1000 SLOVENSKtVESTNtK Razpis VAB!NATR)DNEVN) objavljamo MORJA' tZLET NA JADRAN na 7.strani VESTNEK ___________ % Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETNtK XU. CELOVEC, PETEK, 25. JUHJ 1986 ŠTEV. 30 (2286) Po poteh Domnovo čete no Kometi kjer se je lokml :brn!o rekordno š!evi!o ude!e:encev Sedmič smo šti danes „po poteh Domnove čete" in se zbrati pri spomeniku na Kometjnu, da se spomnimo padtih partizanov in vseh tistih, ki so žrtvovati svoja življenja v boju proti ztočinskemu fašizmu. Hvatežno pa se spominjamo tudi vseh naših zvestih in dobrih tjudi, ki so biti naši zavezniki in so nas podpirati. kajti zavedamo se, da brez podpore tjudstva tudi še tako dobro oborožena vojska ni in ne more zmagati. Partizanska vojska in njen osvoboditni boj morata biti nam vsem in še posebej mtadi generaciji svete) zgted. kako je treba doprinašati žrtve, če hočemo ostati na svoji zemtji sami svoji gospodarji- Misli, ki jih je v kratkem nagovoru izkusili zvrhano mero nacističnega pri spomeniku na Kometjnu nanizal nasilja, pa so obenem dokazali tudi pobudnik in glavni organizator tradi- vzoren primer junaštva in zvestobe cionalnega spominskega pohoda „Po kot aktivni partizanski borci in aktivi-poteh Domnove čete" Lipej Kolenik, sti osvobodilnega gibanja, kot za-so spremljale udeležence letošnjega vestni pomočniki, ki so z vsemi sedmega pohoda po vsej dolgi poti iz močmi podpirali boj proti nasilju, ne Borovja do Cimperca. Dolga kolona, oziraje se na nevarnost in žrtve. Med bilo je več kot 300 udeležencev, se je pohodniki so bili stari partizani, ki so pomikala skozi kraje in mimo doma- obujali spomine na leta trpljenja in čij, katerih prebivalci so v zadnji vojni borb; z njimi so šli v koloni najmlajši. PO POTEH DOMNOVE ČETE se je dotgH kotona pohodnikov, od starih do najndaj-ših. vita do vrha Kontetjna. kjer je hita prireditev po spominski svečanosti zaktjučena s partizanskim mitingom. ki bodo čuvali in prenašati dalje izročila in tradicije protifašističnega narodnoosvobodilnega boja. Pri spomeniku na Kometjnu so se pohodnikom pridružile še nadaljnje stotine udeležencev letošnje prireditve. Med njimi so bili predstavniki naših narodnopolitičnih, kulturnih in gospodarskih organizacij, prišli pa so tudi številni zastopniki družbenopolitičnih, mladinskih in predvsem borčevskih organizacij iz raznih predelov Slovenije. Skupno, kakor so se svoj-čas borili proti skupnemu sovražniku, so počastili spomin padlih soborcev ter prisluhnili kulturnemu sporedu, ki so ga prav tako skupno oblikovali pevci in recitatorji iz Pliberka in Vojnika ter harmonikast in godba na pihala iz Mežiške doline. Udeležencem spominske svečanosti so kratko spregovorili tudi predsednik ZSO Feliks Wieser (ki je med drugim dejal, da se ob desetletnici zakona o narodnih skupinah dovolj jasno vidi, da to ni izpolnitev člena 7 temveč zgodovinska farsa), preživeli borec Domnove čete Jurij Bojanovič (ki je menil, da je treba čuvati izročila NOB in jih posredovati predvsem mladini) ter pliberški mesti svetnik Fric Kumer) ki je naglasi), da prihajamo na Komelj zato, da se poklonimo padlim junakom in se priznamo k tradiciji m vrednotam njihovega boja). Prireditev na Kometjnu je bila tudi letos zaključena s partizanskim mitingom, kjer je bilo ob dobri postrežbi dovolj časa tako za obujanje spominov na skupna doživetja v vojnih letih kot za sproščen pogovor in družabnost, ki so jo popestrile melodije har-monikašev in godbe na pihala. Vladalo je res prijetno tovariško razpoloženje med udeleženci, ob katerih številu je Lipej Kolenik upravičeno izrazil veselje, da nas je vedno več - da Domnova četa počasi prerašča v bataljon in naj bi narasla še v brigado... * Zveza koroških partizanov vabi na tradicionalno tovariško srečanje pri Peršmanu v Podpeci v nedeijo 3. avgusta 1986 s pričetkom ob 14. uri i Srečali se bomo bivši borci, aktivisti in trpini, antifašisti in i demokrati iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, da skupaj obudimo * spomine na težke čase boja proti zločinskemu fašizmu. Priredi- I tve se bodo udeležili tudi predstavniki I.avstrijskega bataljona in * Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora na Dunaju. I Poleg govorov bo kulturni spored, ki ga bosta sooblikovala ; tudi pevski zbor SPD „Zarja" iz Železne Kaple in godba na pihala I iz Prevalj. * Na prireditvi, na katero še posebej vabimo mladino, hočemo i izpovedati našo življenjsko voljo in pripravljenost, upreti se ^ zopet porajajočemu se neofašizmu vsake vrste. ; Pričakujemo vas pri Peršmanu, kjer se bomo pogovoriti in ^ povesetiti v tovariškem vzdušju! I HO pn !ankowi!schu V sredo je sprejel avstrijski zunanji minister Jankowitsch delegacijo ZSO, ki so jo sestavljali Feliks Wieser, Marjan Sturm, komunalna politika Janko in Ludvik Ogris ter Franci Zwitter ml. Razgovarjali so se o 10. obletnici Zakona o narodnih skupinah, stališčih ZSO glede dvojezičnega šolstva, člani delegacije pa so prosili Jankowitscha za posredovanje razgovora obeh osrednjih organizacij z novim kanclerjem Vranitzkijem. PHEBERjlE na strant 2 Kritiko šotskega načrta dežetne pedagoške komisije 2 „Kutturni bus" -ponudba za vse 3 Pogovor z avtorjem „Vetike puntarije" dr. Kreftom 4 Večer slovenske pesmi infolktorevVrbi 8 Šport: SAK ima visoke cilje Gledaiiška predstava na prostem o slovenskih kmečkih uporih !)i * 4 * Ž T * .4 * * * % 4 ^ 4 4 T T T * * Režija: Marijan Srienc 9.,10.,14., 15.. 