Obse obiska in izposojenih enot knjižničnega gradiva ter posredovanih informacij je bil naslendji: obisk enot informacij - velika čitalnica 50.657 22.539 - posebna čitalnica 1.018 10.404 - izposoja na dom 47. 597 22.860 - informacije, medknjž. izposoja 3.482 1.683 12.6 83 skupno 102.754 57.486 12.683 Medknjižnična izposoja je potekala z 247 inštitucijami, od tega s 105 tujimi (gl. pril. VI.), 101 slovensko in 41 drugimi jugoslovanskimi. Za interese iz Slovenije je bilo za posojilo iz drugih knjižnic posredovanih 398 naročilnic, pozitivno je bilo rešenih 281 ali 71 %-7 iz drugih knjižnic je bilo prejetih 1.518 naročil in pozitivno rešenih 1.258 ali 83 %. Poleg individualnih informacij neposrednim uporabnikom so bila posredovana navodila o uporabi knjižnice in njenega gradiva 62 skupnim (visokošolcev, srednješolcev idr.) s 1.845 udeleženci. Informacije o knjižničnem gradivu je nudilo tudi 11 razstav v knjižnici in sodelovanje pri 5 razstavah drugih prirediteljev. Tekoče je vodena evidenca domačih instituci ORSZAGOS MUSZAKI KONYVTAR ES DOKUMENTACIOS KOZPPNT..................... ORSZAGOS SZECHENYI KONYVTAR EGYETEMI KONYVTAR KOSSUTH LAYOS DEUTSCHE AKADEMIE DER WISSENCHAFTEN DEUTSCHE STAATSBIBLIOJHEK HUMBOLDT - UNIVERSITAT DEUTSCHE BUCHEREI .. KARL MARX UNIVERSITAT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK ROSTOCK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER UNIVERSITAT ZRN Berlin: DEUTSCHE AKADEMIE DER VVISSENSCHAFTEN ZU BERLIN UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER FREIEN UNIVERSITAT ZU BERLIN Bonn-Bad Godesberg: DEUTSCHE FORSCHUNGSGEMEINSCHAFT Erlangen-Numberg: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK ERLANGEN-NURNBERG Frankfurt am Main: DEUTSHE BIBLIOTHEK DIE SENCKENBERGISCHE NATURFORSCHENDE GESELLSCHA FT Giessen: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK GIESSEN Gottingen: SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT GOTTINGEN NIEDERSACHSISCHE STAATS-UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Halle an der Saaje: UNIVERSITATS-UND LANDESBIBLIOTHEK SACHEN-ANHALT • • STAATS-UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HAMBURG • \ SLAVISCHES SEMINAR DER NEUEN UNIVERSITAT KIEL »* UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BAYERSCHE STAATSBIBLIOTHEK SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT MUNCHEN SUDOSTINSTITUT STADTBIBLIOTHEK NURNBERG INSTITUT FUR AUSLANDBEZIEHUNGEN KARL-MARX-NAUS (Venvaltung) INSTITUT FUR WISSNSCHAFTLICHE ZUSAMMENARBEIT UNIVERSITEIT VAN AMSTERDAM BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT TE LEIDEN BIBLIOTHEEK DER RIJ KSUNIVERSITEIT KONINGLUKE BIBLIOTHEEK Hamburg: Klel: Marburg/Lahn: Munchen: Numberg: Stuttgart: Trier: Tubingen: NIZOZEMSKA Amsterdam: Leiden: Utrecht: S' G ra ven ha ge: NORVEŠKA Oslo: UNIVERSITETSBIBLIOTEKET OSLO DET NORSKE VIDENSKAPS-AKADEMI I OSLO Trondheim: DET KONGELIGE NORSKE VIDENSKABERS SELSKAB