—    172   —
Zvezdoslovska novica.
Nek prikazek na nebu je pomina vreden. Venerar ena tistih zvezd, ktere svoje mesta na nebu premikujejo in se tedaj premični ca m (planetam) prištevajo, jena svojim pota 25. t. m. na tako mesto dospela, da bo, zlasti 13. dan prihodnjima mesca rožnika, tako s vi tla, da jo zamore vsak tudi opoldne, ko nar bolj sonce sije, viditi. Venera, nar lepši in narsvet-lejsi zvezda, ki jo mi Slovenci tudi pod imenam danice in vecernice poznamo, stoji zdej poldrugo stopnico (grad) od lune; ena stopnica na nebu je pa enaka prostoru, ki ga dve polni luni potrebujete. Čeravno je ta prikazek popolnama naraven in zvezdoslovcam natanjko znan, ki vejo, da danica ali večernica v svojim teku nar manj vsako osmo leto na tako mesto proti zemlji pride, da celo po dnevu ob soncu se na nebu blisi, so vunder nevedne ljudstva po tem prikazku nekdaj vse preplašene bile in se bale, da pomeni to, kakošno posebno nesrečo itd. Taka je bila leta 1716 v Londonu, taka v letu 1798 v Parizu, kjer je ljudstvo tako straha trepetalo , da je mogel slavni zvezdogled Lalande pismo razglasiti, v kterim je ljudstvo o tem naravnim prikazku podučil in potolažil. — Sedaj imamo priložnost ta prikazek brez strahu ogledovati in premišljevati: ali sedanje za ta čas nenavadno gorko vreme ni morebiti v kaknšni vezi s tem nt a njem  Venere.