16. avg. 1986 Spodnje Vinare pri v Podjuni m. 19Mb 20.00 Sentprimožu Včeraj popoldne se je v Mladinskem domu SŠD v Celovcu začel 11. kongres Mednarodnega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM), ki bo v teh dneh ob udeležbi predstavnikov manjšinskih organizacij iz raznih držav obravnaval problematiko narodnostnih in V Ceiovcu zasedo kongres AiOLCM jezikovnih manjšin v svetu. Pri tem bo nedvomno poseben poudarek na položaju in vprašanjih manjšinskih skupnosti v Avstriji, saj gotovo ni naključje, da si je ta mednarodna manjšinska organizacija za kraj svojega kongresa že drugič izbrala Koroško in njeno glavno mesto Celovec. Ravno na to problematiko je v svojem pozdravnem nagovoru opozoril tudi dr. Franci Zwitter, pokrajinski sekretar AIDLCM za Avstrijo ter koordinator narodnostnih skupnosti v Avstriji, ki je v sodelovanju z včlanjenima ZSO in SPZ tudi pripravil letošnje zborovanje. Poudaril je namreč, da imajo manjšine v Avstriji sicer formalni zakon o narodnih skupinah, ki naj bi jim zajamčil obstoj, toda so kljub temu v družbeni resničnosti slej ko prej dejansko ogrožene v svoji jezikovni, kulturni in sploh narodnostni identiteti. Kongres vodi predsednik AIDLCM Jordi Costa i Roča, poleg katerega so na otvoritveni seji spregovorili tudi gostje, med njimi predsednik koroškega deželnega zbora Josef Schantl in predstavnik celovške mestne občine, predsednik Federalistične unije evropskih narodnosti dr. Reginald Vospernik in drugi. V uvodnem referatu je prorektor celovške univerze prof. dr. Gunther Hod) govoril o bogastvu kulturne pestrosti in doprinosu malih narodov, o delovanju AIDLCM v zadnjem obdobju pa je poročal generalni sekretar Alain Nouvel. Danes bo delo kongresa potekalo v delovnih komisijah, katerih poročila in predloge bodo jutri obravnavali na plenarnem zasedanju. V okviru kongresa so danes predvideni tudi tiskovna konferenca, sprejem na uradu deželne vlade in skioptično predavanje pod naslovom „Prelepa naša si Koroška", medtem ko bodo jutrišnje delo zaključili z izletom na Radiše, kjer je za udeležence kongresa SPZ pripravila prireditev. V nedeljo pa bo kongres zaključil svoje delo z izvolitvijo novega vodstva AtDLCM. Ker smo morali današnjo številko zaključiti že pred začetkom kongresa, bomo o njegovem poteku in njegovih sklepih obširneje poročali prihodnjič. Skupnost juinokomšMh kmetov: I miadim moštvom v votitni hoj Pod dvojezičnim gestom ..Skupno za kmete / Gemeinsam fiir die Bauern" se bo potegovata pomtajeno moštvo Skupnost juž-nokoroških kmetov za mandate pri votitvah v kmetijsko zbornico, ki bodo tetos jeseni. Kot smo poročati, so detegati stovenskih kmetov na svojem zborovanju na Radišah izvotiti nove kandidate, dosedanjemu zastopniku Skupnosti južnokoro-ških kmetov v kmetijski zbornici tgnacu Domeju iz Rinkot pa so izrekti zahvato za njegovo dotgo-tetno deto. Prvi kandidat pri tetošnjih votitvah bo4(ttetni podžupan iz Straje vasi Janko Zwitter, drugi pa dipt. inž. Štefan t)omej iz Rinkot. Pri zadnjih votitvah v kmetijsko zbornico je Skupnost južno-koroških kmetov v primerjavi s prejšnjimi votitvami pridobita procentuatno največ gtasov, drugi mandat pa je zgrešita te ,.za tas". Hovi ..genezo!" ORF: tndeve manjšin motajo hi!j zadevo skupnosti OPF-a se je veJao spe/ oči/a/o, Jr; man/sme zanemarja, PoJgor.sh; Joče /o pomanjh/jivos/ oJpravi/i s /em, „Ja pos/aaejo prošnje ma;;j.s7a zajeva shapaos/i". 7*oho heremo v enem /zmeJ poroči/ o novem genero/nem /a/eaJaa/a OPF-a FoJgorsFem /a o njegovih ohv/rn/h preJs/avah, Z;o ho /e/os jesen/ pos/a/ vrhova/ se/ av.s/r/jshega raJ/a /a /e/ev/z/je. FoJgors/r/ pr/ /en; verje/ao a/ /me/ v m/s/Zh a aro Ja e manjšine. /s/jah /ena; pa h/ njegovo izjavo /a/Ro raza/ae/i /aJ/ v /era sm/s/a oz/ro/aa h/ mora/o njegovo s/ahšče ve/ja/i /aJ/ g/eJe po/reh /a že/ja, h/ j J; /raajo aaroJae nraajš/ae aa po Jroč/a raJ/a /a /e/ev/zZ-je. .Saj je znano, Ja je Ji.sLr/nnnae/ja aaroJa/h manjs/n prav aa /eh poJroč-jih še posehne oči/aa. /Vajaovejš/ primer, ho av.s/r;jsha 7V Jo/ge are nepo-sreJno prenaša poroča/ c/rhas aag/e-šhega princa, nima pa aa mesec ai/i m/nn/e časa za oJJajo naroJn/h maajš/a, je vsehahor Jovo/j zgovoren/ Upajmo, Ja ho nov/ „geaera/" PoJ-gorsh/ /aJ/ /ahaj naše/ nova merZ/o /er pohaza/ več razamevanja za po/rehe naroJn/h maajš/a, ho/j/h je haza/njegov preJhoJa/h Pacher. ,Ku)turni bus^ - ponudba za vse! Kot smo že poročali, se pojavlja pri najrazličnejših prireditvah vsepovsod po Koroškem ..kulturni bus", ki nudi informacije o koroških Slovencih, ponuja ljudem dosežke slovenske literature in naprednega zgodovinopisja, in je pripravil tudi razstavo o problemih narodne manjšine na Koroškem, začeto od plebiscita leta 1920, preko dobe fašizma, iz tega nasilja izvirajočega partizanskega odpora pa tja do današnjih napadov nemškonacionalnih sil na pravice Slovencev. Za današnjo številko smo naprosili sodelavca ..kulturnega busa" Gabrijela Wuttija, da prispeva kratek komentar. /zhai/Je so nam ;nJ/ po/caza/e, Jo je prav, Ja se pr/Jraž/mo /aJZ pr/reJi/vam .s/overt.sG'/: /ra/mrm/i in pro.svcm/b JrtA/ev. Pomen je prav v tem, Ja ponaJ/mo ofns/co-va/eern po/eg fraJicionainii; nastopov /o/b/orn/b sArnpin, zborov J J. inJi razstavo in M.sfno injormaci/o o /conkreinib žnijJ; in iežavab boroib/b i/ovencev v v.saArJanjern živijenjn. /n Jejstva so nas pofrJJa v tem gieJanjtt.' gostje so Jvaiezni, Ja Jobi/o več Ponkretnib injorma-cij o soJobnem Unitarnem zivije-nja obeb naroJov na Koroškem. /Va.spZob mis/im, Ja taristi na Koroškem pogrešajo tnJi širši spekter ktJtnrne ponttJbe. .Saj kai-/ara ni samo jo/kiorizem; babara Gabrijel Wutti je širše poJročje. ..KtJtarni bas" je JoJatni prispevek, ki ponaJbo „K:JiMrnibHs"jebJzamišjjenv raz^Zr/afe in prireJitve napravi prvi vrsti v informacijo titristov. atraktivnejše, mikavnejše. Zato PoJa že