272
Mornar.
(Sonet.)
, V zavetji skor je bil čoln moje sreče, Desnica je na veslu počivala. In ga po morji sem ter tje zibala, Rekoč: Počij! po volji sapa vleče.
Da spolnjene so želje hrepeneče,
Sem mislil, — kar mi je nasprotna vstala, In me zastonj veslavšega sukala Od brega proč v vertince predereče.
Al priveslal bom še kadaj  do kraja, Privezal čoln, in hodil po dobravi, Po kteri znancov množ'ca se sprehajaj
Al pa poginil na morja širjavi, Na kteri vedno huje piš razsaja? Ne vem v obupu, k' mi buči po glavi.    Fr. Svetličic.