____    12___
Naši dopisi,
V Gorici, 5. januarja. — Današnji moj dopis je prav Goriški dopis. Zadnji pot sem omeail, da se govori, da nebo izhajal ,,L'Isonzo" več vsak dan, ampak le 2krat na teden. S tem pa sem povedal le polovico resnice. V zadnji številki preteki, leta razodeva „Ison-zo" sam svoje skrivnosti. Mislil je, da mu ne bo več mogoče živeti, ali zadnji trenutek se je — premislil in dobivamo ga tudi v novem letu vsak dan. Kdo mu je novo življenje vdihnil , tega nam blagi >?patr otični" list noče povedati. K čemu? saj si sami lahko mislimo, kar hočemo. Pa kaj bi se mi zmenili za i t al. glasilo Goriško, da ne bi šio — za nekaj druzega. Vsak se je moral čuditi, ko je bral v zadnjem „Isonzo"-u 1878 te-le besede: „Zadnja seja mestnega starešinstva, ki je bila preteklo saboto (28. dec), ne ponuja nič pomenljivega razen tega, — kar je prav čudno in žalostno — daje župan naznanil, da je mestna denarnica prazna in da ne bo moč (1. januarja) še ce-16 navadnih mesečnih stroškov poravnati. Treba pa vedeti, da mora imeti magistrat 9000 goid. samo za nar nujnise potrebe, za obresti, plače itd.... . Bilo je znano, da je mestno gospodarstvo že dalj časa na slabem, ali, da je lahkomiselnost in neprevidnost tistih, ki mestno ladijo krmijo, pripravila jo v tako slabo stanje, tega nismo vedeli do sedaj." H koncu obeta „Isonzo", da odsihmal ne bo več molčal, da bode gledal me3tnim gospodarjem na prste, da se ne poreče, da je se je tudi on se svojim molčanjem vdelež 1 njihovih krivic. Tako piše list, ki so ga imeli vsi za offici-ozni organ našega municipija. Čuda se godijo prav pri tistih, ki za verske čudeže ne marajo. — Kar je „ls.u v starem letu povedal, ni še vse; kar je 1. številka novega leta prinesla, to je se le — sama mast. Brezobzirno očita prerojeni list prejšnjim svojim pokroviteljem vse polno ekonomičnih pregreh, nepotrebnih naprav in stroškov, očita jim spet lahkomiselnost in neprevidnost. Cvet njegovih brezobzirnih napadov pa je to-le: Kriv vseh mestnih rev in težav je tisti znani ,,fac-totumu, kateri se je znal vselej in povsod — per las et per nefas — vsiliti municipiju, odsekom (staresinst-venim), starešinstvu, in vtikati se v vsako reč, ki sega v municipijski delokrog; tisti, ki se je znal ves i, kakor nekaka previdnost, o kateri ni pripusčeno razgovar-jati se, ampak katero treba sprejeti takošno, kakorsna je, kakor nekako višo,   popolno   in nezmotljivo   stvar."
Trideset let ni italjanskemu Goriškemu bogu nihče ta-<jih zasolil, kakor zdaj—njegov organ sam.—Ni ii naravno, da zdaj vsakdo poprašuje: Kaj se je z „Ison-so"-m zgodilo? Od kod njegova sprememba, njegov pogum? Razpor v starešinstvu — pravijo nekateri — je vse to vzročil. Znani bogatin X se je spri z merodajno kliko, vzel „l3onfco" v najem, rešil ga pogube, in — hinc illae....! Drugi spet drugače mislijo — Gosp. župan <lr. Deperis je v listu do vredoištev obeh italijanskih tukajšnjih listov pohujšljivo zadevo zastran ,,prazne denarnice" skušal poravnati, ali „Isonzo" se ne da vgoati v kozji rog. (Za plačila 1. jan. so vzeli v naglici nekaj fisuč gold. na posodo.) — Kaj pa pravi k vsem tem rečem „Eco del Litorale"? Pravi, da dober del tega, kar očita „Isonzo" mestnim gospodarjem, grč zapisati njemu samemu na dolg in da sedanji njegov izgovor, da se je namreč zmotil o nezmotljivosti omenjene munici-pijske „previdnosti", ne velja; češ, da saj si je o n („Is.