kar po prvib vožnjah pozivamo siovenska prosvetna iabko zabe/ežimo, Ja smo nare Jih Jraštva, Ja se po.s/ažtjo naše ze/o Jobre izkušnje ta Ji teJaj, če ponttJbe, Ja ob svojih prireJitvah smo govorih s Korošci, f/gotovih preJstavijo Jomačinom in tari-smo, Ja je Jošti pozitivnih so Ježe- stom zgo Jovinsko in Jananšjo p/at /anov, pa tu Ji Jošti takih, ki so bih naro Jnega vprašanja koroških sicer najprej razburjeni naJ Jej- .S/ovencev. .SeveJa pa vei/a naša stvom, Ja preJstav/jamo „Jvoje- ponuJba tuJi za vse tiste, ki oJJa-zično Koroško", kipa soporazgo- jajo sobe, za posestnike kampov voru z nami bih veseh, Ja so imeh Z/J. Pokhčite na .S/ovettsko pro-pri/ožnost, razogovarjati se tuJi s svetno zvezo ah' pa na KKZ in 57ovenci. (Gotovo so se pojavih' naročite naš „ku/turni bus". RaJe tuJi zagriženi nemškutarji, ki so vo/je bomo prišk, priprav/jeni pa nas napaJah, toJa teh pri tej oceni smo tuJi, Ja po Jogovoru organi-nikakor nočem upoštevati, j ziramo še ku/turni spore J. Scrinzi zaradi nacističnega žargona pred sodiščem Ker se je bil v volilnem boju posluževal nacističnega žargona, se je moral zagovarjati Scrinzi pred dunajskim deželnim sodiščem. Razlog za sodnijsko razpravo je bil nek članek v „Kurier"-ju, objavljen januarja tega leta. V tem članku so bili zapisani citati predsednika Združenja za proučevanje zgodovine avstrijske emigracije Kohna: kot pisec pri Mengeleju v koncentracijskem taborišču Ausch-witz je slišal, kako je Mengeleju (ki je bil tožil, da ima preveč dela, ker mora tako izbirati kandidate za usmrtitev kakor tudi izvajati poskuse na živečih otrocih) priporočal SS-oficir Kalten-brunner Avstrijca Scrinzija kot „pri-mernega, firerju zvestega zdravnika, ki se je v Innsbrucku že kvalificiral". Scrinzi je nato izjavil, da so Kohnove izpovedi židovske manipulacije („ju-discher Dreh"). Ta pojem „jiidischer Dreh" pa je vzet iz besedišča NSDAP-lista „Stur-mer", in je služil kot trditev, da Židje po naravi lažejo. Zato je Kohn vložil tožbo proti Scrinziju. Čeprav seje bil Scrinzi še 11. julija pokazal pri nekem drugem procesu v Linzu, se je tokrat dal opravičiti s tem, da menda od 8. julija naprej leži v bolnici. Izjave o židovski manipulaciji pa nikakor ni tajil, temveč jo utemeljeval s tem, da bi bila ..upravičena ogorčenost". Torej je skušal Scrinzi vzbuditi dvome v Kohnove izjave. Kohn pa je odvrnil, da se čisto dobro spominja na to, ker je bilo govora o Avstrijcu. In Mengele da pred njim ni imel nobenih tajnosti, saj je bil tudi Kohn predviden za smrt v plinskih celicah. Za tem je bila razprava prekinjena. Kakšna le bo razsodba? Občinska seja v Žeiezni Kapii: Zahvata župana za dvojezičnost Pri zadnji seji kapelškega občinskega sveta so spregovorili kar štirje občinski odborniki v obeh deželnih jezikih: Miha Kuhar (SP), Jurči Pasterk (KP) ter oba odbornika EL Smrtnik in Hajnžič. Po končani seji pa se jim je župan Železne Kaple Albin Juvan (SP) za to dvojezičnost še posebej zahvalil. V bistvu nova, a nič manj razveseljiva gesta župana, ki je še pri zadnji seji zahteval, da bi morala dva odbornika zapriseči v nemščini, kajti uradni jezik da bi bila nemščina. Pri občinski seji so sicer sklepali o 2. dodatnem proračunu za letošnje leto, pri čemer so predvsem odborniki KP in EL zahtevali, da v turističnih vodičih in na kažipotih upoštevajo izvirne slovenske označbe ter da jih ne potvarjajo, kakor se je na primer zgodilo ob primeru Tavčmano-vega stana, ki ga je mogoče najti danes tudi pod oznako ..Deutsch-mannalm". Tej zahtevi seje pridružil tudi odbornik SP Popp, kije rekel, da bo pomagal uresničiti to zahtevo. Kapelski občinski svet je sklenil tudi nove cene za občinske delovne sile (od zdaj naprej 160 šilingov na uro) ter za uporabo občinskega Uni-moga (nova cena: 250 šilingov na uro). Drug važen sklep je bil ta, da je občinski svet dovolil prenamembo zemljišča, za katero se poteguje SŠK Obir, saj bi tam rad sezidal skakalnico, ki bi jo lahko uporabljal tudi za avstrijska prvenstva le s pridržki oz. predpogoji, o katerih smo izvedeli od SŠK Obir, da jih bo moral šele preveriti. Novi konzui SFRJ pri ZSO Konzul SFRJ v Celovcu Zoran Markovič, ki se konec meseca vrača po štirih letih v Beograd, se je prejšnji teden poslovi! v prostorih Zveze slovenskih organizacije od nekaterih funkcionarjev ZSO. Obenem je predstavil tudi svojega naslednika Ivana Jecla (na sliki desno). V pogovoru, na katerem so sodelovali med drugimi tudi predsednik ZSO Feliks Wie-ser, tajnik Marjan Sturm, predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc ter tajnik SPZ Janko Mahe, so ugotovili, daje bilo sodelovanje konzula Markoviča s Slovenci na Koroškem dragoceno ter izrazili željo, da bo pri tem ostalo tudi v prihodnje, ko bo Markovičeve posle prevzel Jed. Tudi znotraj FP: Odpor proti Haiderju! Peti največji posestnik na Koroškem Jorg Haider s svojim samovoljnim nastopanjem tudi znotraj FP ne uspeva preveč - vsaj navzven ne. Tako je bil v zadnjem času zahteval partijsko razsodišče v zadevi Friedricha Petra, katerega je zvezno vodstvo FP nominiralo za predsednika nadzornega sveta združenja avstrijskih podjetij, ki proizvajajo električni tok. Potem ko razsodišče ni odobrilo Haiderjevega ugovora, je Haider zahteval ..objektivnejše, strankarsko nevezano razsodišče" in naznani), da na zvezni ravni ne bo več deloval. Izjava, s katero je Haider bil že večkrat hitro pri roki, pa tudi taka, ki se bi dala nadaljevati s tem, da bi Haider skupno s svojimi pristaši ustanovil lastno stranko. Tokrat so ga kritizirali vsi deželni predsedniki FP z izjemo salzburškega klubskega predsednika Buchnerja. ki je svaril pred tem, da