Izdajatelj: Zavod -TrilSkl veitnik«, Trii* - Urejuj* uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjaviek — Tisku tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj - Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3. Tel. lii — Številka računa pri Kil 607-75-2-<189 - Celoto! na naročnina 360 din, posamezna itevllka IS din LETO X. - ST. 1 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE 25. januarja bo občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva za tržiško občino. Ob lem važnem političnem dogodku je prav, da napišemo nekaj vrstic. Konferenca bo 'trajala ves 'dan in bo Obravnavala vsa področja dela, kjer se 'udejistvujejo 'člani SZDL. Da bi bila diskusija kar najbolj plodna, bo konferenca delala v treh komisijah. Na konferenco se že dlje časa pripravljajo X vso resnostjo in pri, pripravah sodeluje več članov izvršnega odbora SZDL in tudi drugi. Tako bosta poročilo in pa referat, ki ga bo prebral na konferenci predsednik Stane MEŠlC, 'kar najbolj izčrpna. O čem bodo razpravljali na konferenci? Poročilo bo zajemalo problematiko vsega udejstvovamja naših ljudi. Obdelano bo Staro stanje in delo organizacij SZDL, sedanje stanje, vključevanje novih članov v našo organizacijo, pregledali bomo sestav novih podružničnih in krajevnih odborov ter stanje in probleme s prostori. V poročilu bo analizirano delo občinskega odbora SZDL, predsedstva odbora in kratek pregled vsebine plenumov in seminarjev ter konferenc. Velik poudarek bo konferenca dala našemu gospodarstvu. Smo pred sprejemanjem letnega plana in novega petletnega načrta gosporskega razvoja. Zato bodo na konferenci govorili o tržl'S'ki industriji, o njenih uspehih in možnostih nadaljnjega razvoja. Za -nas je prav tako pomembno kmetijstvo, tako zadružno kot privatno in tudi o njem bo »pregovorilo poročilo. Včasih bi bilo potrebno posvetiti več pažnje obrti, predvsem uslužnostni, zato bo razprava tekla tudi o 'tem, seveda pa tudi o sedanji socialistični in privatni obrti. Delegati na konferenci bodo razpravljali o prometu in komunalni dejavnosti ter predlagali, kako izboljšati te veje gospodarstva. Po več posvetovanjih, kako nadaljevati s tako hitro gradnjo stanovanj, kot jo je lani omogočil Občinski ljudski odbor in nekateri kolektivi, bo konferenca poskušala zainteresirati prosilce za stanovanja, da bodo tudi sami prispevali v fond za gradnjo in si tako hitreje zagotovili stanovanja. Mlade stanovanjske skupnosti še niso povsod zaživele in le na Ravnah imamo vzorno stanovanjsko skupnost, ki pa je lahko zaživela predvsem zato, ker je dobila v uporabo lepe nove prostore. Kalko bi poživili delo skupnosti in kako bi jih rešili najhujših problemov? Prav gotovo bo veliko koristnih predlogov! V ljudskem odboru, v svetih in komisijah, v krajevnih odborih, v tovarnah, v obrtnih in uslužnostnih podjetjih, v samostojnih ustanovah,, organizacijah, javni upravi, v šolah in drugih vzgojnih zavodih ter v družbenih organizacijah in društvih se je že korenito uveljavilo samoupravljanje, vendar se tod, poleg pozitivnih, pojavljajo še ponekod tudi negativni pojavi. Kako jih bomo odpravili, bo povedala bližnja konferenca. Za informiranost prebivalstva skrbi v naši občini Tržiškl vest* nik. Izboljšati bo treba še marskaj, predvsem pa mu preskrbeti sredstva, da bo lahko rodno izhajal in še bolje obveščal, o vsem novem iz naše komune, vse občane. Delavska ■ univerza se tudi bori z vrsto problemov, ki pa jih sama ne more rešiti in se mora za to zavzeti širši krog ljudi, ki bodo pomagali tej ustanovi preskrbeti ustrezne prostore, finančna sredstva in ji dali pravo vsebino dela. Konferenca se bo bavila tudi s problemi šolstva, sodelovanja šol s starši, z dolom mladinskih organizacij ta povezovanja s pionirskimi, predvsem pa še s predšolskimi ustanovami. Poživiti bo treba delo prosvetnih društev in njihovih sekcij, organizirati več gostovanj kvalitetnih umetniških skupin in tako dvigati kulturno raven naših delavnih ljudi. Delegati bodo pregledali delo društev Partizan, Avtomoto društva, Ljudske tehnike;, planinskih društev, tabornikov, strelskih družim, Počitniške zveze in spregovorili o možnosti 'ustanovitve občinske zveze za telesno vzgojo. Velika skrb Socialistične zveze bo tudi nadalje veljala razvoju turizma v naši občini, saj se mora turizem razvili v bogato gospodarsko panogo, ki nam bo prinašala lepe dohodke. Zato bo treba kritično spregovoriti o delu in vlogi Turističnega društva. V poročilu za konferenco je omenjeno tudi sodelovanje SZDL s sindikalnimi organizacijami, Ljudsko mladino, organizacijo Zveze borcev, UROJ, ZVVI, z gasilskimi organizacijami in z Društvom upokojencev. Razgovor s predsednikom Mestne organizacije SZDL, tovarišem Janezom Gruntom Utrditev osnovne organizacije SZDL v mestu Po novem statutu Socialistične zveze smo tudi v naši občini ustanovili več krajevnih organizacij, v samem mestu pa je nastala mestna organizacija SZDL. Ta nova oblika organizacij je dala ljudem možnost, da bodo aktivneje sodelovali pri sprejemanju važnih sklepov in načrtov. Ena 'najvažnejših nalog novoustanovljene organizacije je, utrditi manjše, in doslej malo delavne, osnovne organizacije. Predvsem bo treba gledati na to, da bodo manjši kvarti aktivno delali, kajti le tako se bo lahko izkazalo delo mestne organizacije uspešno. Naša mestna organizacija naj bi postala res vseljudski parlament, v katerem bodo ljudje čutili, da so odgovorni za gospodarsko politiko občine. Z intenzivnim delom 'bomo začeli 'takoj, saj je pred mami čas, ko 'bomo razpravljali o družbenem planu in proračunu za letošnje leto, prav tako pa bomo razpravljali o perspektivnem planu. Na teh sestankih moramo ljudi zainteresirati za gospodarsko politiko občine in takoj nato bomo poskusili z ustanavljanjem prvih sekcij, ki se bodo bavile s komunalnimi vprašanji, z gospodarstvom, s kulturnimi vprašanji itd., je v razgovoru dejal tov. Grum in nadaljeval, da bo veliko skrbi treba posvetiti ideološki vzgoji ljudi. Danes se še vse preveč pojavlja neutemeljeno kritikarstvo samo zato, ker so ljudje 'premalo poučeni in zato ;ne znajo z nekega pravega stališča gledati na vse naše dogajanje. S 'tako vzgojo pa moramo začeti 'takoj na vseh sestankih, ki bodo na ta način postali tudi kvalitetnejši in zanimivejši. Močno zanimanje prebivalstva za našo notranjo in zunanjo politiko nam daje hvaležno torsče dela in možnost za ustanavljanje laikih sekcij. Tov. Grum je dejal, da je ena najvažnejših nalog nove organizacije pomoč stanovanjski skupnosti pri ustanavljanju otroških zavetišč in varstvenih ustanov, ki jih pri nas še tako zelo primanjkuje. Predvsem bomo morali paziti na ustanavljanje takih varstvenih ustanov, kjer bodo dobili mesto tudi šol. otroci. Pred nami je dvajsetletnica vstaje slovenskega naroda in