TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. Telefon št. 2552. Ljubljana, v soboto, dne 9. novembra 1929. Telefon St. 2552. ŠTEV. 131. Predsedstvena seja Zveze trgovskih gremijev za Dravsko banovino. V sredo 6. t. m. se je ob 10. uri dopoldne vršila v hotelu »Zamorec« v Mariboru pod vodstvom predsednika g. Vilko Weixla predsedstvena seja Zveze trgovskih gremijev za Dravsko banovino, ki se jo je udeležilo 25 zastopnikov 20 gremijev. Po ugotovitvi sklepčnosti in pozdravnem nagovoru zveznega predsednika se je prečitalo predsedstve-no poročilo, ki omenja desetletnico, odkar načeljuje zvezni podpredsednik g. Rudolf Stermecki gremiju v Celju; nadalje obravnava poročilo rošenje ministrstva glede telefonskih razmer v Sloveniji; Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani in čestitke, ki jih je izrekla Zveza k imenovanju gosp. banu in podbanu ter k desetletnici g. Milivoju Saviču, načelniku industrijskega odelenja ministrstva trgovine in industrije. Predsedistveno poročilo se je vzelo soglasno na znanje, nakar je zvezni tajnik g. I. Kaiser podal poslovno poročilo, ki odobrava splošni trgovinski položaj, davke, socialno politiko, vajenške preskušnje in intervencije, ki jih je izvedla Zveza v razdobju od zadnje predsedstvene seje. Tudi to poročilo se je brez debate soglasno odobrilo. K razpravi o izenačitvi zakonodaje o samoupravnih dajatvah je poročal tajnik J. Kaiser. Na podlagi razpisa ministrstva financ je Zveza razposlala vsem gremijem okrožnico s pozivom, naj k posameznim samoupravnim dajatvam stavijo svoje predloge. Do predsedstvene seje pa se je odzvalo le malo gremijev, radi česar se je sklenilo, da zbere Zveza še potrebne podatke, nakar naj o elaboratu razpravlja še ožji odbor, ki ga naj nato predloži na merodajna mesta. K tej točki je tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič podal strokovnjaško svoje mnenje, glede oblastnih davščin, trošarin, diferenciranja in maksimiranja doklad. V ožji odbor so bili nato izvoljeni gg.: Josip J. Kavčič, Fiirsager, Ceh, Šu-mer, Šipom in Jeločnik. O spremembi carinske tarife je izčrpno poročal zbornični tajnik g. Ivan Mohorič, ki je apeliral, naj trgovci, uvozniki in izvozniki sporočijo svoja opažanja pri carinskem postopanju do konca meseca novembra t. 1. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli gg. Stermecki, Pinter, Weixl, Šumer. Sklenilo se je, da zbere Zveza vse potrebne podatke glede carinske tarife in jih predloži na merodajna mesta. 0 izmeri zbornične doklade za leto 1929 je poročal zvezni predsednik g. Vilko Weixl, ki je prečital tozadevno spomenico, ki je bila sprejeta na izrednem občnem zboru gremija trgovcev v Mariboru. Zbornični tajnik g. Ivan Mohorič je pojasnil, kako je bila zbornična doklada za tekoče leto odmerjena in se je po daljši debati, ki so se je udeleževali gg. Weixl, Pinter, Stergar, Stermecki, Rom, Sire, na predlog zveznega podpredsednika g. Josipa J. Kavčiča sklenilo, da stopi Zveza glede odmere zbornične doklade neposredno v stik z zborničnim predsedstvom po deputaciji, v katero so bili izvoljeni gg. Josip J. Kavčič, Stergar, Stermecki, Pinter in Kuharič. V deputacijo se pritegne tudi davčni nadupravitelj v. p. g. Meglič iz Maribora. Pri »Slučajnostih« je stavil gosp. Jeločnik predlog, da podvzame Zveza odločne korake za popolno odpravo trošarinslkih registrov. Predlog je bil soglasno sprejet. Zvezni podpredsednik g. Josip J. Kavčič je stavil predlog, da stavi Zveza na ministra trgovine