bi Haiderja porinili na stranski tir. Na celovškem razstavišču priprave za 53. Ceiovški sejem Kot največja gospodarska prireditev v deželi bo Celovški sejem tudi letos nudil najširši prikaz zmogljivosti domačega gospodarstva. V času od 9. do 17. avgusta bodo sejemske razstave kakor vsako leto pritegnile neštete obiskovalce od blizu in daleč; po dolgoletni tradiciji beležijo letno več kot četrt milijona obiskovalcev. Kakor smo v našem listu že poročali, bo glavno težišče sejemske prireditve spet na lesnem gospodarstvu. Pa tudi druga področja ne bodo zanemarjena. Tako ima na primer tudi kmetijstvo zelo pomembno mesto na celovškem sejmu; razstavljalci bodo predstavili potrebščine za današnje kmetijstvo - od navadnega orodja do modernih strojev in traktorjev. Drugo tako težišče bo moda: v posebni razstavi „Dežela mode Koroška" bodo predstavljeni aktualni modeli jesenske in zimske mode. Interesenti iz gradbeništva si bodo na sejmu lahko ogledali najnovejše stroje in naprave ter različne gradbene materiale; na ogled bodo spet Stevitne variante montažnih hiš; gospodinje se bodo lahko seznanile z novostmi med gospodinjskimi stroji in pripravami. Celovški sejem kot dokumentacija gospodarskih zmogljivosti seveda ni omejen na Koroško in tudi ne na Avstrijo, marveč vključuje v svojo predstavitev tudi številne druge države. Poleg „hale narodov", ki zrcali mednarodni značaj sejemske prireditve v Celovcu, pa imata na sejmišču Jugoslavija in italijanska dežela Furlanija-Julijska krajina svoje stalne paviljone, kjer vsako leto predstavita svoje gospodarske dosežke in turistične ponudbe. Ne nazadnje pa je s Celovškim sejmom tesno povezano tudi veliko zabavišče, kjer obiskovalci sejemskih razstav najdejo zvrhano mero razvedrila in pogostitve. In na koncu še vest: letošnjo sejemsko prireditev bosta odprla novi zvezni predsednik Waldheim in novi minister za kmetijstvo in gozdarstvo Schmidt. NAČRT! ZA DVOJEZIČNO ŠOLSTVO NA KOROŠKEM - Dr. Vatentin incko o šoiskem vprašanju: Logično bi bito, da obveljajo stališča zveznega ministra!" Že večkrat smo poročali, da je Strokovno združenje pedagoških delavcev naslovilo izjavo na politične in šolske oblasti na deželni in državni ravni, v kateri je ovrglo načrt koroške „pedagoške" komisije. Pedagoški delavci so svoje odklonilno stališče utemeljili med drugim tudi s tem, da deželni načrt ne vsebuje niti enega padagoškega argumenta, temveč da le uresničuje politično zahtevo po ločitvi otrok. Do zdaj je Strokovno združenje prejelo več sprejemnih potrdil, pa tudi zanimivo pismo dvornega svetnika dr. Valentina Incka, ki v odgovoru ugotavlja:,, V zvez/ z vaio v/ogo z Jrze 2. 7. /9<%, v za Jev/ vašega s/a-f/sča Jo moJe/a koroške peJagoske korn/s/fe, vara bo/ voJfa mar/fbm-sAega VJ.sArega oJJe/ba pr/ Ježe/nem soMeoi s ve/a za Korono sporoča/a, Ja se Jeze/a/ ,so/.sb/ sve/spreJs/avam/ boro^be peJagoske bomZ-s/fe a/ /Jeat/f/c/ra/." Vsekakor zanimivo in pozitivno stališče, toda kljub temu ostaja eno vprašanje odprto. Sicer je Incko svoje odklonilno stališče izrazil tudi v kratkem pogovoru z našim listom, ko je poudaril, da „fe vseb/na mo Je/a nega/Zvna /a Ja b/ b//e pos/eJ/ce aresn/čZ/ve /ega načr/a asoJae", toda malo le začudi formulacija, da se je „deželni šolski svet" dis- tanciral od predloga deželne pedagoške komisije. Kaj pa potem deželni šolski nadzornik Weiss in okrajni šolski nadzornik za dvojezično šolstvo Wicgele? Ali ni to nesoglasje: pri sejah deželne komisije privolita načrtu, kot člana deželnega šolskega sveta pa se distancirata? Toda upajmo, da so stvarni in strokovni argumenti prevladali, da zdaj vsaj deželne šolske oblasti uvidijo potrebo in prednosti skupnega dvojezičnega pouka, tako kakor jih zagovarja tudi zvezni minister Moritz - med drugim tudi v naših dveh intervjujih. In na te je navezal tudi dr. Incko, ko je dejal: „Log/č/zo b/ b;7o, Ja obve/fajo g/e Je res/Zve soMega vpra.fanja Va/isča mm/.s/ra Mo-rZ/za. /V/egov/ argumea// ,so v peJagoibem, babar/zc/// /a po/Z-/Zčrzem oz/ra ze/o ,s7vara/ /a /eb/a/, /er g/e Je a a iož//fe obeb //aro Jo v v Ježe/Z per.spek/Zv//Z." Popravki? Menda v odgovor na našo kritiko, da letos v okviru pedagoškega tedna ni bilo niti enega predavanja za dvojezične učitelje, je poslal nadzornik Wiegele poro- čilo za tisk, v katerem ugotavlja, da je bilo v zadnjem letu ..razvese-//Zvo /epo .f/evi/o" prireditev za dvojezične učitelje, navaja pa med drugim 4 centralne celodnevne prireditve za dvojezične učitelje, 3 odrajna zasedanja učiteljev in poldnevni seminar za glavnošolske učitelje. - Prav, da so izvedli te prireditve, toda ta statistika ne zavrne upravičene kritike glede pedagoškega tedna. Ali pa drugače: tudi število prireditev med letom bi lahko bilo višje, saj sodi dodatna izobrazba učiteljev - torej tudi dvojezičnih -v delovni program Pedagoškega inštituta. OVP in FP zagovarjata točitev Zastopniki obeh osrednjih organizacij so imeli v ponedeljek kratek razgovor z novim predsed- nikom ()VP llaialdom Sclicu-cherjem, v katerem so mu predstavili načrte slovenskih organizacij. Scheucher jih je sicer vzel na znanje, hkrati pa zavrl vsakršno diskusijo z ugotovitvijo, da je deželno vodstvo OVP že sprejelo sklep, da podpira zahteve deželne pedagoške komisije. V tiskovni izjavi pa je Scheucher še podkrepil, da VP zahteva tudi za pouk verouka „a/za/og/to re.fz/cv". FP-Haidcr pa je napadel Wagncrja češ da bi zavlačeval strankarska pogajanja: Po/reb/za boJo fe Jo/ga pogafap/a z D/mafem, reformo pa moramo nves/z' s .fo/-.sb/m /e/om /9#7/##.'"