BIBLIOTEKET NOVA ZELANDIJA VVellington: VICTORIJA UNIVERSITY OF WELLINGTON POLJSKA Krakow: BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA Lodz: BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA Lublin: BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA KAT OLICKIEGO UNIWERYTETU LUBELKIEGO UNIWERYTET MARII CURIE-SKLODOWSKIEJ Poznan: BIBLIOTEKA GLOWNA UNIWERSYTETU IM. A. MICKIEWICZA BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA Warszawa: Wroclaw: Bialystok: PORTUGALSKO BIBLIOTEKA NA ROD OWA BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA GLOWNA BIBLIOTEKA LEKARSKA POLSKA AKADEMIA NAUK BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA BIALOSTOCKIE TOWARYSTWO NAUKOWE Lizbona: BIBLIOTECA NACIONAL ROMUNIJA Bucuresti: BIBLIOTECA ACADEMIER REPUBLICII POPULARE ROMINE BIBLIOTECA CENTRALA DE STAT BIBLIOTECA FACULTATII DE MEDICINA DIN BUCURESTI BIBLIOTECA CENTRALA UNIVERSITARA ACADEMIA DE JTUNTE SOCIALE Sl POLITICE DIN R.S.ROMINA SOVJETSKA ZVEZA Alma-Ata: Kiev: Kišinev: Leningrad: Lvov: Moskva: Riga: Vi^njus: ŠPANIJA Almendralejo: ŠVEDSKA Goteborg: Lund: CENTRALNAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK KAZAHSKOJ SSSR CENTRALNAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK SSSR GOSUDARSTVENNAJA RESPUBLIKANSKAJA BIBLIOTEKA USSR UKRAINSKOE OBČESTVO DRUŽBY I KULTURNOJ SVJAZI GOSUDARSTVENNAJA RESPUBLIKANSKAJA BIBLIOTEKA MOLDAVSKOJ SSR BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK SSSR NAUČNAJA BIBLIOTEKA IM. GORKOGO GOSUDARSTVENAJA PUBLIČNAJA BIBLIOTEKA IM. M. E. SALTYKOVA - ŠČEDRINA BIBLIOTEKA LVOVSKOG GEOLOGIČNOGO TOVARIŠTVA NAUČNAJA BIBLIOTEKA LVOVSKOG GOSUDARSTVENNOGO UNIVERSITETA GOSUDARSTVENNAJA ORDENA LENNINA - BIBLIOTEKA SSSR IM. V. I. LENINA GOSDURSTVENNAJA PUBLIČNAJA NAUČNO--TEHNIČARSKAJA BIBLIOTEKA SSSR INSTITUT NAUČNOJ INFORMACII I FUNDAMENTALNAJA BIBLIOTEKA PO OBŠČESTVENNYM NAUKAM AKADEMII NAUK SSSR INSTITUT SLAVJANOVEDENUA I BALKANISTIKI NAUČNAJA BIBLIOTEKA A. M.GORKOGO VSESOUZNAJA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA INOSTRANNOJ LITERATURY GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA LATVINSKOJ SSR NAUČNAJA BIBLIOTEKA VIL' NJUSSKOGO GOSUDARSTVENNOGO UNIVERSITETA COMPLEJO CULTURAL S.ANA GOTEBORGS UNIVERSITETSBIBLIOTEKET UNIVERSITETSBIBLIOTEKET LUND Uppsala: UNIVERSITETSBIBLIOTEKET UPPSALA ŠVICA Basel: Bern: Geneve: Zurich: TURCUA Ankara: VATIKAN VELIKA BRITANIJA UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BASEL SCHVVEIZERISCHE LANDESBIBLIOTHEK BIBLIOTHEQUE DES NATIONS UNIES BIBLIOTHEOUE PUBLIQUE ET UNIVERSITAIRE BUREAU INTERNATIONAL DU TRAVAIL ETH-BIBLIOTHEK MILLI KUTUPHANE BIBLIOTECA APOSTOLICA VATICANA Boston Spa: THE BRITICH LIBRARY LENDING DIVISION Cambridge: UNIVERSITY LIBRAKY CAMRIDGE London: THE BRITISH LIBRARY LIBRARV A SSOCIATION LIBRARY NATIONAL CENTRAL LIBRARY SCIENCE MUSEUM LIBRARY UNIVERSITY OF LONDON Nottingham: UNIVERSITY OF NOTTINGHAM Oxford: BODLEIAN LIBRARY Bradford: UNIVERSITY OF BRADFORD VENEZUELA Caracas: UNIVERSIDAD CENTRAL DE VENEZUELA ACADEMIA DE CIENCIAS, MATEMATICAS Y NATURALES ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Arizona: ARIZONA STATE UNIVERSITY, TEMPE Carolina: DUKE UNIVERSITY LIBRARY, Durham Califomia: STANFORD UNIVERSITY LIBRARIES, Stanford UNIVERSITY OF CALIFORNIA LIBRARV, Los Angeles UNIVERSITY OF CALIFORNIA, Berkeley Connecticut: Kansas: Kentucky: Lousiana: Maryland: Massachussets: Michigan: Minnessota: New York: , Ohio: Pennsy Ivania: Virginia: Washington: Wisconsin: YALE UNIVERSITY LIBRARY, New Haven UNIVERSITY OF KANSAN LIBRA RY, Lawrence UNIVERSITY OF KENTUCKY LIBRARIES, Lexington EARL K. LONG LIBRARY, LOUISIANA STATE UNIVERSITY, New Orleans NATIONAL LIBRARY OF MEDICINE HARVARD COLLEGE LIBRA RY, Cambridge WOODS HOLE OCEANOGRAPHIC INSTITUTION, Woods UNIVERSITY OF MICHIGAN, Ann Arbor UNIVERSITY OF NIMMESSOTA, Minneapolis COLUMBIA UNIVERSITY LIBRARIES, New York THE NEW YORK PUBLIC LIBRARY, New York STUDIA SLOVENICA, New York THE OHIO STATE UNIVERSITY LIBRARIES, Columbus HILLMANN LIBRARY, UNIVERSITY OF PITTSBURGH , Pittsburgh BIBLIOGRAPHICAL SOCIETY OF THE UNIVERSITY OF VIRGINIA, Charlottesville AMERICAN ASSOCIATION FOR THE ADVANCEMENT OF SCIENCE, Washington LIBRARY OF CONGRESS, Washington NATIONAL LIBRARY OF MEDICINE, Washington S LOVE NIA N STUDIES CIRCLE UNITED STATES BOOK EXCHANGE, Washington THE LIBRARY SMITHSONIAN INSTITUTION, Washingfon UNIVERSITY OF WASHINGTON, LIBRARIES, Seatle CARNEGIE INSTITUTION, Washington THE MEMORIAL LIBRARY LIBRARY, UNIVERSITY OF WISCONSIN, Madison PREGLED PERIODIČNEGA TISKA A. Po številu naslovov Država časniki revije skuf Jugoslavija Slovenija 184 774 958 Srbija 305 1352 1657 AP Vojvodina 101 339 440 AP Kosovo in Metohija 21 59 80 Hrvatska 257 1046 1303 Bosna in Hercegovina 113 285 398 Makedonija 53 187 240 Črna Gora 24 68 92 SKUPAJ 1058 4110 5168 Tujina Zamejski Slovenci 20 32 52 Emigrantski listi 4 20 24 Anglija 3 69 72 Albanija - 2 2 Avstrija 3 27 30 Belgija 1 9 10 Bolgarija 2 18 20 ČSSR 2 45 47 Danska - 12 12 Filipini - 2 2 Finska 1 3 4 Francija 1 58 59 Grčija - 1 1 Indija - 5 5 Italija 3 45 48 Izrael - 2 2 Japonska - 2 2 Južna Afrika - 3 3 Kanda 1 6 7 Kitajska 1 10 11 Koreja - 5 5 Kuba 1 3 4 Država časniki revije skupaj Madžarska 1 16 17 Nemčija (NDR in ZRN) 3 119 122 Nizozemska - 13 13 Norveška - 1 1 Poljska 1 48 49 Romunija - 2 2 SSSR 7 75 82 Švedska - 13 13 Švica - 14 14 Venezuela - 1 1 ZDA 1 75 76 OZN in druge med.org. _1 45 46 SKUPAJ 57 801 858 Skupaj jugoslovanska in inozemska periodika 1115 4911 6026 B. Pregled obdelanega prirastka periodičnih publikacij Po izvoru Število enot % Obvezni izvodi 1.333 56,02 Nakup 219 9,16 Zamene 568 23,98 Darovi 260 10,81 Stari fond 1 0,03 SKUPAJ 2.381 100,00 Po strokah 1. Humanistične vede, 1.629 68,61 od tega družbene vede in pravo 704 29,81 2.Prirodne vede in uporabne vede 634 26,66 od tega: prirodne vede 129 5,41 uporabne vede 400 16,83 3. Leposlovje 118 4,73 SKUPAJ 2.381 100,00 Provizorično obdelane publikacije: 1.897 Arhivi 761 SKUPAJ 5.039 enot C. Pregled izposojenega gradiva po strokah: Splošno 11.314 Verstvo in filozovija 90 Družbene vede 2.515 Uporabne vede in tehnika 1.501 Prirodne vede 103 Umetnost 158 Jezikoslovje, književnost in leposlovje 264 Zemljepis in zgodovina 212 SKUPAJ 16.157 kosov A. STANJE FONDOV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Knjižnično gradivo stanje 1978 dotok 1979 stanje 1979 knjige periodika 699.824 175.626 16.687 6.026 716.511 181.652 skupaj rokopisi 875.450 2.805 22.713 P j 56 898.163 2.861 zemljevidi, atlasi grafike lepaki razglednice portreti 66 452 2.718 1.563 111 skupaj 146.361 4.910 151.271 muzikalije plošče, kasete 1.073 413 skupaj 59.250 1.486 60.736 partiture BIMC 2.684 712 3.396 drobni tisk ostalo 20.808 808 skupaj 194.035 21.616 215.651 SKUPAJ 1,280.585 51.493 1,332.078 Katalogi in informacijske kartoteke enote za magnetni trak 3,009.238 166.964 2.258 3,176.202 2.258 /f \ B. PREGLED OBDELANEGA KNJIŽNEGA GRADIVA Po izvoru število zvezkov % Obvezni izvodi 10.493 70,15 Nakupi 1.289 8,60 Darovi 1.261 8,40 Zamene 1.901 12,75 FZC 12 Stari fond 4 0,10 SKUPAJ 14.960 o o o o Po jezikih enot % angleški 733 4,90 nemški 1.887 12,55 francoski 246 1,65 ita lijanski 194 1,30 romunski 24 španski 24 latinski 74 ruski 591 3,95 ukrajinski 8 poljski 408 češki 102 slovaški 68 srbohrvatski 7.022 46,95 slovenski 2.657 17,75 makedonski 469 3,15 bolgarski 19 albanski 197 1,30 turški 3 madžarski 135 0,90 ostali 99 Skupaj 14.960 o o o o Po strokah 0 - splošno 2020 1/2 - verstvo + filozovija 490 3 - družbene vede 2536 5 - prirodne vede 100£ 6 - uporabne vede + tehnika 1367 61+796/799 - zdravstvo + telesna kultura 572 7 - umetnost 707 80+82.0 - knjižna veda + jezikoslovje 796 82 - leposlovje 2450 9 - zemljepis + zgodovina 1097 Skupaj 13037 - neklasificirano 1923 14960 Seštevek glavnih skupin Število zv. % 1 . Humanistične vede v celoti 7.646 58,60 od tega družbene vede 2.536 33,20 2. Prirodne vede in uporabne vede 2.941 22,60 od tega prirodne vede 1.002 46,50 in uporabne vede 1.939 65,90 3. Leposlovje 2.450 18,80 Skupaj 13.037 100,00 % PRILOGA V PREGLED DELA Z OBISKOVALCI Obisk Oddelek za delo z obiskovalci 102.754 Oddelek za periodični tisk 3.263 Centralni katalog 694 Rokopisna zbirka 1.334 Glasbena zbirka 923 Kartografska in slikovna zbirka 497 Francoska zbirka 394 skupaj 109.859 Izposoja Oddelek za delo z obiskovalci 57.486 Oddelek za periodični tisk 16.157 Rokopisna zbirka 4.250 Glasbena zbirka 4.501 Kartografska in slikovna zbirka 10.660 Francoska zbirka 1.278 skupaj 94.332 Informacije Oddelek za delo z obiskovalci 12.683 Oddelek za periodični tisk 2.835 Oddelek za obdelavo slovenskih tiskov 863 Centralni katalog 1.114 Rokopisna zbirka 500 Kartografska in slikovna zbirka 560 Francoska zbirka 234 skupaj 18.789 MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA S TUJINO AVSTRIJA Graz: Innsbruck: Klagenfurl': SaIzburg: Wien: BELGIJA Bruxelles: Ghent-; Liege: BOLGARIJA Sofia: ČEŠKOSLOVAŠKA Brno: Praha UNIVERSITATSBIBLIOTHEK STEIERMARKISCHE LANDESBIBLIOTHEK AM JOANNEUM UNIVERSITATSBIBLIOTHEK SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA .. UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER UNIV. FUR BILDUNGSVVISSENSCHAFTEN UNIVERISTATSBIBLIOTHEK OSTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BIBLIOTHEOUE ROYALE ALBERT IER RIJKSUNIVERSITEIT - CENTRALE BIBLIOTHEEK BIBLIOTHEOUE GENERALE DE L' UNIVERSITE NARODNA IN BIBLIOTEKA KIRIL I METODI UNIVERZITETSKA BIBLIOTEKA UNIVERSITNI KNIHOVNA SLOVANSKA KNIHOVNA STATNI KNIHOVNA ČSSR UNIVERSITNI KNIHOVNA DANSKA K^benhavn: FRANCIJA Besancon: Grenoble: Pariš: Strasbourg: Toulouse: Verslailles: Vil leurbane: GRČIJA Atene: ISLAND Reykjavik: ITALIJA Roma: Trieste: JAPONSKA Tokyo: MADŽARSKA Buda pest: MEHIKA Mexico: BIBLIOTEKERNES OPLYSNINGSKONTOR UNIVERSITETSBIBLIOTEKET BIBLIOTHEOUE DE L'UNIVERSITE DE FRANCHE-COMTE BIBLIOTHEOUE INTERUNIVERSITAIRE BIBLIOTHEOUE NATIONALE BIBLIOTHEOUE DE LA SORBONNE CENTRE NATIONAL DE LA RECHERCHE SCI E'NTIFIQUE BIBLIOTHEOUE NATINALE ET UNIVERSITAIRE BIBLIOTHEOUE INTERUNIVERSITAIRE CENTRE NATIONAL DE PRET BIBLIOTHEOUE UNIVERSITAIRE ETHNIKE BIBLIOTHEKE TES HELLADOS LANDSBOKASAFN ISLANDS BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE BIBLIOTECA CIVICA NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA NATIONAL LIBRARY ALLAMI GORKIJ KONYVTAR , magyar tudqmanyos akademia KONYVTARA ORSZAGOS SZECHENYI KONYVTAR CENTRO DE INFORMACION CIENTIFICA Y HUMANISTICA NEMČIJA - ZRN Augsburg: Berlin: Bonn: Bremen: Detmold: Dortmund: Dusseldorf: Erlangen: Essen: Frankfurt: Freiburg i.Br.: Hamburg: Hannover: Heidelberg: Ingelheim: Karlsruhe: Koln: Konstanz: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK STAATSBIBLIOTHEK PREUSSISCHER KULTURBESITZ UNIVERSITATSBIBLIOTHEK MEDIZINISCHE ZENTRALBIBLIOTHEK IBERO-AMERIKANISCHES INSTITUT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK LIPPISCHE LANDESBIBLIOTHEK PADAGOGISCHE HOCHSCHULE RUHR UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK STADTBIBLIOTHEK SENCKENBERGISCHE BIBLIOTHEK STADT-UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK STAATS - UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BIBLIOTHEK DER TIERARZTLICHEN HOCHSCHULE UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER TECHINSCHEN universitAt UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BIBLIOTHEK DER CHEMISCHEN FABRIK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATS - UND STADTBIBLIOTHEK ERZBISCHOFLICHE DIOZESAN - UND DOM-BIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Marbach: DEUTSCHES LITERATURARCHIV Marburg/Lahn: Monchengladbach: Munchen: Munster: Regensburg: Saarbrucken: Stuttgart: Tubingen: Ulm: Wiesbaden: Wurzurg: NEMČIJA - NDR Berlin: Dresden: Ha 11 < Jena: Potsdam: Rostock: NIZOZEMSKA Amsterdam: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK STADTBIBLIOTHEK BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK VVURTTEMBERGISCHE LANDESBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HESSISCHE LANDESBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DEUTSCHE STAATSBIBLIOTHEK HAUPTBIBLIOTHEK DER AKADEMIE DER VVISSENCHAFTEN UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER HUMBOLDT-UNIVERSITAT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN UNIVERSITAT UNIVERSITATS-UND LANDESBIBLIOTHEK SACHS EN-ANHALT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK VVISSENCHAFTLICHE ALLGEMEINBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BIBLIOTHEEK DER VRUE UNIVERSITEIT UNIVERSITEITSBIBLIOTHEEK POLJSKA Kra kow Warszawa: SOVJETSKA ZVEZA Kijev: Leningrad: Moskva: ŠPANIJA Madrid: ŠVEDSKA Stockholm Uppsala: ŠVICA Basel: Bern: Zurich: VELIKA 'BRITANIJA Boston Spa: London: ZDA Berkeley: New York: Oak Brook: BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA BIBLIOTEKA NARODOVVA CENTRALNAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK USSR BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK SSSR GOS.PUBLIČNAJA BIBLIOTEKA IM.SALTYKOVA-ŠČEDRINA GOS. BIBLIOTEKA IM. LENINA BIBLIOTECA NAUONAL KUNGLIGA BIBLIOTEKET UNIVERSITETSBIBLIOTEKET OFFENTLICHE BIBLIOTHEK DER UNIVERSITAT BASEL SCHWEIZERISCHE LANDESBIBLIOTHEK SCHWEIZERISCHES JUGENDBUCH-INSTITUT ZENTRALBIBLIOTHEK ZURICH BRITISH LIBRARY LENDING DIVISION BRITISH LIBRARY NEWSPAPER LIBRARY BERKELEY UNIVERSITY LIBRARY SYRACUSE UNIVERSITY LIBRARY BETHANY THEOLOGICAL SEMINARY Washington D. C: LIBRARY OF CONGRESS BIBLIOGRAFIJA SODELAVCEV ZA LETO 1979 BERČIČ Branko - Loški razgledi, 26. Škofja Loka 1979. (Sourednik). - Loški razgledi: ob 25-letnici. - Loški razgledi 26, 1979, str. 172-173. - Nacionalna knjižnica in univerzalna dostopnost publikacij.-Knjižnica 23/1979, št. 1-4, st. 11-18. - Poigravanje sedanjosti z zgodovino. Šestdeset skupnih leg ljubljanske univerze in slovenske nacionalne knjižnice. - Delo 25.10.1979, str. 17, Književni listi. (Zapis razgovora z novinarjem). - Prostorska problematika Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ljubljana, junija 1979. 12 tip.str. (Informacija za DPO, SIS in DPS SR Slovenije). - Ta teden na sceni: Dr. Branko Berčič. - Nedeljski dnevnik, št. 54/XVIII, Ljubljana, 25.2.1979, str. 5. (Intervju). - Zakladi Slovenije. Ljubljana 1979. (Strokovni svetovalec). DOLAR Jaro - O branju - od Trubarja do Krefta. - Knjižnica, 23/1979, str. 7-10. - Ob razstavi Kardeljeveih del. - Knjižnfica, 23/1979, str. 186-187. - Tisoč in ena minuta v Tuniziji. O kulturnih animatorjih in o kulturni propagandi. - Mentor, 1979, str. 2-6. KAMENIK Ignac - Bibliotekarstvo kot stroka in znanstvena disciplina v slovenskih raziskovalnih usmeritvah. - Knjižnica, 23/1979. str. 71-75. - Knjiga o