in industrije k osnutku novega obrtnega zakona zahtevo, da zadostuje za osnovanje obligatorne gremijalne bolniške blagajne sklep občnega zbora, kakor določa § 119 a obrtnega reda ter da se ukine tozadevno določbo § 115 b in c obrtnega reda. Predlog je bil soglasno sprejet. G. J. Bahovec je predlagal, naj Zveza pri pristojnem ministrstvu posreduje, da se odpravi za napeljavo telefonov instalacijska taksa ter da se dovoli, da si vsak interesent lahko nabavi sam materija!. Tudi ta predlog je bil soglasno odobren. G. Konrad E l s b a c h e r je poročal, da se je ukinila maloproda-jalcem pravica prodaje oetove kisline in predlagal, naj Zveza Zbere informacije, če je ta prepoved splošna ter se nato zavzame, da se prepoved ukine. Predlog je bil soglasno sprejet. Razpravljalo se je nato še o nekaterih internih zadevah, nakar je zvezni načelnik g. Vilko Weixl ob pol 2. uri popoldne zaključil zborovanje. Ivan Mohorič: V Švici. (Nadaljevanje.) Od Furka sedla se spušča cesta zložno ob pobočju Gletschhorna do Tiefenlbacha. Tu smo srečali par stotnij švicarske milice, ki je strumno korakala proti gorskim grebenom. Tudi slobodoljuben švicarski narod mora mnogo žrtvovati za oborožen mir. Ne samo med svetovno vojno, ko je krvavi vihar zajel vse njegove soseske in so se v neposredni bližini švicarskih mej odigravali ljuiti boji, ki so grozili Švicarjem z enako usodo kot nesrečni Belgiji, marveč tudi sedaj morajo biti v vedni pripravljenosti, da branijo z orožjem svojo lepo domovino pred invazijo. Tu ne pomagajo nič vse lepe mednarodne instistucije, njih desetletna prizadevanja — položaj je danes morda bolj labilen kot kedaj poprej in treba je računati s kruto realnostjo. Čim bolj smo šli v dolino, tem večje oddelke vojaštva in trena v popolni bojni opremi smo srečavali. Šli so na velike poletne vojaške vaje. Pod gorsko cesto na dnu doline sopiha težka lokomotiva ozkotirne železnice Brig—Furka—Andermafct— Disentis. Pred vasico Realp začnejo strme serpentine. Nemale zahteve stavijo te gorske cesite na vozača. Bernik je mojstrsko vozil karusel in na mah smo bili v Realpu, skoro tisoč metrov pod sedlom. Pri Hospen-thalu se je priključila na pašo cesto Gotthardska cesta. Vozili smo pad znanim 15 km dolgim Gotthardskim tunelom proti Andermattu. Tu smo srečali pestro okrašene strelce iz francoske Švice, ki so polni trofej romali na strelska tekmovala v Bellinzono. Prikupili smo nekaj ben-zina in odhiteli naprej skozi sotesko Schollonen proti Goschenenu. Ta soteska spada med najbolj divje skalnate predele, kar sem jih kedaj srečal v Švici. Gotthardska Reueea udarja besno ob skalovja in pada v strmih prepadih od slapa so slapa navzdol. Ob hudičevem mostu, ki je zgrajen iz samega rezanega kamenja nad 33 metrov visokim prepadom, Še ti odpira izredna scenarija. Puh bobneče Reusse iz prepada spodaj, zgoraj na skalnati steni pa kot orlovska gnezda priklenjene trdnjavske galerije Gotthardskih utrdb. V živo skalo so še leta 1707 Švicarji izdolbli te predore za obrambo soteske in dohoda na južne alpske pasove. Nekoliko nižje te preseneti v sikali nad cesto velik napis v cirilici. To je spomin na Suvarove kozake, ki so v dobi davno pred železniško ero z donskih step prodrli v revolucijskih bojih do teh vražjih trdnjav. Od Goschenena, kjer konča Gott-hardski predor, naprej je modema tehnika dala celi dolini čisto novo romantiko. Preprečena je z dalnovodi. ena proga se dviga smelo nad drugo, predori, mostovi, galerije si sledijo z