*9 naj več prizadeval povzdigovati občinske gospodarje, da je on mehe gonil, ko seje sedanje starešinstvo kovalo ter da je pritrjeval stroškom , ki so pripravili naše mesto tje, kjer zdaj je". „Lahka reč je" — piše dalje — „brcati zdaj od sebe malike, ki jih je „Is." včeraj molil, ali znebiti se odgovornosti za to, kar je zakrivilo njemu popred priljubljeno mestno gospodarstvo, ni tako lahko". — „Toda mi" — jo še zmeraj „Eco", ki piše — „ne maramo zdaj biu ne preiskovavci, ne zagovorniki, in, ne da bi hoteli koga tožiti ali sum sejati, izrazimo naj samo nado, da logika razodetih dejanj prežene odsihmal tiste slepotije, ki so mesto mamile in mu bile škodljive. Vdomačila se je bila pri nas misel {„mito" = mythus— pravi „E."), da je Gorica „klima-tično zdravilišče, in neke memobodne okoliščine so pripomogle, da smo začeli res nadejati se, da pride sem mnogo tujcev stanovat in da nam prinesejo polno denarja. Pozabivsi, da je naša dežela majhna in obrtnija njena borna, in ne zmenivši se za svetovno krizo, ki je postala že kronična, videli so nekateri že veliko Gorico, bogato, Parizu podobno. In zato: — kopališče, podpora gledišču, drzni projekti, potrata. Konec temu? Spravili so pod zlo domačine, da bi ustregli tujcem. Tujci ne obogatijo nikdar nobene dežele; k nam pa jih je zahajalo le malo, vsako leto manj, že tudi zavoljo draginje, ki je tukaj taka, kakor v katerem glavnem mestu in ima po nekem svoj vzrok prav v tem, da je imela mestna gosposka manijo, trositi po nepotrebnem toliko denarja. Zdaj pa pripustite, da tista nespametna svojat italianissimov prižge še kako petard o, in boste videli, kako porečejo tujci „klimatičnemu zdravilišču" „z Bogom" restando i goriziani conciati pel di delle feste," — Druzih posebnih novic ni; samo to dvoje naj se povem. Ravnatelj tukajšnje vise realke g. Tilh Schrei b er je dobil naslov „šolski svetovavec." --Občni zbor ces. k ral j. km etij s ke družbe 2. t. m. je izvolil za tajnika nekega Italijana (,,del regno"), da si je bil med prosilci tudi sposoben Avstrijan (Tiro lec). Vladin komisar je temu sicer ugovarjal — češ, da dotičoik nima avstrijskega deža vi j an s tva, pa ni nič opravil; rekli so mu, da se izvoljencu avstrijsko državljanstvo lahko pozneje podeli. Odsek, ki ima poročati o zadevi kmetijske šole, njenega kurato-rija in tega, ali se ima družbino polje na Tržaški cesti šo na dalje prepustiti deželi, oziroma njeni šoli, ali ne, ni se naznanil svojih določeb. — Ker ravnatelj Monk zdaj res odide, so mnogi merodajoi Italijani za to, da naj se predraga kmetijska šoia odpravi. *)
*) Ako bi se to zgodilo, bilo bi to žalosten dokaz, da kmetijske šole Goriške Italijani niso imeli na korist Goriškemu kmetijstvu, ampak da jim je bila le krušnica Italijanov.                                                               Vred.