knjigi. - Knjiga 1979, št. 5, str. 270-172. - Obvezni izvod na Slovenskem. - Knjižnica, 23/1979, str. 29-37. - Organigram za Osrednjo knjižnico Koper z mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic. -Knjižnica, 23/1979, str. 92-101. - Organizacija mreže splošnoizobraževalnih knjižnic v Sloveniji . - Obvestila republiške matične službe, 1979, št. 18, str. 13-22. - Programiranje knjižnične dejavnosti. - Obvestila republiške matične službe, 1979, št. 19, str. 16-22. - Sedanji trenutek Goriške knjižnice F. Bevka in njene bodoče programske zasnove. - Primorska srečanja, 1979, št. 14, str. 16-22. - Svet igre ali igra sveta. Suhodolčan Leopold: Norčije v gledališču. Ljubljana 1979. - Otrok in knjiga, 1979, št. 8, str. 32-37. KLEMENČIČ Ivan - Jakob Jež: Pojem pesmice (gramofonska plošča). - Ljubljana 1979. (Komentar). - Janez Hofler: Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. - Zvuk, 1979, št. 1/S tr. 101-102. - K vprašanju identitete in otroštva Marija Kogoja. - Muzikološki zbornik, 14/1978 (izšlo 1979), str. 88-105. - Nova glasbena literatura na Hrvaškem. - Grlica, 20/1979, št. 3/5, str. 26-27. KOKOLE Jože - Bibliografije in biografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Knj. 3, 1966/1976. D.l. Ljubljana 1979. (Bibliografski urednik). - Seznam tujih periodičnih publikacij, ki jih prejemajo univerze, znanstvene in specialne knjižnice v Sloveniji. Dopolnilo in dodatek za leto 1979. Ljubljana 1979. (Uredil). KORŽE-STRAJNAR Ančka - Delovanje splošnoizobraževalnih knjižnic v letu 1978. - Knjižnica, 23/1979, str. 216-224. - Knjižnično gradivo v knjižnicah z vidika družbene samozaščite. - Obvestila republiške matične službe, 1979, št. 19, str. 1-5. - Sodelovanje SIK s knjižnicami v usmerjenem izobraževanju je sistemska naloga knjižničarstva. - Strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije, Bled 1979. (Referat). LOKAR Slavka - Iz dotoka v knjižne zbirke NUK. - Delo (Književni listi), 1979. (12 prispevkov od 20.9. - 27. 12.) MUNDA Jože - Gide pri nas. - A. Gide: Zemeljska hrana. Ljubljana 1979, str. 418-420. - Informativni priročniki o slovenskem tisku kot pomoč pri delu v knjigarni. -Seminar slovenskih knjigarjev, Bled 1979. (Predavanje). - Leksikon pisca Jugoslovije. II. - Novi Sad 1979. (Obdelal 15 slovenskih pisateljev). - Novejši bibliografski razvidi slovenske strokovne in znanstvene publicistike. - 16 str. (Ekspertiza za RSS). - Praznični knjigi. Ob jubileju Univerzitetne knjižnice v Mariboru. - Naši razgledi, 28/1979, št. 3, str. 71-72. - Sachsova pri nas. - N. Sachs: Izbrane pesmi. Ljubljana 1979, str. 154. - Sienkiewicz pri nas. - H. Sienkiewicz: Zgodnje novele. Ljubljana 1979, str.380-388. - Singer pri nas. - I.B. Singer: Sovražnice, zgodba o ljubezni. Ljubljana 1979, str. 526. PACHEINER-KLANDER Vlasta - Literatura s področja bibliotekarstva in informatike v NUK in CTK v Ljubljani ter UK v Mariboru. - Knjižnica, 23/1979, str. 