odbor mestne organizacije je sklenil, da bo pomagal Muzejskemu društvu, da bi v času proslav odprli mestni muzej. S tem bi Tržič pridobil pomembno kulturno ustanovo, naši mladini pa bi lahko na- zorno prikazali staro in novejšo zgodovino Tržiča. Lotos bo mestna organizacija, poleg tekočih organizacijskih nalog in političnega dela, posvetila kar največ skrbi naši mladini, ki nima možnosti, da bi se nekje zbirala. Poskušali bodo pri večjih podjetjih, ki imajo prostore, da bi jih dala na razpolago mladimi, ki bi si tu v prostem času poiskala razvedrila. Sola za življenje je pokazala, da imamo veliko dobrih mladincev, ki pa ne najdejo pravih prijemov, kje izkoristiti prosti čas in zato včasih tudi zavijejo na stran pota. Prav zato bo naša velika skrb veljala mladini. Na prvem sestanku odbora mestne organizacije smo razpravljali predvsem o teh bodočih nalogah, za katere menim, da so , dovolj velike in zahtevne in če jih bomo izpolnili, bomo opravili veliko delo. -o. -k. Akcija za mlade Alžirce Tudi otroci iz naše občine so toplo pozdravili akcijo za zbiranje denarja za alžirske otroke, ki že šest let živijo v bedi in okušajo grenke sadove krute vojne. Po vseh šolah so vestno zbirali prispevke in. vsota pobranih prispevkov je prav gotovo precej visoka. (Končne številke do sedaj še ne vemo.) Tako otroci, kot njihovi starši so razumeli to humano akcijo in so se ponekod odrekli tudi novoletnim pogostitvam; posamezni otroci so prinašali tudi po petsto dinarjev, mnogo pa je takih, ki so darovali tristo, dvesto in. sto din. Vej ko majhnih prispevkov in nabrala Se je velika vsota, ki bo pomagala našim mladim vrstnikom v Alžiriji. 1*G Po 'vetu fT¥H'BrnTrrnrwm U Pred dnevi jo odpotoval v domovino predsednik Gvineje sekou Toure, ki se je mudil pri nas kot gost predsednika Tita. Gvimejski gost je obiskal tudi Slovenijo, izrazil pa je upanje, da bo naš ipredsednik lahko kmalu Obiskal Gvinejo in se tako prepričal o toplih čustvih gvimejskega prebivalstva do Jugoslavije. f) Pri nas se je mudil na krajšem obisku tudi predsednik Pakistana Ajub Kan, ki se je s predsednikom Titom pogovarjal o medsebojnih odnosih in o 'svetovnem političnem položaju. f) Indonezijski zunanji minister Subandrio je bil pred kratkim na obisku v Jugoslaviji, kot gost sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča. Razgovori so potekali o splošnem političnem položaju v svetu in o medsebojnih odnosih. f) Pred nedavnim se je v Maroku v mestu Casablanea končala konferenca predsednikov neodvisnih afriških držav, kii so jo sklicali na pobudo maroškega kralja Mohameda. Na konferenci so podprli osvobodilna gibanja Afričanov in izrekli odločno stališče Afrike, da bo tudi na črni celini v najkrajšem času premagan koloniailiizem. fl Belgijska Socialistična stranka je ponudila Vladi, da se bo pogajala o zakonu o strogem varčevanju. Po tej ponudbi je tudi popustila splošna napetost, ki so jo ustvarili v tritedenski splošni stavki, ki je skoraj docela paralizirala belgijsko gospodarstvo. Vlada jo sprejela zakon o varčevanju zaradi izgub, ki jih je utrpela v Kongu. D Kuba in ZIJA so prekinile diplomatske odnose. Kubanski premier Fidel Castro obtožuje ZDA, da pripravljajo invazijo na Kubo. Te njegove obtožbe podpirajo tudi nekateri ameriški listi. O Referendum o Alžiriji je prinesel večino predsedniku De Gaulu in mu tako dal proste roke pri njegovi politiki o