-----    13   ___
Iz Zadlog pri Idriji 1. prosinca. (Prošnja za pomo&.) „Novice" so nam uže marsikaj poročale o silnih letošnjih jesenskih povodnjah , le o Zadloški povodnji niso še nič omenile, zato primem jez za pero in jim pišem o Zadloških nadlogah. Uže pred vsemi Svetimi je sneg nekoliko zadnjih poljskih pridelkov zapadel, potem pa je nastopila voda po zemljiščih, da je bilo več kmetov tako zaprtih, da sosed ni mogel do soseda; po nekaterih krajih bila je povodinj taka, da bi bil človek lahko s čolnom vesljal. Kmalu nas je pa potem tudi sneg zapadel tako, da smo uže četrti me3ec brez stelje; kako žalostno in škodljivo je pa to, če uboga živina mora v blatu noč in dan stati, to ve pač vsak. Ker nas voda močno in večkrat poškoduje na pridelkih, živinski paši in drugih opravilih , smo taki reveži, da usmiljenja zaslužimo. Naznanite nam, drage „Novice", kam naj se obrnemo, da bi za veliko škodo dobili kaj pomoči, in kako da bi za naprej se vodi ob povodnjah kaka pot odprla in naš kraj ubranil tolikrat se ponavljajočim nesrečam. *)
Iz Leskovea pri Krškem 4. jan.   P. J. — Naj  vam
sporočim, da, kar je gosp. Franjo Kadilnik v zadnjem listu „Novic" omenil, sem tudi jaz prav tisti dan, to je 22. decembra, tukaj videl, toraj spadam tudi jaz med ,,glorijozne". Peljal sem se omenjeni dan v cerkvenem opravilu na Kalce proti Kostanjevici; nazaj grede zapazim okrog 4. ure popoldne, ko sem v meglo prišel, da je moja senca do srede v kolobarji razsvetljena in z mavrico obdana. Vprašaje strežnika, ali svojo svit-lobo vidi ali mojo, mi odgovori, da svojo senco razsvetljeno vidi, toraj vsak le svojo. Peljaje se po ravnini sem jo precej ča3a videl, pa vedno slabeje, kolikor gostejša in visokejša je megla postajala. Cez kake pol ure pozneje pa „glorijo" pri Belembregu blizo Lsskovca, kjer se cesta zavije, zopet zagledam, pa še lepšo kakor poprej, ki me je spremljevala ob robu ceste kakib 300 do 400 korakov na dolgo. Ko je zginila, še le spre-vidim, da sem tudi jaz iz megle venkaj prišel. Videl sem jo toraj tam, kjer se ie megla pričenjala, in tam, kjer se je zgubljevala. — Naj še omenim, ker ravno o tej cesti govorim, da je zelo ozka. Že davno smo slišali iz deželnega zbora, da se bo ta cesta razširila, a vse je še pri starem. Kdo li zadržuje to reč? Silno veliko vpz gr© sleherni dan po njej, od Fužine, Novega mesta, Sant-Jerneja in Kostanjevice, posebno težkih voz z železocestnimi blazinami. Storite kaj , storite , kateri imate besedo o tem, v prid cele okolice ! **)
Iz BohlUSke Bistrice 30. dec. — Da naše sirarske zadrujge dobro napredujejo in si prizadevajo naši domovini dobro ime pridobiti z okusnim sirom, kaže njih promet v preteklem leta. Vseh 7 zadrug je naredilo okoli 400 čolnih centov popolnoma mastnega sira po slovečem Ementalskem načinu v hlebih po 15 do 45 kilometrov; tretjina tega sira se je naredila v dolini, 2 tretjini pa na planinah. Prodal se je 100 kilov po ceni od 56 do 64 gold. v Ljubljano,***)   Logatec, Kočevje,
*) Take vremenske nesreče treba je, da jih županstvo naznani pred vsem c. kr. okrajnemu glavarstvu , da jih zve in preiskati da. Ce so po preiskavi potrjene, veleva postava, da se gruntnega davka po primeri odpiše , pa tudi pri si. deželnem odboru kaka denarna pomoč išče. Presvitli cesar so res posebno milostljiv in naprošeni dado radi, al povsod milodarov deliti, jim ni lahko mogoče. Kako pa ubraniti se vprihodnje škodam vode, o tem bilo bi se tudi s c. k. okrajnim glavarstvom posvetovati.                                        Vred.
**) Deželni zbor je bil oktobra meseca; njega sklepi ne izvršijo so tako nagloma, če tudi bi vreme ugodnejše  bilo.
***) Bohinski sir ima uže v Ljubljani tako veljavo, da spodriva G r o j e r j a.                                                    Vred.
Trst, Pulje, Alboco, in Fasano v Istro. Naj bi se le nase pašne pravice kmalu tako pravično vredile, kakor sta letos v „Novicah" živo priporočala gospoda Baumgartner in Hitz, da bi namreč planine v prvi vrsti služile živinoreji, v drugi paše le gozdoreji, kmalu bi se pozdigoilo naše sirarstvo. Vsaj uže dosti dolgo čakamo teh pravic!