filmsko brzino. Elektrocentrale, strelišča kot najomiljenejši šport Švicarjev, granitolomi in tovarne se menjujejo z romantičnimi soteskami hudournikov, divjih pritokov Reusse, ki brzi po dolini proti Umerskemu jezeru. Vozili smo s čim dalje večjo brzino. Nič nismo mislili na to, da je naš motor, ki je ta dan preplezal že tri gorske pasove, tudi potreben malo ozira. In kp smo dospeli po na-daljnih 70 kilometrov do Alklorfa, smo kar zavili v Kiuže z namenom, da še pod večer pridemo v Gjlauus. Izvedba višjega zavarovanja pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu. Na razna vprašanja iz vrst zasebnih nameščencev, kakor tudi njih po-slodavcev obvešča gornje društvo svoje članstvo, da bode pričelo z izvedbo višjega zavarovanja, čim bodo od banske uprave potrjena spremenjena društvena pravila, ki so bila predložena v odobritev velikemu županstvu v Ljubljani takoj po občnem zboru društva. Po dobljenih informacijah bo odobritev pravil v bližnji bodočnosti izvršena in tako ustvarjena potrebna pravna podlaga za delovanje društva. Takoj nato bo sklicana seja novega ravnateljstva, da stavi potrebne zaključke glede izvedbe višjega zavarovanja in izvoli i* svoje srede posamezne odseke za smotrenejše in hitrejše vršenje društvenih ciljev. Po vsem tem bo torej možno s i. decembrom t. 1. začeti s pobiranjem mesečnih prispevkov a Din 20-— in z rednim društvenim delom. Društvo se nadeja, da bodo vsi člani, ki so zavarovani pri bolniški blagajni, pristopili tudi v višje zavarovanje, da bo ustvarjen temelj za koristno delo društva. Bolniška blagajna šteje danes že približno 5000 članov — število stalno narašča — pa je gotovo, da bo moglo društvo, ; ako se vsi zavarovanci zavarujejo tudi za višje dajatve, zbrati lepa sredstva, s katerimi bi moglo v polni meri zadostiti smotrom določenim v svojih pravilih. Društvo upa, da bodo poslodavci prevzeli nase mesečno premijo v iznosu Din 20-—, če že ne vso pa vsaj polovico, ter storili od svoje strani vse, da postanejo njihovi nameščenci deležni ugodnosti višjega zavarovanja. Pri tej priliki poudarja dalje društvo, da nekatere trditve, ki so bile izrečene na sestanku privatnih nameščencev, prirejenim po zagrebškem »Merkurju« dne 28. oktobra t. 1., nikakor ne odgovarjajo resnici. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani ni dobilo dovoljenja za svoje delovanje šele s finančnim zakonom iz leta 1927, temveč obstoja že od leta 1985 in je do leta 1926 nudilo zavarovanim članom tudi zdravljenje v Leonišču, odnosno v II. razredu bolnice, torej mnogo več ko je dopuščal zakon o zavarovanju delavcev. Šele po nalogu SUZORa je moralo društvo ukiniti nudenje II. razreda bolnice iz zakonitih predpisanih prispevkov. Nadalje ni res, da odločujejo v društvu samo poslodavci, temveč odloča paritetno zastopstvo iz vpst delodajalcev in delojemalcev, kakor to velja za vse bolniške bla- gajne, kot krajevne organe SUZORa, torej tudi za »Merkurja«. Društvo še posebno naglasa, da so v njem vedno složno delovali i predstavniki poslo-davcev i delojemalcev, da v čim večji meri zadovolje upravičene težnje zavarovanega članstva, in to solidarno delo je tudi rodilo koristne sadove za naše zasebne nameščence vkljub številnim težkočam, ki jih je moralo društvo premostiti zadnja leta, da si je utrdilo svoj obstoj, in ki jih je treba vpoštevati pri objektivni presoji društvenega dela. Zato naj članstvo še nadalje zvesto vstraja pri svoji matici, in si tako izgradi iz nje zares jako