Alžiriji. Najmlajši člani TVD Partizan so sklenili, da se bodo odpovedali običajni novoletni pogostitvi. Ves denar, ki je bil namenjen za nji- hovo pogostitev, pa so darovali za trpeče Alžirske otroke. Tako humano akcijo pripadnikov Partizana toplo pozdravljamo! Prostor ie ovira PREDSEDNIK KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL LOM TOVARIŠ ANTON MEGLIC O DELU TE ORGANIZACIJE Krajevna organizacija SZDL Lom dela v posebnih pogojih, saj je tod mnogo delavcev, ki so zaposleni v tovarnah v Tržiču, mnogo pa je tudi kmetov, ki se preživljajo le s kmetijstvom in gozdarstvom. Zato je tudi v delu SZDL opaziti različne težnje in interese in trudimo se, da bi vse to združili. O kmetijstvu v Lomu težko govorimo, ker so tu slabi naravni pogoji, da o kakšni načrtni kmetijski proizvodnji ni govora. Kljub temu pa so skoraj vsi kmetje včlanjeni v Kmetijsko zadrugo, samo Skoda, da ne moremo govoriti o kakšni kooperaciji. — Pred leti so poskusili s pitanjem prašičev, pa ni slo, ker je krmska baza preslaba. Da so skoraj vsi kmetje člani zadruge, je zasluga tudi organizacije Socialistične zveze, ki vedno politično vpliva na vaščane. ' Lani smo videli, da so vaščani zainteresirani za napredek svojega kraja, saj so s samoprispevki precej pomagali pri gradnji ceste v Potarje. ', Prav tako, kot so pomagali pri cesti, pa pomagajo in bodo pomagali pri gradnji prostorov, ki jih bo uporabljala Socialistična zveza. Zbrali so že nekaj lesa, ga raz-žagali in prodali, za denar pa kupili nekaj opeke. Prvi začetki so tu, samo vsega ne bomo zmogli sami. Potrebovali bomo pomoči Občinskega odbora SZDL in Občinskega ljudskega odbora Ljudje so trdno odločeni, zgraditi prostore, kjer se bodo lahko sestajali. (Samo en primer, kaj povzroči, če ni prostora. Ko je bila zaprta gostilna, sploh niso mogli imeti sestanka.) Olami Socialistične zveze živo razpravljajo tudi o razvoju turizma, za kar imamo vse naravne pogoje. Čakamo na zgraditev ceste, ki bo poživila turizem. Naša krajevna organizacija, je povedal tov. Meglic, pa skrbi tudi za izobraževalno dejavnost va-ščainov, saj smo lajni pripravili. Skupaj z Delavsko univerzo osem predavanj, ki so bila dobro obiskana. Ker je sedaj za kmetijsko delo mrtva sezona, bomo tudi letos nadaljevali s predavanji in vsaj tako vaščanom Loma nudili delček tega, kar imajo delavci v mestu. Turistično društvo bo tudi leto« na pustni torek, dne 14. februarja, organiziralo tradicionalni PUSTNI KARNEVAL Vabimo skupine in posameznike, da se pripravijo na sodelovanje v sprevodu in da sodelovanje prijavi v društveni pisarni do konca tega meseca. Društvo bo tudi letos podelilo po tri nagrade domiselnim skupinam in posameznikom, posebej odraslim in posebej otrokom. Turistično društvo Obžalujem, ker sem prenesel zasebne vesti o tov. Marici Ziblar. Štefan Brczav.ščck Anton Costa IN OBISK OLYMPIJE Ker mi je ostalo v najlepšem spominu potovanje z ladjo p/b »Istra« pred leti v Pirej, sem se ponovno odločil za daljše potovanje po morju z ladjo s/s »Lastovo«, in sicer do najjužnejšega grškega in evropskega otoka Krete (35 stopinj severozahodne širine) v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Ni mi bilo žal, saj so itak že znana potovanja, ki jih vsako poletje pripravi »Jadro linija« na Reki (v Ljubljani jih zastopa »Jugoslovenska pomorska agencija) z vso oskrbo po zmernih cenah za naše potnike. Ti tudi no potrebujejo v