Iz Ljubljane. (Iz seje družbe kmetijske 5. dne t. m ) imamo poročati sledeče:   Odoor je pritrdil vsectu,   kar je predsedstvo, ker se ni dalo seje Čakati, odgovoril na tri vprašanja,   ki   mu jih je o sadje- in vinorejski šoli na Slapu stavil al. deželni odbor,   tako-le :   1) iz pregledanih spisov, po katerih se na Slapenski šoli uči tr-toreja in kletarstvo,   je očividoo,   da   se   nauk prilega vsaki vinski deželi, Dolenjski vinoreji ravno tako kakor Vipavski in vsaki drugi; 2) vodji  Slapenske šole naj se   dovoli   obhoditi enkrat imenitnejše kraje Dolenjske  in s tem potovanjem   združiti podučevanje j   3) prav bi bilo, ako se v občni zbor družbe kmetijske 29. dne t. m. iz Slapenske šole pošlje v razstavo in prodaj različnega sadnega drevja, trt ia ondi pridelanega vina. — Ker gosp. Fr. Schollmavr, preselivši se v Rumu-nijo , ne  prevzame potovanja v tuje dežele, da bi ondi ogledal,   kako   ravnajo z   zasajevanjem in izrejevanjem beke, je sklenil odbor,   naj  bi na korist deželi deželnemu inženirju   gospodu Vi čel j nu,   izvedencu   v gozdarstvu, dovolilo kedar koli par tednov odpusta, da on to potovanje po želji si. ministerstva kmetijstva nastopi po teh skušnjah nauk o izrejevanji tega za domačo obrt-nijo koristnega drevja širi.    Ob enem pa pri tej priliki priobčimo,   da je s!, ministerstvo kmetijstva z odpisom od 18. oktobra p. I. družbi kmetijski odgovorilo,   da je vlogo g. Filipa Cigoja iz Vipave   za podelitev štipendije, s katero bi šel v tuje dežele košarstva se učit na korist naši domačiji, izročilo c. k. mioisterstvu kupčij-stva? —   SI. ministerstvo kmetijstva je pozvalo družbo, naj   mu   poroča   o   vspehu   vremenskih telegramov. Ker odboru ni znano, da bi se bil kdo na Kranjskem naročil na te telegrame, razen barona Apfaltrerna, Križkega grajšcaka, gre vprašanje na tega gospoda. — 14 vprašanj c. kr. deželne   vlade   o zadevah škod,   ki jih kmetijstvu prizadevata   d i v j ašči na in i o v ,   se ^e izročilo   gosp.   dr. Ahačrču   v poročanje.   —   V   smislu spisa gosp. A. Baumgartoerja, vodje Grotenhofske kmetijske šole,   ki   temeljito   obravnava ,,pašne pravice na planinah'',*)  je odbor sklenil,   peticijo izročiti državnemu zboru, ob enem pa tudi si. ministerstvo kmetijstva prositi, naj blagovoli delati na to, da se gozdna postava predrugači tako,   da   ne   bode   živinoreja na planinah škode trpela.   —   Prošnja županstva v Križu pri Kostanjevici   zaslamoreznico   se ni mogla vsli-šati,  ker družba nima nobene državne zaloge za mašine, odgovori se pa županstvu,   da se siamorez *ice dobivajo tudi v železninski^prodajalnici Winklerjevi v Ljubljani po 48 do 65 gl. —Županstvu v Ko šau i se   naznanja, da se eadna drevesa malo premožnim občinam po zelč nizki ceni dajejo iz   primorske   velike   drevesnice,   kakor   je bilo v ,,Novicah" uže naznanjeno, pa tudi v aadjerejski šoli na Slapu niso draga.   —   Vodstvu Premske ljudske šole se odgovori,   da   družba   nima nikakoršne državne podpore za sadjerejo. —   10 prošinj za podelitev denarnih premij za zboljšane aenožeti   se s priporočilom izroči   s), c. k. mioisterstvu kmetijstva. — Zahvalno se sprejme knjiga ,,atatisti8cher Bericht iiber die volkswirthschaftlichen Zustande in   Krain   ftir das Jahr 1875", katero je tukajšnja trgovska in obrtnijska zbornica   kmetijski   družbi   poslala.   —   Za ude   v   družbo
*)   ,,Novice" so v 38. listu lanskega leta poslovenile celi ta Članek.
-—    14    ___
kmetijsko so bili sprejeti aledeči gospodje: vitez Josip Schneid-Treuenfeld, c. k. dvorni tajnik in grajščak Za-priški pri Kamniku, — Venceslav Gol, c. kr. gozdni nadzornik v Ljubljani, — Ignacij Javor ni k, posestnik na Hribu, — Josip Lenarčič, posestnik na Vrhniki, — Karol Maier, trgovec na Vrhniki, in|Franc Suha-dol ni k, posestnik v Borovnici.