-Na kakšno reformo misli FP, je tudi že dolgo znano, saj je najodločnejši zagovornik ločitve in kaže, da spet hoče kot najmanjši skupni imenovalec izterjati trostrankarski sporazum na protimanjšinski ravni. ,Ne hlapčevski - puntarski je slovenski rod!^ Razgovor z akademikom dr. Bratkom Kreftom, avtorjem „Velike puntanje" pred njeno uprizoritvijo v Spodnjih Vinarah Maio me je skrbeio, če bo prišei, če 'je dobi! moje pismo, ki sem mu ga ,pos)ai na Hrašenski vrh pri Radencih v Prtekiji, kjer živi. Bit je točen in dobro razpotožen, zato je takoj navezat pogovor. Kreft: Zeto sem vese), da ste se odtočiti uprizoriti „Vetiko puntarijo". To je pogumno kutturno gtedati-ško in nacionatno napredno dejanje. Rovšek: Kaj Vasje spodbudito, da ste dramatizirati kmečke upore? Kreft: Kot mtad književnik sem bi! žeto nejevotjen na pesem Simona Jenka „Stovenska zgodovina", v kateri tarna, da Stovenci nimamo svoje zgodovine. Takrat sem se odtočit, da bom napisat nekaj dramskih det, v katerih bom opozorit, da Jenko nima prav, da imamo svojo zgodovino in to žeto bogato zgodovino! V njej so eno najpomembnejših pogta-vij ravno kmečki upori, ki so se teta 1478 začeti prav na Koroškem. Vzrok temu je gotovo zgodovina Karantanije iz časov, ko je bita samostojna vojvodina in se je na vojvodskem dvoru govorito stovensko. Rovšek: Vendar „Vetika puntanja" ni Vaše prvo dramsko deto? Kreft: Najprej sem napisat dramo „Cetjski grofje", v kateri nastopa Pravdač, prvi siovenski puntar-inte- tektuatec. Za „Vetiko puntarijo", dramo o stovensko-hrvaškem uporu teta 1573, sem potrebovat nekaj tet študija. Prišei sem do zanimive ugotovitve. kije do sedaj še nisem pubti-cirat in sicer: vodja prvega kmečkega upora na Koroškem je vit kmet Matija. Taje s sovjo vojsko pri Kokovem, v dotini Vrat na Zitji ostat sam Leoni-das v Termopitah. V boju proti Turkom ga je zapustita gosposka in je padet skupno s šeststotimi kmeti. Trdim, da se je Gubca prijeto ime Matija po koroškem vodji punta (v resnici je bit Ambrož Gubec) in ne po Matiji Krovinu, kakor so nam vcepljati avstroogrski zgodovinarji. Ime Matija je postato simbot za stoven-skega puntarja. Rovšek: Kako bi kot avtor predstaviti „Vetiko puntarijo"? Kreft: Drama je nekakšna panorama raztičnih kmečkih značajev in družbeno potitičnih nasprotij tistega časa. V njej je jasno poudarjen raz-kot cerkve v dobi protestantizma in nastop katotiške reakcije, fmena akterjev tedanjih dogodkov so prava. Kmečka družba je bita po svoji osnovi raztična, prav tako gosposka in obe so pretresati sociatno-ekonom-ski in verski vptivi. Z individuatiza-cijo posameznih vtog sem skušat zajeti vsa tedanja protistovja. Rovšek: „Vetika puntarija" ni Vaše postednje dramsko deto? Kreft: Ne, kasneje sem napisat še ..Kranjske komedijante", v katerih Praznik glasbe v Piiberku: Mlačen aplavz za Carlo Bley Pri sobotnem prazniku glasbe na ptiberkšem travniku so sodelovati Peter Groning s svojo skupino, ki se je bit priselit na Koroško iz vzhodnega Bertina, za njim pa Sytvain Kas-sapov kvartet, iz ZDA pa sta prišta Carta Bey in Don Cherry s svojima skupinama. Skupina Petra Groninga je odigrata predvsem vtogo tiste formacije, ki pripravi vzdušje za nastop napovedanih „zvezd", od katerih je prepričat v bistvu le kvartet Sytvaina Kassapa, glasbenika, ki sicer v Avstriji do zdaj ni bil dosti znan, ki pa je kljub slabemu ojačenju na ptiber-škem travniku navdušit publiko: „To je bit gotovo najkvalitetnejši nastop!" - tako so gledatci soditi po končanem mrazniku gtasbe. Kvartet tega francoskega saksofonista je izstopat predvsem zaradi perfektne igre ritmične skupine (bas: Bruno Chevitton, tol-kata: Jacques Mahieux). Razočarata sta pa predvsem glasbenika iz ZDA: Carta Btey je žeta te mtačen aptavz, medtem ko je pubtika od Don Cher-ryja izterjata vsaj še nekaj dodatnih pesmi. sem vzpostavit vtogo prosvettjencev za obujanje kutturne in nacionatne zavesti (z vetikim uspehom jih je SNG Maribor predstavito tudi v Cetovcu). Rovšek: Kmečki upori so po Vašem mnenju eno najpomembnejših dejanj v slovenski narodni zgodovini? Kreft: Brez dvoma, v tej zgodovini moramo videti dotočeno povezanost od naše samostojne države Krantani-je, od prvega kmečkega punta na Koroškem do stovensko-hrvaškega upora, pa preko kasnejšega sociat-nega in nacionatnega gibanja. Pun-tarstvo je postato det nacionatne zavesti. Upornega duha niso mogti izkoreniniti v stotetjih pritiskov na Stovence in ob najhujši ogroženosti je vzptamtet v sptošni tjudski vstaji zoper okupatorja 1941. Rovšek: Upor teta 1941 je posledica duha pradavnih puntarjev. Pa vendar bi Jenkova pesem ..Slovenska zgodovina" tahko spodbudita tudi druge slovenske pisce, da bi storiti kaj več za rehabilitacijo stovenke nacionatne in kutturne zgodovine. Kako, da ste biti Vi botj odzivni? Kreft: Moj, Kreftov rod ima dotgo svobodotjubno tradicijo. Prapraded Jakob je bit prvi siovenski dežetni postanec tjutomersko-ptujskega okraja in je v graškem dežetnem zboru zahtevat združitev vseh Stoven-cev v eno vojvodino. Moj stric dr. Lev Kreft, ki je bit zdravnik, bit je nekakšen panstavist, toda ne carsko-pakonenske ruske smeri in je bit zato preganjan v Avstriji. Brat Ivan je bit španski borec, brat Lado je v okviru Zveze kmečkih fantov in dektet zastopat napredno tjudsko misetnost v sociatnem in nacionatnem smistu. Ni torej čudno, da sem napisat dramo. Rovšek: In kaj bi prišepniti našim igralcem? Kreft: Čestitam jim za pogum, da so se totiti tako obsežnega deta in žetim poteg uspeha tudi, da bi puntarski duh ostat v srcih koroških Stoven- cev. Z akademikom Bratkom Kreftom se je pogovarjat Jože Rovšek. Nova knjiga Petra Handkeja „Die Wiederholung" O Handkejevi najnovejši knjigi ,.Die Wiederhotung", ki bo izšta 