svojem potnem listu grške vize, ker zadostuje naš potni list. Naj še omenim, da so taka potovanja kaj primerna za šole srednje stopnje, kar dokazuje že več ekskurzij maturantov. Tokrat jo bila z nami ekskurzija neke zagrebške gimnazije. Denar so si dijaki pripravili z različnimi deli in z dogovorjeno štednjo. OB NAŠI OBALI Reko smo zapustili v nočnih urah. Se nekaj časa je blestelo na obzorju nešteto luči našega največjega pristanišča im znanih le-toviščarskih krajev Voloske, Opatije in Lovrana pod nejasnimi obrisi Učke, potem nas je zajela srebrna mesečina lepe noči nad mirnim, temnim in globokim morjem. Da, enajst takih lepih noči bomo doživljali, če nam bo vreme na poti naklonjeno. In bilo je. Podnevi smo pristajali v Zadru, Šibeniku, Splitu, Dubrovniku in Kotoru, kjer smo si ogledovali vedno častitljive tamkajšnje kulturno-zgodovinske spomenike in živo življenje na ulicah in trgih. Naša dalmatinska obala — obala tisočerih otokov in otočkov ter črnogorska obala Boke Kotorske in okoli Petrovca spadata med najlepše obale na svetu. To ni samo moje mnenje in mnenje naših mornarjev, ki smo vsi tako silno navezani na naš domači Jadran, ampak tudi tujcev, ki znajo odkrivati celo lepote, katerih mi ne vidimo. Ros smo po pravici lahko ponosni na to, kar imamo. PROTI GRČIJI Na ladji nas je bilo sedaj zaključeno število, s posadko vred Okoli sto. Ko smo zapuščali beli, ponosni Dubrovnik in pluli mimo otočkov Sv. Djordje in Gospa od Srpjola, dveh biserov Boke Kotorske, in Perasta, mesta starih bokeljskih kapitanov, smo se po pomorskem običaju s tuljenjem ladijske sirene in mahanjem robcev poslovili od domovine in zapluli proti 120 km dolgim in okoli 57 km širokim Otrantskim vratom, ki odpirajo pot v Jonsko in Sredozemsko morje. Z zanimanjem smo si ogledovali vso začrtano pot na zemljevidu na palubi, se posluževali prh, se sončili in poslušali glasbo ter poročila iz domovine. Sele po 48-ih urah vožnje po odprtem in precej razburkanem Jonskem morju (morje ima ime po grškem plemenu Jonei), čeprav je bilo jasno, je barba (splošno ime za kapitana) usmeril ladjo v kanal med Albanijo in grškim otokom Krfom. Alban- ska obala ni prijazna in je večinoma nenaseljena. Ob njej so le pristanišča Drač, Valona, Sarenda in v vojaškem pogledu važen otok Sazan, a v daljavi smo videli le ta otok pred Valonskim zalivom in Sarando. Našim pomorščakom Albanija ni pri srcu, ker imajo z njo slabe izkušnje, saj žive Albanci pod vplivi zaslepljene politike. Nekaj let po vojni ladje sploh niso plule skozi omenjeni kanal. KRF IN KORINTSKI ZALIV Pred Krfom (Kčrkvra), kamor smo bili usmerjeni, so še trije majhni grški otoki Merlera, Faro in Samotraki, v samem kanalu pa je grška čer Peristeri s svetilnikom. A otok Krf je najrodovit-nejši mod Jonskimi otoki. To je otok dobrega južnega sadja, dobrega vina in tisti, ki ga omenja bajeslovni grški pesnik Homer v svoji pesnitvi »Odiseji« z imenom Sheria. Tu je junak Odisej užival gostoljubje Fajakov, kralja Alki-noosa, njegove žene Arete in hčere Nausikae. Na otoku so gospodarili stari Grki, Rimljani, različna plemena v dobi selitev ljudstev, Benečani in Angleži. Pristali smo v mestu, ki ima isto ime kot otok. Pristanišče obdajajo zidovi starih utrdb. Nasproti pristanišča vidimo otok Vido — »Modro grobnico« tisočerih srbskih trpinov iz časov prve svetovne vojne po tragičnem umiku srbske vojske čez Albanijo leta 