— (O delovanji narodne Čitalnice L 1878. Konec.) Druga beseda, in sicer zadnja v preteklem zimskem razdobji je bila dne 14. aprila. Gosp. Franjo Dren i k čital je z zgodovinskimi črticami, po gradivu pl. P, Radicsa in dr. Lipica od predsednika dr. Janeza Bleiweiaa opis „N a j s tar ej š e hiševLjubljan i.*' Možki zbor izvršil je na občno pohvalo tri zbore: Li-žičarjev ,,Venec hrvatskih narodnih pesem*', Durnerjeva „Domovino" in Bendlov ,,Hlaboi". Gospica C e ti novice v a je preisvrstuo na glasoviru igrala klasično Men-del8ohnovo simfonijo ^Sakareilo", v veseli igri „Poprej mati" pa so gospa Jeiočnik-Kogelnova, gospica Trat ni kova in pa gospoda Jeiočnik in Skabrne jako zadovolili občinstvo.
Britki stan po odhodu naših vojakov v Bosno zapuščenih družin napotil je našega predsednika gospoda dr. Bleiweisa, da je sprožil nasvet, naj bi tukajšnja narodna društva napravila „besedo" v korist navedenih zapuščenih družin. Vsled tega je čitalnica združena s „So!iolom" dne 26. julija napravila veliko zabavo v prostorih čitalnične restavracije, ter jej odločila jako zani-miven program z godbo, petjem, telovadbo in loterijo* Privrelo je toliko občinstva, da so bili vsi prostori z vrtom vred prenapolnjeni.
Gosp. dr. Jos. Vošnjak je v ognjevitem govoru razlagal namen zabave v podporo sirotam naroda našega, ki se po svojih v Bosno odišlih sinovih ponašati sme, da tudi Slovenci sodelujejo pri osvojenji slovanskih naših bratov iz jarma ljutega Turka. Izid dogod-jajev pokazal je, da so cesarju in domovini vedno zvesti slovenski vojaki na jugu stali v prvi vrsti ter se borili s tako hrabrostjo, da so jih vojskovodje nadvojvoda Ivan Salvator, nadvojvoda Wurtemberski in zmagoviti nadpoveljnik Filipovic odlikali prečastno pred vsem svetom, kajti nadvojvoda Wtirtemberški je v Livnu vpričo vseh zbranih častnikov štirih brigad javna izrekel, da „ni videl boljših vojakov o i Kuhnovcev in 10. batalijona lovcev". Malo dni pozneje dne 21. oktobra je nadvojvoda Ivan Salvator, ko je pri obedu nazdravil odlikovanim junakom in hrabrim vojakom druge gorske brigade v slavnostnem govoru naš polk Kuhnovcev in naš 10. batalijon lovcev imenoval „garda Avstrijske vojske" (,,Die Garde der oster-reichischen Armee"). Iz Bosne v Prago vrnivši se slavni nadpoveljnik general Fi l i po vi č, katarega je> glavno mesto Ljubljansko po predlogu narodnega odbornika imenovalo za častnega meščana, je v Ljubljani dne 12. decembra mestnemu županu a toplo besedo objavil, da ga veseli biti častnemu meščanu glavnega mesta dežele Kranjske, katera je svoje najzvestejše rodoijubje razodela pri vsakateri priliki in katera je imela v Bosni tako vrle zastopnike, kakor je naš vea alavooven-čani 17. Kuhnovi polk.
