—h— : Moja vaš.
97
Patma, kjer je menda živel sv. evangelist Janez in pisal svoja skrivna razodenja, in kmalu nam izginejo v večernem mraku zadnji sporadski otoki in v daljavi visoke maloazijske gore izpred očij.
Prihodnje jutro in sledeče tri dni bi bilo zastonj moje oko iskalo suhe zemlje; neslo nas je širno Sredozemsko Morje na svojem hrbtu in plavali smo počasno in mirno dalje proti jugovzhodu. Le malokje se je videla kaka trgovska ladja, koja je zapustivši Sueški prekop ali pristanišče bajrutsko brodila nam nasproti ali križala nam pot. Tu pa tam so se videla krdela lastovk in žrjavov, katera so bila na dolgi poti iz naših že mrzlih v gorke afrikanske kraje. Geta tacih utrujenih žerjavov se nam usede neki dan po jadrnikih in ranjah; da celo na krovu jih ni bilo strah iskati si počitka. Žerjav pomorščaku prineso srečo; pustimo jih tedaj, da se spočijejo in kmalu se vzdigne zopet vsa četa ter odplava dalje proti jugu, kakor bi nam hoteli kazati pot, kam nam je jadrati.
19. septembra dopoludne prikaže se nam nizko obrožje afri-kansko pri Port-Saidu, kjer vržemo sidro popoludne in urno odobrimo program našemu tamošnjemu bivanju.
tpv.
M
M o j a vas.
w
polnoči vid plava mi ? Po rojstvom vasi —-Oj mirno med višavami Ta moja vas leži!
Pokojno v njej ljudje žive Nikjer jih blažjih ni: Za to srce, težko srce Nikjer jih dražjih ni!
Sem sapa ni zavela še Mehkužnega sveta, Kreposti ni jim vzela še Vmorila ne duha!
Obupa prost dviguje se -Pokoj krasan je tu; Z veseljem napolnjuje se O jadu ni sledu!
Zato pa, vas, Bog te varuj, Pogube in nezgod! Bog živi te, Bog ti daruj Radostij in dobrot!
—1)-