1916. Mesto ima značilnosti Sredozemlja in dobre pomorske in letalske zveze V njem je v stari kraljevi palači »Arheološki muzej« z zanimivimi zbirkami. Izvon mesta je kraljeva vila Mon Ropos, kjer je bil lota 1956 v gosteh pri grškem kraljevskem paru naš maršal Tito, in polotok Kanoni. Nasproti tega ležita slikovita otočka Vlahena z majhnim pravoslavnim ženskim samostanom in Pontikonisi s cerkvico med cipresami in oljkami. Pravijo, da je ta otoček služil kot motiv slikarju Amoldu Booklimu za znano sliko »Otok mrtvih«. — Slišal sem pa tudi, da je naš prej omenjeni otoček Gospa od Skrp-jela služ:l slikarju za motiv. Ko smo zapustili Krf, je ladja zaplula proti Korntskemu zalivu. Pluli smo m mo Messolćnglo-na, Patrasa, Naupakta, Itee In Korinta do Korintskega kanala, ki Skrajšuje pot iz Jadrana v Pirej za 325 km in Skozi katerega vodi ladje grški pilot ali pa vlačilec. Kanal je dolg 6,3 km, širok 23 m, globok 8 m. Oba brega kanala sta skoraj navpična in segata 52 m visoko nad morsko gladino. Prav rada se tudi krušita. Skozenj morejo pluti le ladje srednje velikosti. Cez kanal sta zgrajena dva mostova (eden služi železnici, drugi cesti), ki vezeta polotok Peloponez s Srednjo Grčijo. Zgrajen je bil v lotih 1881 do 1893, čeprav jo že prvo lopato »zasadil« rimski cesar Neron. Poglejmo nekoliko omenjene kraje in. vzbudim naj spomine s prvega potovanja skozi zaliv! Messolongion je znan iz osvobodilnih bojev Grkov proti Turkom (1822-1826). Tu počiva srce zna- 39^384^^5^25908^0577 SKLENILI SO... Oba zbora občinskega ljudskega odbora sta na zadnjih sejah sklenila, da se potrdi osnutek zakona o minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridelovanje krme na travnikih. Prav tako so odborniki tudi potrdili osnutek odloka o obveznih minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridelovanje krme na njivskih površinah. O Na predzadnji seji Občinskega odbora so razpravljali o združitvi vseh treh kmetijskih zadrug v eno močno zadrugo in sprejeli sklep, naj sc vse tri kmetijske zadruge združijo. 0 Odborniki so dovolili trgovskemu podjetju Preskrba, da v poslovalnici sadja in zelenjave in njihovih izdelkov na Ravnah razširi predmet poslovanja še na prodajo delikatesnih proizvodov, to je vseh vrst konserv, pudingov, dišav ter zaprtih alkoholnih pijač. Neredek je pojav, da pride v naših tovarnah do požarov, ki jih povzroči nevednost delavcev aH Sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov, tov. Zdravko Tomazin sc po tej poti zahvaljuje vsem, ki so mu zaželeli srečno novo leto in vsem prav tako želi obilo uspehov. nega angleškega pesnika Bvrona, ki se je navduševal za staro grško zgodovino in se je udeležil bojev kot prostovoljec. Patras (Patrai) je najvažnejše pristanišče polotoka Peloponeza in četrto največje mesto v Grčiji. Hrani ostanke rimskega gledališča — odeiona in beneške trdnjave. Naupaktos (Lepanto) obdaja obzidje trdnjave iz beneških časov. Tu je vojskovodja Don Juan d'Austria lota 1571 premagal Turke s španskim in beneškim bro-dovjem. Itea je majhno pristanišče. V njeni bližini je vasica Kirra, staro pristanišče za nekdanje Slavno proročišče Delfi (Delphi, Delfoi) pod 2460 m visokim Parnasom, ki so ga smatrali stari Grki za domovino umetnosti in muz (predstavnic umetnosti) in kamor so baje jezdarili pesniki na krilatem konju Pegazu. Proročišče (onikelj) je bilo znano že okoli leta 2000 pred