socijalno stavbo v pospeševanje »uojih važnih živi jenskih interesovI VOZNOREDNA KONFERENCA V LJUBLJANI. V Ljubljani se vrši v prostorih Oblastne direkcije državnih železnic 15. t. m. voznoredna konferenca, na kateri se bo razpravljalo o predlogih za nov vozni red na področju ljubljanske direkcije. Opozarjamo na to konferenco vse interesente, da pošljejo svoje predloge čimprej Zbornici za TOI, ako tega doslej še niso storili. IZVOZ MLEKARSKIH IZDELKOV IZ, SLOVENIJE. Poročali smo že o izvozu surovega masla iz Jugoslavije (Slavonije) v Nemčijo. Slavonskemu zgledu so sledile sedaj slovenske mlekarske zveze in so stopile v slik z Nemčijo in z državami Zahodne Evrope. Tako se bo dosegel v bodoči seziji že večji izvoz. Doslej Jugoslavija kljub svojemu bogastvu na mlekarskih izdelkih ni dosti eksporti-rala ter je celo večje množine sira in surovega masla importirala. Organi-zatorični napredek v produkciji in prodaji bo pa sedaj eksportne razmere izdatno zboljšal in Jugoslavija bo mogla dobiti vire, iz katerih bo črpala velik plus v svojem narodnem gospodarstvu. KONFERENCA JUGOSLOVANSKIH SLADKORNIH TOVARN IN SLAD-KORNOPESNIH PRODUCENTOV. Vršila se je 30. oktobra v Beogradu in je razpravljala o krizi sladkorne industrije. Zastopana je bila glavna zadružna zveza in dalje vse zveze, kjer se goji sladkorna pesa. Po izčrpni debati med producenti in tovarnarji je bil sprejet predlog industrije za bodočo kampanjo. Sladkorne tovarne bodo v prihajajoči kampanji plačale za 100 kg na postajo prišlega sladkorja 4 kg kristalnega sladkorja po odbitku trošarine po pariteti Beograd. Producenti morajo plačati vrednost porabljenega semena kot doslej itd. Rešitev spornih vprašanj smatrajo strokovni krogi ja ugodno. Dobro uro za Altdorfom pa je postal motor tako vroč, da nismo mogli naprej. Hladilnik je bil prazen in razbeljen, da se mu ni bilo približati. Morali smo dati končno tudi motorju oddiha. Vsled razgretosti je odpovedal en cilinder in bili smo tako prisiljeni, da se vrnemo v Altdorf, domovino slavnih Tellov. In ni nam bilo žal, da smo ostali en večer v tem pravljičnem kraju. Tu na trgu v Altdorfu, kjer je sprožil Wiljem Tell svoj mojstrski strel, stoji še danes Tellov vodnjak in sto, korakov dalje,' kjer je stal pod lipo njegov sin, pa drug spomenik povestne-ga dogodka. Spodaj se dviga monumentalen Tellov spomenik, za njim črn starodaven stolp kot priča nekdanjih historičnih dni. Altdorf je prijazno švicarsko mestece in priljubljeno letovišče. Ima vrsto pestrih svojevrstnih zgradb in na rotovžu hranijo v pijetetnem spominu bojne zastave nekdanjih vstašev. V pivnici, kjer smo večerjali, so vse stene okrašene z grbi in praporji švicarskih kantonov, in kamor si pogledal, ti je žarel nasprotni izrek »Seid einig, einig, einig!« Škoda, da ni pri nas gostilen s takimi maksimami. Kljub defektu je bil gosp. zbornični predsednik zelo dobre volje. Jaz sem čisto pozabil na popoldanske skrbi, ko sem že razmišljal, da se bo treba z železnico vrniti domov. Poslušali smo skupino debelih Dancev, ki "so se v prostodušni zabavi gostili pri sosednih mizah. Ko sem drugo jutro videl kisel Bernikov obraz, sem sklenil molčati. Nikomur nisem omenil kakšna pot je pred nami. Bal sem se, da postanejo malodusni, če slišijo, da se bo treba zopet povzpeti za celih 1400 metrov v gore na Kluško sedlo. Tako smo se v toplem julijskem jutru podali na pot proti Klausenpassu. Partija je izredno slikovita in jo turisti naravnost poplavljajo. Iz Ziiricha