Pevski zbor je v tej zabavi pod vodstvom neu-trudljivega pevovodje g. Vale n te nastopil mnogokrat oder, gromovita pohvala donela je g. M eden u, ki je tenor šolo pel v Nedvedovem ,,Popotniku", in goap. Joa. Nolli-u, zdaj operistu v Milanu, ki je pel recitativia arijo iz ,,Trovatorea ter recitativ in cavatino iz Eisen-hutove opere „Sejalav ljuti". lato tako navdušeno sprejetje bil dvoapev g. Medena in g. Valente v Ipavčevi „Domovini" apremljevan od moškega zbora. — „Sokol" je pri telovadbi na drogu   se odlikoval s kras-
nimi grupami: „Facado", ,,Herkulov spomin". „Oitara, ^Orosloni", „Angeli" in „Stolp", pri katerih je občinstvo se posebno občudovalo gospode Mulačeka, Gin-terja, Kališnika, Kremžerja ia Kajzela. — Vspeh te velike zabave je bil na vsako stran sijajen in tudi v denarstvenem obziru; akoravno je vstopnina odločena bila le po 30 kr., vendar je odbor v dobrodelni namen si. deželnemu odboru izročil veliko svoto 500 gi. tistega dohodka. Poleg vstopnine pa je denarstveaemu vspehu pripomogla največ loterija, za katero so mnogi rodoljubi darovali dobitkov ali pa novcev v nakup dobitkov. Take darove pa ste nabirali spoštovani domo-rodkinji gospa Murnikova in gospa Zamikov a. Naj jima za nju veliki trud, naj vsem dariteljem tu izrekamo živo zahvalo. (Živio, živio !j
Zadnja letošnja in sicer 8 1 a v n o s t na beseda vršila se je dne 8. decembra v spomin Prešernu. V prvem moškem zboru, Ipavčevem „Na Prešernovem domu" sta ee posebno odlikovala s tenor- in bariton-samospevoma gospoda Meden in Trdina. Tudi ostali koncertni del bil je sprejet z živo pohvalo. V veseloigri »Igralka", ki je končala to besedo , nastopila je z veliko pohvalo prvikrat oder gospica Zužekova. — Po večletni navadi pa bode čitalnica končala zabave tudi letošnjega leta z veselico na Silvestrov o.
Poleg tolikega gibanja pa čitalnica tudi letos ni pozabila neke uže vtrjene milo dar ne navade. Kakor znano, pričelo se je po nagibu blage Orelove rodo-vine uže leta 1865. nabiranje novcev in blaga in izdelovanje oblek za ubogo šolsko mladino, Odsihmal ponovila se je ta lepa navada leto za letom. Tako se je tudi letos ustanovil poseben odsek, v katerem so delovale gospa Karolina Blei weiso v a, gospa Eiiza Ro biče v a in gospodične Luiza Orelova, Olga Ho h nov a, Nina Kisovičeva, Jerica Smrekar-jeva in Terezija Kosova pod vodstvom gospe Marije Murnikove. S pripomočjo dobrosrčaega krojaškega mojstra gosp. Dolenca, ki je blago za obleko brezplačno prirezoval, in mnogo druži h dobrotnic, ki so šivale obleko, so dovršile svojo nalogo tako, da je dne 15. decembra bilo mogoče, o čitalnični dvorani 40 dečkom in 40 deklicam popolno, močno in čedno obleko od glave do nog darovati. Nabiranje pripomočnega denarja so izvrševale gospe Marija Murnikova, Ana Zarnikova in Karolina B i e i w e i s o v a, katerim se je med drugim posrečilo, da tudi letos je si. hranilnica naklonila temu dobrodelnemu namenu zdatno svoto 150 gld. Memo obilega občinstva, ki se je tega dobrodelnega čina vdeležilo, počastila sta nas tudi c, kr. deželni predsednik vitez Kalina in deželni glavar vitez dr. Kaltenegger. Zlasti ginljivo bilo je videti, ko je gospod c. k. deželni predsednik nadomestovaje svojo po bolehnosti zadržano gosp6 soprugo preprijazno razdeljeval darila med ubožce. Kakor sta se gosp. šolski vodja Praprotnik in nunski katehet g. Ker žic zahvaljevala navedenim gospem in gospodičnam za njih veliki trud ter vsim drugim dobrotnikom, tako naj jim tudi na tem mestu v imenu Čitalnice stavim prehvaiežni spomin. (Živili!) Posebno odlična v vseh enacih obzirih — to znamo vsi dobro — je gospa Marija Murnikova. Ni ga občega blagodejnega čina, kateremu bi ta preea-stita gospa ne stala na eeiu. Za olajšanje siromaštva svetega ognja polno srce ne miruje, ne straši se nobenega truda, nobenih žrtev , nobenega še tako težavnega pota, dokler ne doseže preblagega namena. Svest sem si, da z menoj vred vsi zakličete: hvala in slava bla-godušni gospej Murnikovi.    (Slava !J
Nemila smrt vzela nam je   dva vrla narodnjaka g. Janeza Smukavca in g. Josipa Debevca.
v
___    15    -----
Proračun, kateri se Vam bode, slavna gospoda! zdaj predložil, kaže, daje nekoliko pri man j kij e j a; vendar pa ne tolikega, da bi se ne dal kmalu odpraviti in to najbolj s tem, da pristopi čitalnici za uda vsak, ki sešteje v vrsto rodoljubov, domačinov. Kazimo svetu v dejanji, da smo res domoljubi!