25. avgusta 1.1. pri zatožbi Suhrkamp, že sedaj tahko rečemo, da bo za slovenskega bratca izredno zanimiva in za stovensko titerarno zgodovino posebnega pomena. Ne samo zato, ker se dejanje dogaja v cetoti v stovenskem kulturnem prostoru (Južna Koroška, Jesenice, Kras), ampak tudi, ker pisatelj, ki svojih slovenskih korenin nikoti ni prikrivat, navezuje svoja razmišljanja prav na te korenine, na stovenski narod. Že sam nastov tega epskega dela .,Wiederhotung" (= Ponovitev) kaže v smer ..obnove", ..novega začetka". Deto je razporejeno na tri poglavja: V prvem pogtavju („Das btinde Fen-ster"/Stepo okno) se 45-letni Fitip Kobal spominja, kako se je poteti teta 1960, še 20-teten, odpravit iz svojega domačega kraja na Južnem Koroškem na pot v sosedno Stovenijo, da poišče svojega zgubljenega brata Gregorja. Na poti se vedno botj zaveda, da brata ne bo našet, pač pa da ga bo iztuščit iz nejasnih kontur njegove usode in ga ..pripovedovat". Tako Novejše knjige Petra Handkeja v žepni izdaji: Langsame Heimkehr str. 1069,1984, šit. 78,-Die Lehre der Sainte-Victoire str. )070, 1984, šit. 62,40 Kindergeschichte str. 107t, ]984, šit. 62,40 Ober die Dorfer str. t072, 1984, šit. 62,40 Vse štiri knjige skupaj šit. 234,-Die Geschichte des Bleistifts str. 1149, 1985, šit. 93,60 Prevodi Rene Char: Ruckkehrstromauf. Gedichte 1964-1975. Deutsch von Peter Handke. Hanser Vertag 1984, šit. 218,40 Wa)ker Percy: Der Idiot des Stidens. Deutsch von Peter Handke. Suhrkamp Vertag 1985, šit. 296,40 Patrick Modiano: Eine Jugend. Aus dem Franzosischen von Peter Handke. Suhrkamp Vertag 1985, šit. 218,40 Aischytos: Prometheus, gefessett. Ubertragen von Peter Handke. Suhrkamp Vertag 1986, šit. !87,20 O Petru Handkeju: Peter Handke. Herausgegeben von Raimund Fettinger. st-materialien 2004,1985, šil. [87,20 Gerhard Metzer/Jate Tiiket (Hrsg.): Peter Handke. Die Arbeit am Gtuck. Athenaum Vertag t985, šit. 232,40 Etten Dinter. Gefundene und erfun-dene Heimat. Zu Peter Handkes zvktischer Dichtung ..Langsame Heimkehr". Bohtau 1986 (izide sept. 86, pribt. 297 str. šil. 561,60) pisatelj na avtobiografski osnovi opisuje domači kraj in svojo družino. Ob tem reftektira tudi nastanek in pomen pripovedi. Spomini rišejo podrobno-precizno stiko pokrajine otroštva, kjer je primanj-kovata perspektiva bodočnosti. Ob „stepem oknu" na žetezniški postaji na Jesenicah pisatetj spozna, „da ima čas", in tako to „s)epo okno" postane simbol preobrata, odpre se mu perspektiva. V tem smistu spomin in spominjanje nista povračevanje pretektega, temveč odpiranje novih možnosti in perspektiv, novega začetka. Podobno kot v Novinem zaključnem monotogu v drami „Uber die Dorfer" (Preko vasi) poziva pisatetj k drži, ki sprejema in potrjuje živtjenje.V drugem pogtavju („Die teeren Viehsteige" /Prazna stagna) spremljata pripovedovatca na njegovi poti proti jugu dve knjigi, ki ju je mlajši Fitip podedovat od svojega starejšega brata Gregorja. V prvi so Gregorjevi zapiski iz mariborske kmetijske šote, po katerih je bit ..zgrajen" sadovnjak v domačih Vogrčah, kije za Fitipa že v otroštvu bit kraj miru in urejenosti. Druga knjiga je ..Stovensko-nemški sto-var" iz teta 1895 in ga Fitip študira besedo za besedo. Ob besedi („stagna"), ki jo je zaznamovat brat, vidi pisatetj/pripovedo-vatec prazne gorske poti, ki mu postanejo stika za znamenje preminevanja živine in narodov. Učitetj zgodovine, tako se spominja Fitip, je rad pripovedovat o izumrtih narodih in njihovih kulturah (npr. Maya) se sprašuje, zakaj si tjudje ne vzamejo več stare pravice do svojega živtjenja. Kot že v prvem pogtavju „stepo okno" stojijo v drugem pogtavju „prazna stagna" za „vrni-tev", ..ponovitev" in „obnovo". Iz raztag stovarja postane pripovedo-vatcu jasno, kar mu je v otroštvu ostato prikrito, iz ..vaščanov" postane ..narod", stvari zaživijo na novo in dajejo moč svetovnim stikam: „Du bist tangsam, wie Nebel ohne Wind"/počasen si, kot megta brez vetra. Kar je za starejšega bito kmetijstvo, to je kuttiviranje zemlje, to je za mtajšega deto z besedami. Ob stovarju odkriva smiset in pomen besed in spozna. G!eda!iška predstava na prostem o siovenskih kmečkih uporih ^ Of.Brttko KREFT * Režija: Marijan Srienc Predstave: 20.00 9., 10., 14., 15., 16. avgusta 1986 Spodnje Vinare pri Šentprimožu v Podjuni Potetna šota slovenskega jezika Te dni v Kranju poteka poletna šota slovenskega jezika za otroke slovenskih zdomcev, ki jo je letos že petič zapored pripravita Slovenska izseljenska matica v sodelovanju z drugimi repubtiškimi organi in ustanovami ter kranjsko gimnazijo. V njej sodeluje okoli 40 fantov in deklet, katerih starši so doma iz Slovenije. Največ jih je iz Zahodne Nemčije, precej pa tudi iz Francije, medtem ko so ostati iz drugih evropskih držav ter iz Amerike in Avstralije. V štirih tednih, kolikor traja šola, se bodo skušali udeleženci bolje nau- čiti slovenskega jezika, pri čemer jim bodo pomagali lektorji Filozofske fakuttete iz Ljubljane. Večina letošnjih udeležencev šole že dobro govori ali pa vsaj razume slovensko. Ob učenju jezika pa bodo spoznavali življenje v domovini svojih staršev. Pri tem jim bodo precej pomagale ekskurzije, na katerih bodo spoznali različne predele Slovenije, ogledali pa si bodo tudi nekaj tovarn, v programu imajo še ogled slovenskega filma, koncert ljudskih glasbil, tečaj folklore, srečanje s slovenskim pesnikom in drugo. L. S. OBVESTILO Slovenska prosvetna zveza obvešča, da so vstopnice, za obisk predstav „Ve-iika puntarija" v Spodnjih Vinarah, po ceni za šii. 70.