147-160. (Soavtor). PLENIČAR Boža - Bibliografija Simona Rutarja. - Goriški letnik, 1978 (izšlo 1979), št, 4/5, str. 139-183. - Bibliografija slikanic in stripov v Pionirskem listu 1949 - 1977/1978. - Otrok in knjiga, 9/1979, str. 89-101. POSAVEC ANČKA - Bibliografija znanstvenih in strokovnih objav v letu 1979. - Ljubljana, Raziskovalna skupnost Slovenije 1979, 608 str. (V sodelovanju z Nušo Štempihar),. - Bibliografija Založbe Borec 1958-1978. ^-jubjana 1979. 125 str. RYBAR Miloš - Brucovanje nekdaj in danes. - Laško, Laški akademsnki klub 1979, 7 str. - Das Kroatische Bibliotheksvvesen. - Knjižnica, 23/1979, str. 163-164. (Ocene in poročila). - Nove historične publikacije v osrednjih ljubljanskih knjižnicah. - Zgodovinski časopis, 33/1979, št. 2. (Soavtor). - Podelitev Čopovih plaket. (Kronika). - Knjižnica, 23/1979, str. 192. - Tristoletnica cerkve sv. Jožefa nad Celjem. - Mohorjev Koledar 1980. Celje, 1979, str. 85-86. - Zgodovinske publikacije v letu 1979. - Zgodovinski časopis, 33/1979, št. 2. SEPE Miša - Statistični pregled visokošolskih knjižnic in knjižnic nekaterih ustanov. - Knjižnica, 23/1979, str. 208-211. ŠIFRER Jože - Branje (Nada Matičič, Balada o boru). - Naši razgledi, 28/1979, št. 1. - Branje (Vilko Kolar, Po veliki zmagi; Jože Martinčič, Beg iz Gonarsa). - Naši razgledi, 28/1979, št. 11. - Fran Šaleški Finžgar, Zbrano delo. Knj. 1. - Ljubljana 1979. 700 str. (JUreditev, opombe k besedilu). - Jubilejna številka Loških razgledov. - Naši razgledi, 28/1979, št. 4. - Štiri spominska leta (Neška Mjakar, Anči; Jernje Tomažič, Leta upanja in leta umiranja; Jože Kožuh, Domovina je nea: Giovanni Cuccu, Sest mesecev med slovenskimi partizani). - Naši razgledi 28/1979, št. 23. ŠIRCELJ Martina - Knjižnice in apartheis. - Delo, 21/1979, 6.12. - Nacionalni samomor Kosancev. - Naši razgledi, 28/1979, št. 23,24. - Ustno izročilo v novi luči. - Delo, 21/1979, 19.7., 26.7. ŠTEMPIHAR Nuša - Bibliografija znanstvenih in strokovnih objav v letu 1979. - Ljubljana, Raziskovalna skupnost Slovenije 1979, 608 str. (V sodelovanju z Ančko Posavec). UJČIČ Majda - Mesečna bibliografija (slovenskih knjig). - Knjiga, 1979, št. 1-12. VESELKO Maks - Delo z listki centralne katalogizacije slovenskega tiska. - Obvestila republiške matične službe, 1979, št. 19, str. 23-25. Knjižnični svet je v tem letu deloval v naslednji sestavi: Marija Kravos, Mišel Kurajica, Jože Munda (predsednik), Miša Sepe (podpredsednica), Tatjana Solarovič, Leon Sporčič, Nuša Štempihar, Slavka Trontelj in France Vurnik. Kot predstavniki družbene skupnosti so v knjižničnem svetu sodelovali: Marjana Kobe (DBS), Leopold Suhodolčan (Skupščina SR Slovenije), mr. Breda Bezič in Tanja Stefancioza (svet Univerze), Uroš Prevoršek (svet umetniški akademij), Bogo Komelj (Skupnost knjižnic SR Slovenije), Marko Urbanija (fakultetne knjižnice), Zora Kamnikar (Univerzitetna konferenca ZSMS). II 470 484! 979 999607398