Končavši svoje poročilo kličem v tem zadnjem obziru v spomin besede našega predsednika dr. Blervveisa, katere se nahajajo v njegovem spisu: ,,Devet let iz živenja čitalnice Ljubljanske od leta 1861 do 1870" — besede preimeuitnega pomena tako-le se glaseče: ,,Sloga naj ^krmilo vodi narodnemu našemu zavodu! Čitalnica mora biti središče> iz katerega naj izhaja vse, in v katero naj dohaja  vse — središče   narodnega doma"!
—  (BoŽičnici kat. rokodelskih pomočnikov in rokodelskih učencev) vršili stesejako prijetno na novega leta in sv. treh kraljev večer. Da se je pri veselici pomočnikov po nagovoru g. predsednika J. Gnjezda pelo in deklainovalo, in to marsikaj prav dobro, ni treba povdarjati, ker je to že navadno. Da sta pa dva gluhonema uda pri mnogo zbranem občinstvu s svojo zabavno igrico „Pozabijivec'4 mnogo srčnega veselja iibu-dila, to ni biio do zdaj navadno. — Božičnico rokodelskih fantov pa smemo celo izverstno imenovati, ako pomislimo, kakošne zauinne da imamo sploh o rokod. učencih. Splošne mnenje je, da so rokodelski fantje bolj aii manj neotesani in neolikani. Tu pa se je pokazalo, kaj zamore vpijiv katoiiš&e izreje v mali druž-bici njihovi. Želimo ie,da bi se doma ne podiralo kar, se tu sezida. Tudi učenci so peli in deklamovali, kakor pomočniki, po lepo sostavljenem programu, resno in šaljivo ter povzročili splošno zadovoijoost. Prečastiti knezoškof biii so tudi navzoči in v prisrčnem nagovoru navduševali fante k hvaležnosti do dobrotnikov, ki jih lepo podučujejo in jim vsako leto napravijajo tako lepo ve-černico. — Oba večera bila sta sklenjena s tombolo, kojih donesek je namenjen zadružbme namene. — Ko-nečno naj razodenemo še eno željo. Katol. družba rokodelskih pomočnikov bode praznovala i. 1880 že 25. leto svojega obstanka. Večidel ima vsako tako društvo svoje lastno poslopje, za poouk, zabavo in sprejem tujih rokodelcev ali gostišče, ljubljansko ga še nima. Želimo torej tukajšnemu društvu ka&ega ali pa več dobrotnikov, ki bi mu pripomogli do lastnega doma. Naj bi naša želja ne biia kiic vpijočega v puščavi, vsaj vidimo dandanes, ko hidra socializma tako drzno povzdiga svoj greben, daje prave katoliške izreje rokodelske mladine živa potreba.
—   (V Silvestrovi veselici), polni čitalničnih udov in gostov, je kraljevala, ka&or po domače pravimo, ,,zidana voijaa. Cel6 bridke spomine minulega leta so komične produkcije potopile v pozabo. Napitnica dr. Zar-nika, s kamero je prerokoval Siovanom bolje čase, je bila z gromovtto hvalo sprejeta. Naj  bi bil dober prerok!
—   (Po obenem zboru Čitalničnem) je novoizvoljeni odbor imel 2. dne t. m. sejo, v kateri so se dotični odseki osnovali, določile pustne veselice, katerih ima biti 5, in da se potem po sklepu občnega zbora zopet v program čitalničnih ,,besed" vpeljejo gledališke igre, katere naj se po predlogu predsednika dr. J. Bleiweisa pnčno z Alešovčevo izvirno šaloigro „Nemški ne znajo". Tako čitalnica svojim udom pripravlja mnogo veselih večerov.
