Šolska mladina in zobje. BNajvažnejša stvar, ki jo mora človek imeti, ako hoče biti zdrav, so zobje, in v blagor človeštva je jako napredovala zobozdravniška veda. Dolžnost in naloga vseh higijeniških društev je, da, celo države, da skrbe za to, da so preskrbljeni tudi ubožnejši sloji z zobozdravniškim negovanjem." Te besede je govoril prof. Waldeyer v društvu za ljudsko higijeno. Na mnogih krajih so sicer že mnogo storili, da bi uvedli zobozdravnike v ljudsko šolo; le v Avstriji je treba šele pričeti s to zadevo. V Nemčiji sta prednjačili dve mesti: Štrasburg in Miilhausen. V prvem mestu je mestni svet dovolil za šolske zobozdravnike letnib 6400 mark. Od 1. oktobra 1904 do 1. oktobra 1905 je bilo tam 6828 otrok brezplačno zobozdravniško zdravljenih. Pri šolskem pouku poučujejo elementarnejše pogoje racijonalnega negovanja zob. V Miilhausnu so otvorili v oktobru lanskega leta šolsko zobno kliniko, ki stane letno 13.000 mark. Prva zobozdravniška preiskovanja so pokazala, kako žalostno se godi zobem in kako opravičena je zobozdravniška skrb za zanemarjene zobe: od 9524 učeneev jih je imelo le 41 zdravo zobovje. V Darmštadtu obstoji od leta 1902. šolska zobozdravniška klinika; vsaj šolske otroke tam redno preiskujejo. In negovanje zob je vendar tako važno! Učenec s slabimi zobmi zaostane v hranitvi in je bolj izpostavljen nevarnostim obolenja kakor pa otrok z zdravim zobovjem. Štatistika nam kaže to v veliki meri. V Štrasburgu, kjer že nekaj let opazujejo zobovje šolskih otrok, je bilo leta 1902. od zdravnikov preiskovanih 10.661 šolskih otrok v dobi 8 do 14 let. Med njimi je imelo le 165 zdravo zobovje! Skupna vsota zob, ki bi morala biti, je znašala 252.552, od te vsote je bilo pa samo 170.042, t.j. 67-3 odstotkov, in 121.566, t. j. 48-1 odstotka, torej še ne polovica, zdravib. Lansko leto sta bili od vseh onih zob, ki bi morali biti pri učencih, dve tretjini bolni ali jih pa sploh ni bilo. Uspehe teh raziskovanj so sporočali staršem. Negovanje zob se s tem le še pospešuje, da pribajajo otroci v zobozdravniško kliniko, kjer jih zdravijo brezplačno. V pretečenem letu so zdravili na ta način 1076 otrok v zobozdravniški kliniki, za 229 več od prejšnjega leta. 2989 zob so jim izruvali in 145 pa plombirali. Štrasburški občinski zastop je uspeh teh raziskovanj tako uvaževal, da je nastanil zobozdravnika kot šolskega zdravnika. V Štrasburgu, ki je v tem oziru vreden posnemanja, so izročili otrokom tudi lističe s sledečimi dvanajstimi pravili o negovanju otroških zob: 1. Otrok v starosti dveh let in pol ima 20 zob. 2. V šestem letu se prikaže od zadaj v ustih prvi stalni kočnik. 3. Od 7.—14. leta traja izmenjava zob. 4. V dvanajstem letu pride drugi veliki kočnik, v osemnajstem do štiridesetem letu tako zvani ,,zob modrosti". 5. Zdravi zobje so potrebni za želodec in za zdravje celega telesa. 6. Mlečnjaki imajo za otroka enako vrednost kakor stalni zobje za odrasle osebe. 7. Že izza mladih nog treba vsak dan vse zobe zjutraj in zvečer skrbno in temeljito očistiti. 8. Vsako leto jih mora zobozdraynik enkrat preiskati. 9. Kakorhitro zbole zobje, jih je treba napolniti (plombirati), še preden se prično bolečine. 10. Zdravi mlečnjaki so temeljni pogoj zdravim stalnim zobem. 11. Da se ohiani zdravo ustno duplino, treba iztrebiti vse korenine, ki se ne dado plombirati. 12. Ohraniti je treba lastne zobe, ker so umetni zobje le pripomoček.