Zemljcpisje v ljndski šoli. (Dalje.) Iz Beneškega stopi cesta pri Pontablu na koroška tla; ko pride do Trebiža se zedini s tisto, ki pride iz Goriškega čez Predel po rajbelski dolini na Koroško. Ta cesta peljo od Terbiža naprej do Beljaka, nad Voceljem se združi s kranjsko cesto, ki derži čez Koren. Od Beijaka se nckoliko časa derži podravske ceste, ter jo zapusti pri špitalu in potem gre po dolih reke Jezere čez Kačberg na Stajersko in Salcburško. Ta cesta veže tedaj vzhodno Bavarsko na ravnost z Goriškim, Beneškiai in celo Italijo. Srednja cesta stopa na Ljubelu v deželo in gre čez Celovec, Št. Vid in Brež po Xovo - Terškem sedlu na Štajersko ; ta cesla veže tedaj po najkrajši potezi Češko in Avstrijo nad Anižo (čez Linec) z Ljubljano in Terstom. Najvzhodniša cesta stopa pod jezerskim verhom na deželna tla, derži na Kaplo, Velkovec in od ondukaj na St. Andraž v labodski dolini, prestopa meje na obdanskem sedlu in veže tako na Judenburk in Bruk pod Severnikom ali Semeringom naravnost Dunaj z Ljubljano in s Terstom. Pa izgubile so, kakor sino že odmenili, vse te ceste po železnicah , ki so povsod njim paralelno izpeljane nekdajno svojo po svetu znano veljavo. Glede notranje zveze ali stike so naj važniši kraji, kjer se ceste križajo na gornjem Koroškem: gornji Dravberk. Grajfenburk, od tod cesta v zilsko dolino , Sachsenbark (cesta v belsko dolino) Spital, (kjer se ločite dravska in cesta na Solnograd), Beljak, Terbiž (od koder pelje romarjem na Višarje dobro znana cesta čez Fužine (Weissenfels) na Kranjsko), druga na Podkloster in dalje na Beljak; nekoliko nad Podklostrom pelje cesta v Zilo); na notranjem Koro.škcm so pa: Medvodje (v kerškem okraji) in St. Vid pa Terg in Celovec; na doljnem Koroškeni: Velkovec, Pliberk, doljni Dravberk in kraj južno pod St. Lenartom v gornjem liabodnji, od koder derže na vse strani postranske deželne ceste v poprečne dole, združevaje, kolikor se da med sabo tudi drugo k drugi paralelne d o I i n e. Drava nosi plave po 80 — 100 centov težke, na kterih se poglavitno železni izdelki (V ceni 280000 gl.) izvažujeje iz dežele. Po verbskeru jezeru plavajo parniki. J. Koliko je pa železnih cesta na Koroškem? 0. Dosihmal je le ena, ki veže Stajersko s Koroškim in derži od Maribora v Celovec in Beljak; ravno kar delajo drugo cesto, ki pelje iz Celovca čez St. Vid na Unzmarkt (Stajersko); delala se bo tudi v kratkem cesta, ki bo po savski dolini peljala na Terbiž, od koder se bo pa dalje v Beljak izpeljala; od tod bode pa po dravski dolini peljala na Tirolsko. Potem bo vvoz in izvoz v deželo na vse kraje mnogo zlajšan. Telegrafiška poteza je v deželi 24 milj dolga, ter stika Beljak in Celovec z Dunajem, z Ogri pa s Terstom. Ljudskili šol je bilo 1861. leta 333 in sicer 299 katoliskih pa 34 protestantiških, tako da je prišla 1 šola na 8 naselbin. Glavnih šol je bilo med njimi 10; za dečke 5 katoliških in za deklice tudi 5. Po nemško se je učilo v 249 šolah; po slovensko v 28, v obeh jezikih, v 56. Podučevalo je vseh skupaj 459 oseb (med njimi 107 katehetov, 313 učiteljev in učiteljic pa 39 učiteljskih pomočnikovj. Med učitelji je bilo 38 protestantov. Otrok za šolo vgodnih je bilo 32217, v šolo jih je pa le hodilo 24484 ali 70^ otrok za šolo. Nedeljskih šol je bilo 300, v ktere je hodilo 5174 dečkov in 4189 deklet. Viša realka je v Celovcu, in tudi viši gininazij benediktinski. V Oelovcu je tudi zasebni zavod za gluho - neme obojega spola; tii ste tudi oskerbnišnici s 4 učitelji pa s 312 gojenci. Za povzdigo slovenskega jezika in slovenskega slovstva dela a. društvo sv. Mohorja v Celovcu, ktero je iinelo 1868. leta 10174 Ietnih in 284 duš dosmertnih udov in izdaja poduone, pobožne in zabavne knjige ; b. čitalnica v Celovcu. Uprava. Deželna uprava je taka, kakoršna sicer v deželah cislajtanskih. V Celovcu stanuje lastni deželni poglavar, v sodnijskem oziru spada Koroško pod višo dcželno sodnijo v Gradcu. V deželni zbor voli Koroško 37 poslancev, in v deržavni zbor jih pošilja 5. Čistih dohodkov je dežela dala 1860. Ieta 2,554.895 gold., torej po 7 gold. na glavo; čistih stroškov za deželno upravo paje bilo 1,218.633; ostaja toraj cistih 1,336.262 gold., ktero je dalo Koroško za osrednjo deržavno upravo. Deželno ime, po latinsko Carantanum, se nahaja pervič v VIII. stoletji.