-na osebo, na razpolago pri vseh Posojilnicah, Zadrugah, zastopnikih krajevnih društev in v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Istočasno naprošamo krajevna društva, da v svojih območjih organizirajo avtobusne in druge prevoze, da bo čim več naših rojakov lahko obiskalo to veliko gledališko prireditev na prostem. Vse podrobne informacije dobite na tajništvu SPZ v Celovcu, tel. 0 42 22/51 43 00-21. da je brez njih vsaka zemlja (rdeča, črna in travnata) „ena sama puščava". Iz tega spoznanja pridobiva njegov poktic, poktic pisatelja, jasne natoge in citje. V tretjem pogtavju („Die Savanne der Freiheit und das neunte Land" /Savana svobode in deveta dežeta) se spremeni pokrajina besed in postane utopično-real-na. Pripovedovatec je dospe) do citja svojega potovanja, na Kras. Tu nad Tržaškim zativom ob kraški zemtji in njenih geoto-ških pojavih se odpre pripovedovatcu oko; začne raztikovati posamezne obtike in spoznavati povezavo med njimi. V kraških dotinah naptavljena rodovitna in od čto- veka obdetana zemlja mu postane model obnove, mode) novega začetka. Bodočnost postaja možna, realna. Tako si predstavna, da bi tu človek/čtoveštvo preživet/ o atomsko katastrofo; ta kraj bo kraj preživetih, kraj novega začetka. Stika rodovitne kraške dotine, potoptjene gtoboko v kraško zemtjo, daje pripovedovatcu občutek svobode in pogum k vedno novemu pripovedovanju. (Pribt. 350 strani, stane šit. 265,20; zato-žba Suhrkamp/Frankfurt) Prednaročita sprejema knjigarna „Naša knjiga", telefon 042 22/55464 dr. Hetga Mračnikar DRAV/k NAŠAKNJtGA Paulitschgasse 5-7 A-9020 Celovec / Klagenfurt S (0 42 22) 55 4 64 Naročilnica Ime / nastov Naročam stedeče knjige po povzetju (per Nachnahme) O Handke: Die Wiederho)ung O Handke: Tetratogija v žepni izdaji O drugo: ..................................... Drago Druškovič razstavlja v BHčovsu Prejšnji torek je v biieovski Posojilnici bita otvoritev razstave stikar-skih det Draga Druškoviča. Herbert Seher je ob tej pritožnosti pozdravit umetnika in števitne ljubitelje tikovne umetnosti, med njimi tudi župana Hanzija Ogrisa. Otvoritev je s svojim nastopom popestrit trio domačega društva, o stikarju in njegovih detih pa je spregovorit pesnik Andrej Kokot, ki je o Druškovičevem umetniškem ustvarjanju povedat stedeče: ZAHVALA Zahvatjujemo se vsem pohodnikom, sodetujočim pri organizaciji pohoda in pri spominski svečanosti oh spomeniku na Kom-tju ter vsem, ki so gmotno pripomogti, da je bit tudi letošnji 7. spominski pohod uspešno izveden ter tako zopet mogočna manifestacija naše živtjenjske votje. S tem spominskim pohodom smo se ponovno oddotžiti vsem padtim in pobitim za svobodo in se obenem tudi hvatežno spomniti vseh tistih, ki so nam pomagati v naši narodnoosvobodilni vojni. Posebno pa se zahvatjujemo prijazni in gostotjubni Tomaževi družini v Šmarjeti in Ančki Stefitz, ki so nam postregti kot svojim bratom, podobno kot takrat, ko nam je bito najhujše v tetih 1943-1945. Na tetošnjem spominskem pohodu je bito še posebno tepo, tako da nam bo ostat v nepozabnem spominu Pr/pra v//a/m odbor za orgao/zar//o 7. spominskega pohoda. Škocjanske jame -naravni biser Slovenije „ Kadar se ustavimo ob slikah Draga Druškoviča, to ni običajno srečanje z umetniško ustvarjalnostjo, ki sicer že sama po sebi gledalca seznanja o umetnikovem sporočilu, ampak je mnogo več. Drago Druškovič v svojih delih opazovalca namreč sooča z izredno nenavadnim slikarskim svetom. Kajti Druškovičeva umetniška izpoved prihaja od znotraj, torej s povsem novega in zato samoniklega umetniškega zornega kota. Njegove slike učinkujejo kot skrivnostni znaki, kot simboli, ki gledalčevo dojemanje sprva šokirajo, a že ob drugem pogledu osvestijo, da je v teh delih več kot sama igra črt in barv. Iz teh del žari silovito sporočilo, ki ga razvozlamo morda šele potem, ko o sliki le še razmišljamo. Vendar pa ob Druškovičevih slikah v hipu dobimo občutek, da smo se s tem, kar nam umetnik prikazuje v svojih delih, nekoč že srečali. Drago Druškovič se pri snovanju svojih kompozicij ne poslužuje in izraža v eni ali drugi umetniški smeri ali tehniki, kakor to poznamo pri mnogih drugih slikarjih, katerih dela spoznamo na prvi pogled; Druškovič od nas zahteva mnogo več. Pri izdelavi svojih slik se namreč poslužuje umetniških oblik, znanih od prvih, preprostih poizkusov pračloveka do današnjih, sodobnih prijemov umetniškega upodabljanja. V svojih delih torej spaja umetnost vsega človeštva, raznih narodov, plemen, njihovih ver- stev, filozofij in morda že minulih ali uničenih kultur. Ob tem se seveda upravičeno postavlja vprašanje, ali se v tako širokem spektru umetnik sploh lahko izraža in uveljavi kot osebnost? Odgovor je čisto preprost: prav to je značilnost Druškovi-čeve umetnosti, ker je široka in detailna hkrati. To jo dela izvirno, razburljivo. V njej je nadvse optimistična izpoved, namreč, da umetnost človeštva ne bo nikdar izumrla, da se bo vedno znova porajala - tudi tista, ki je, ali pa smo jo že proglasili za mrtvo. Zato nam ima Drago Druškovič v svojih delih mnogo povedati. Rudi Maierhofer pd. Krajnčev Rudi na Podjerberku je pred kratkim obhajal svoj 60. življenjski jubilej. Njegova domačija visoko' pod hribom Jerberkom je nekakšen simbol in plod trdega dela našega človeka. Rudi je kmet z dušo in telesom in ker je poleg tega še mož značaja in preudarnosti, je zelo priljubljen in spoštovan med našim prebivalstvom. Kot vzoren kmet s smislom za skup- To počne s sila preprostimi, celo otroškonaivnimi, a iskrenimi črtami, pa tja do pisanih barvnih kompozicij, s katerimi pritegne gledalčevo pozornost. Čeprav Druškovičeve slike čestokrat učinkujejo kot dekorativne, barvne kompozicije, je njihova izpoved globoka, saj