—   (Vabilo.) Čitalnični odbor je sklenil ustrezaje mnogostranskim željam v teku letošnjega predpusta napraviti sledeče veselice: 1. Majhni ples v nedeljo 12. januarija. 2. Majhni ples v nedeljo 26. januarija. 3. Besedo in veliki odlični ples v nedeljo 2. februarija. 5„ Šaljivo veselico na debeli četrtek 20. februarija.   Vstop
k majhnim plesom, katerim bode vselej začetek ob 8. uri zvečer, dovoljen je edino le čitalničnim društvenikom in sicer brez vstopnine. Odbor bode strogo nadzoroval, da se nedrustveniki brez vsake izjeme zavrnejo. Pov-darja pa odbor posebno, naj gospč in gospice k majhnim plesom izvolijo priti v navadni domaČi obleki, gospodje pa v črnih oblekah. Program za »besedo in veliki ples" dne 2. februarja, isto tako program za »šaljivo veselico"   na debeli četrtek izdal se bode posebej.
—    {Dobrodelnost in dobiček ob enem) ponuja nam vsakemu velika loterij a, ki jo je c. kr. finančno ministerstvo brez zahtevanja navadne pristojbine dovolila v podporo in razširjanje tukajšnje hiralnice in sir otn i s n ice. Srečke (loži) so dober kup, le po 25 kr. , srečkanje bode velikonočni torek. Prihodnjič pri-nes6 „Novice" oklic odbora, ki je osnoval to dobrodelno loterijo. Nadejamo se, da se je bo udeležil več ali manj gotovo vsakdo, ki ima srce za siromake.
—   Kakor v Dalmacijo, tako se je poveljoi general Bosne tudi do deželne vlade v Ljubljano obrnil z vprašanjem: ali bi ne bilo neketere uradnike volja sprejeti kako službo v Bosni.
—   {Za 14 notarskih sluzeb na Kranjskem) se iščejo notarji, namreč za Idrijo, Bistrico, Lož, Senožeče, Tržič, Kranjsko goro, Logatec, Kostanjico, Velik« Lasiče, Zužemberg, Rateče, Metliko, Trebno in Brdo. Cas kom-petencij , katere se izročujejo Ljubljanski notarski ka-mori, je odločen na 4 tedne.
—  V zalogi našega bukvarja J. Giontinia, ki je ravnokar založil gosp. Alešovčevo slovensko knjigo ,,Vojska na Turškem", pride kmalu na svitlo nemška knjiga „Ueber Bosuien und die Occupation" (o Bosni in njeni zasedi), ki jo je spisal naš neumorni pisatelj pl. P. Radics in posvetil fzm. baronu Filipoviču. Slavni vojskovodja je s posebno radostjo sprejel Radičevo de-dikacijo ter se mu v odpisu od 30. dne p. m. iz Prage s toplo besedo zahvalil za skazano mu čast, katero „le v tem zmislu sbrejme, da veljd c. k. avstrijski armadi in njemu kot njenemu reprezentantu" ter prepričanja izreka, da bode ,,knjiga, vredna dobro znanega imena pisateljevega, spisana v duhu zgodovinske resnice in avstrijskega partiotizma."
—   Pa poročilu „Obzorovem" je vrednik„Nar. Lista" gosp. Biankini v sodniški preiskavi zaradi svojega govora pri banketu Bleivveis-ove 701etnice v Ljubljani. Toži ga ljubljansko državno pravdništvo, ki je razlog tožbi našlo v besedeh govornikovih, da je Avstrija sama naj bol ja podpornica „Italije irridente", ker Slovane pritiska na steno. Vrednik zagrebškega „Jug. Stenogr." gosp. Bezenšek, ki je v Ljubljani stenografiral govore, je bil zaradi tega uže večkrat zaslišan v Zagrebu. Radovedni smo tudi mi, kako se bo izvršila ta stvar, o kateri se je naš turški ,,Tagbiatta repenčil, in po katerim §. kazenske postave se bode motivirala kaznjivost besedi govornika, ki lahko kaže na poslanca g. Klaiča, ki je bil ne davno pri presvitlem cesarju s prošnjo, naj bi vlada Slovanom v Dalmaciji pravična bila o šolskih zadevah itd., in pa na tabore goriške „Sloge" in tržaške „Edinosti", provocirana po narodnih nadlogah primorskih Slovencev.
— Opomin. Gospodarji Kranjski, ki želijo dobiti ruskega lanu, naj se nemudoma oglasijo v pisarnici družbe kmetijske, da bode vedela več ali manj naročiti ga, ker letos ga dobi družba veliko cenejše kakor lani.
___    16   ___