našim štetjem. Tu je stalo znano Apolonovo svetišče, tu je dvoumno prorokovala svečenica Pytia ljudem, ki so prihajali iz različnih krajev spraševat po usodi. Znana jo bila tudi delfska amfiktionia, ki je združevala 20 starih plemen. Proročišče je cvetelo tja do vpada Rimljanov in rimski cesar Teodozij ga je koncem 4. stoletja po našem štetju ukinil. Danes lahko občudujemo v kraju razvaline in ostanke te stare kulture po zaslugi francoskih arheologov na prostem (ostanke zakladnic, Apolonovega svetišča, poligonalnega zida — zida iz mnogokotnih kamnov, svetega okraja in svete steze, gledališča, očiščevalnega bazena ob izviru Kastalia, gvmnasiona in palestre-telovadnlc, kopališč in terase 4 O podobni prošnji trgovskega podjetja Ljubelj so odborniki menili, da se prav tako dovoli, da v poslovalnici 3 razširi predmet poslovanja od prodaje živil, gospodinjskih potrebščin, galanterije, kratkega in pletenega blaga, maloprodaje tobaka in tobačnih izdelkov, elektrotehničnega materiala, glasbil, radioaparatov, še na prodajo igrač, izdelkov iz gume in plastičnih mas, športnih potrebščin, parfumerijskega in kozmetičnega blaga, stekla, porcelana in keramike, pisarniškega materiala, pisalnih in šolskih potrebščin, emajlirane posode, pakoti-ranega mesa in mesnih izdelkov, žita in mlevskih izdelkov, sejemskega blaga, delikates, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, izdelkov domače in umetne obrti, orodja, šivalnih strojev, koles in motornih koles ter ostalega mešanega industrijskega blaga pa njihova malomarnost. Da bi odpravili napake, ali jih vsaj omejili, bomo v našem listu prinašali nasvete, kako preprečiti požare v tovarnah. Povzročitelji požarov, ki so v industriji najčešči in na katere lahko vplivamo s tehničnimi ukrepi, so razen nepazljivosti in neodgovornosti, v glavnem tile: ■ neposredni dotik s plamenom ali razbeljenim predmetom, količina toplote, ki dlje časa deluje, Marmaria s Tholosom) in v muzeju. Najznamenitejši kulturnozgodovinski spomeniki so: bronasti kip voznika-tekmovalca; sfinga — kip levjega trupa s človeško glavo, ki je pomenila uganko; friz — reliefni ali izbokli venec dejanj bajeslovnega junaka He-rakloja in steber rastline akantu-sa in treh deklic — kariatid — nosilk bremena. Korint (Korinthos) je kraj v neposredni bližini Korintskega kanala. Znan je po potresih in rozinah. 6'km južno od mosta stoje razvaline starega Korinta, onega izmed najbolj znanih starih gr-šk:h trgovskih mest in lastnikov kolonij, trgovskih naselbin ob Sredozemskem morju. IN SEDAJ ATENE Ko smo zapustili Korintski kanal in smo se bližali največjemu grškemu pristanišču Pireju (Pi-reefs) mimo otoka Salamine, pri katerem so stari Grki lota 480 pr. našim štetjem premagali perzijsko brodovje, smo kaj kmalu zagledali v daljavi obrise dveh značilnih atonskih gričev — 156 m visoke Akropole in 277 m visokega Lvkabettosa. Tedaj sem se spomnil starih opisov, ki govore, kako so Stari Atenci pozdravljali z morja Atene, ki so zagledali svet-likanje pozlačene osti kopja mogočnega kipa bogmje Atene-Pro-mahos, ki ga je ustvaril največji kipar starih Grkov Phidias. Se en topel pozdrav koščku domovine,-ladji m/b »Orobič« in njenemu barbi, staremu znancu s p/b »Istre«, ki je zapuščala Pirej in plula domov, in že smo zapluli v pristanišče. Iz Pireja dosežemo 10 km oddaljene Atene najhitreje s podzemeljsko železnico - metrfl. Dedek WUol