opazovalca spodbujajo k razmišljanju. To pa je tudi pravi smisel današnje umetnosti sploh. In če so Druškovičeve stike vrhu tega še privlačne za oko, potem je to dodatna odlika umetnika, ki je sposoben vzpostaviti komunikacijo z opazovalcem slike in mu ob tem nuditi še lep estetski užitek. To pa v današnji umetnosti ni tako vsakdanje; poti se v tem oziru močno razhajajo. Druškovičeva dela pa združujejo vse elemente sporočilnosti, zato jih je možno namestiti v vsakem prostoru - od otroške sobe do sten razvajenih zbiralcev likovnih umetnin, in seveda v prostorih renomiranih umetnostnih galerij. Tako je Druškovič kot umetnik kmalu našel pot v koroške, avstrijske ter v vodilne galerije v Evropi^ Povsod je našel dober odziv; umetnostni kritiki Druškoviča uvrščajo med vodilne predstavnike mlajše avstrijske slikarske generacije. Ta pa je za umetnika Druškoviča, ki tudi ne zanika svojega slovenskega narodnega porekla, najboljše potrdilo, da imamo, kljub njegovi mladosti, opravka z zrelo umetniško osebnostjo, ki v sodobno avstrijsko in evropsko likovno umetnost vnaša nove, sveže elemente." Razstava Druškovičevih del, ki so seveda tudi naprodaj, je odprta do 31. avgusta 1986 in sicer v poslovnem času Posojilnice. nost so mu zaupali funkcijo predsednika škofiške zadruge, ki je znana daleč naokoli kot zelo uspešna in globoko zakoreninjena med našim ljudstvom. Rudiju Maierhoferju ob njegovem prazniku iskreno čestitamo z željo, da bi bil čil in zdrav ter še naprej tako prizadeven v zadružništvu kot do sedaj. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika Slovenija ima izredno veliko naravnih lepot oziroma privlačnosti. Ena takšnih so Škocjanske jame, ki so danes resna konkurenca znameniti Postojnski jami. Škocjanske jame, ta naravi biser, se nahaja na polovici poti med Postojno in Koprom v kraju Matavun. Tokrat vas hočemo seznaniti s posebnostmi te vedno bolj znamenite in privlačne jame. Iz Matavuna (vas v bližini Divače) pelje pot globoko v pravljično podzemlje. Najprej v udor-nico GLOB OČAK. kjer je umetni vhod v 11 HO JAMO z zasiganim PARADIŽEM in podorno VELIKO DVORANO z mogočnimi stalagmiti - orjaki. Pot vodi navzdol do ŠUMEČE JAME, po kateri teče podzemeljska Notranjska Reka v ozki HANKEJEV KANAL ter izginja v odtočnem sifonu Mrtvega jezera. Po 40 km podzemeljske poti pride ta reka Reka kot Timav pri Devinu v Tržaškem zalivu spet na dan. Od Hankejevega mosta, ki se boči 45 m nad rečno strugo, spremlja ob desni steni, visoko v skalo vsekana galerija, Reko vse do DVORANE PONVIC, kapniškega bisera Škocjanskih jam. Kmalu zatem zagledamo dnevno svetlobo, ki lije v SCHMID-LOVO DVORANO. Tu sc odpira pogled na 163 m visoko skalno steno v VELIKI DOLINI, pod katero izginja Reka v podzemlje. Do TOMINČEVE JAME, naseljene že v mlajši kameni dobi, nas spremlja šumenje mogočnega slapa, ki pada v Veliko dolino. Iz doline vodi na Greben med Veliko in Malo dolino pot, od koder se vrneš v Matavun. Pred kratkim so dali v pogon dvigalo, ki v eni uri prepelje iz jame 650 obiskovalcev. To je seveda velika olajšava in pridobitev za vedno bolj udobne turiste. V zvezi s Škocjanskimi jamami naj še povemo, da so uradu Unesca v Parizu predložili vso potrebno dokumentacijo, da jih in njih okoliš uvrstijo na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Škocjanske jame naj bi tako postale 1986. zaščitena naravna znamenitost na svetu in osma v Jugoslaviji. Kot smo zvedeli, je pred kratkim že prispela komisija Unesca v Matavun in proučuje ta bajni kra-ški svet. Kakšen bo izid proučevanja te komisije seveda še ni znano, upamo pa da bo pozitiven. Obiščite VVemer Bergovo gaterijo v Pliberku Rudi Maierhofer 60-ietnik Prireditve OTVORITEV KOČE NA Slovensko planinsko društvo Celovec vabi VIŠKEM STANE POD PECO , t na dan žegmmja (sv. Ane) 27. julija 1986MLET NA ŠKRBINO V KOŠLII z mašo ob 10.30 uri pri kapelici sv. Huber v nedeljo 27. 7. 1986 ta. Po maši blagoslovitev koče Zbirališče: ob 7.00 uri zjutraj pri Malijih v Prisrčno vabljeni! Srednjem Kotu. Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na DELOVNO AKCIJO pri Krnskih jutrih v soboto in nedeljo 2. in 3. avgusta 1986 Slovensko prosvetno društvo ..Jepa-Baško jezero" vabi na EOI KI ORNI VEČER v ponedeljek 4. 8. 1986 ob 20.30 uri v gostilni Wrolich v Ločah SVETO MESTO SREČANJI VIŽARJEV v nedeljo 10. 8. 1986 ob 14. uri pri Škofu na Svetem mestu. Prireditelj: SKD ..Drava" v Žvabeku. II. POHOD NA OBIR v spomin Hermanu Veliku in Valentinu Polanšku v nedeljo 3. 8. 1986 Srečanje vrh Obirja (Ojstrca) ob tl. uri. nazaj grede piknik pri Marofu Prireditelj: SPD ..Valentin Potanšek" na Obirskcm ZILJSKA BISTRICA RAZSTAVA „IURSKHI (ROBOV" v Posojilnici v Ziljski Bistrici je odprta do konca avgusta od 8. do 12. in od 13. do 16.30 ure. ZABLATNIŠKO JEZERO KOROŠKI VEČER v četrtek 31. 7. 1986 oh 20.30 uri na Breznikovem campingu Sodelujejo: kvartet Smrtnikovih puabov, trio Korotan s pevci. MePZ SPD Danica Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Danica" Šentvid v P. Slikarska razstava DRAGA DRCŠKOVIČA je odprta do 31. avgusta v prostorih 1'oso-jilnicevBilčovsu. LOČE EOI KLORNI VEČER vponedeljek. 28. 7. 1986 ob2d.30uriv gostilni Wro!ich v Ločah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Jepa-Baško jezero". VESLI E KOROŠKI VEČER v soboto 2. 8. 1986 ob 20.30 uri pri Uranku na Veselah Sodelujejo: MoPZ ..Vinko Poljanec" iz Škocijana. trn) Korotan. MePZ SPD Danica Po koncertu ples Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Danica"ŠentvidvP. Slovensko prosvetno društvo ..Zarja" v Železni Kapli vabi na EOI KI ORNO SREČANJE v nedeljo 27. 7. 1986 v Železni Kapli *