vozi vsak dan nebroj avtobusov na okrožni izlet preko tega sedla. (Nadaljevanje prihodnjič.) Aktivna jugoslovanska tujskoprometna bilanca. K. p. ipiše: Potovalna sezija letošnjega leta je v glavnem končana in moremo na podlagi statistik, izdanih od merodajnih uradov, dobiti približno natančen pregled o preteklem potovalnem poletju. Za letošnjo potovalno sezijo v Jugoslaviji je v prvi vrsti značilno dejstvo, da je večina tujcev obiskala Jugoslavijo bolj v potovalne svrhe kot pa za daljše bivanje v posameznih kopališčih, zdraviliščih in letoviščih. Iz tega sklepamo, da postaja Jugoslavija zmeraj bolj dežela potovanja. Zato so letos transportna podjetja, v prvi vrsti železnice, veliko več zaslužila kot v preteklih letih; veliko število tujcev se ni omejilo samo na obisk tega ali onega kopališča, temveč so si izbrali daljše potovalne ture, da obiščejo več krajev obenem. Ta sklep dobimo tudi iz večjega števila potovalcev jugoslovanskih plovbnih družb. Najbolj priljubljena morska kopališča ob naši Aidriji so imela pač tudi letos svoje stalne goste, a tudi pri njih se pozna živahni izmenjalni promet med posameznimi kraji ob oba- li. Ker se je to izmenjavanje razširilo na vsa središča tujskega prometa, je nastopilo nekakšno izenačenje, tako da se materijelni uspeh v splošnem ni spremenil. Vsekakor vemo že danes, da je bila letošnja tujska sezija ob Adriji za približno deset odstotkov boljša kot lanska; ta plus velja približno tudi za vsa druga jugoslovanska zdravilišča in letovišča. Presenetljivo pom-noženje zaznamuje letos avtomobilni in avtobusni promet v severnih in zapadnih delih države, zlasti v Dalmaciji, Bosni, Sloveniji itd. Natančnih podatkov in številk o vseh kopališčih itd. še nimamo. Imamo pa podatke za Dubrovnik, iz katerih moremo sklepati tudi na dvig obiska v ostalih tujskoprometnih krajih. Dubrovniška frekvenca v Zakon o organizaciji banske uprave. Ustrojstvo uprave. — Obširna kompetenca oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Dne 7. t. m. je Nj. Vel. kralj podpisal in proglasil zakon o banslki upravi. Zakon vsebuje določila o ustroju bansko uprave. Po tem zakonu je ban na čeiu banske uprave ter je odgovoren za vse odloke in odredbe, ki jih izda v mejah svoje pristojnosti. Pomočnik bana je pomožni organ in zakoniti namestnik bana. Banska uprava se deli na oddelke, odseke in referate. Ustanavljajo se naslednji oddelki: 1. Splošni oddelek (I.); 2. upravni oddelek (II.); 3. poljedelski oddelek (III.); 4. prosvetni oddelek (IV.); 5. tehnični oddelek (V.); 6. oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje (VI); 7. finančni oddelek (VII.); 8. v posameznih banovinah lahko minister za trgovino in industrijo po potrebi in ocenitvi resornega ministrstva ustanovi oddelek za trgovino, obrt in industrijo (VIII.). Kjer te potrebe ni, se ustanovi v splošnem oddelku poseben odsek za te posle. V delokrog tega oddelka spadajo: 1. Oblastni, trgovski, obrtni in industrijski posli, po zakonu o obratih od 29. junija 1910 s tem, da minister trgovine in industrije daje odredbe: a) v sumljivih primerih, ali spadajo pod kak zakon ali ne (§ 1); b) za predpis posebnih pogojev po čl. 22. 2. Posli po naredbi za izvrševanje obrti od 8. februarja leta 1929, štev. 21.722/1., s tem da minister trgovine in industrije izdaja odredbe o razglasitvi obrti za koncesijoniranje. 3. Posli po zakonu čl. VII. od leta 1884 (obrtni zakon) s tem, da minister trgovine in industrije izdaja sklepe: a) za osnovanje obrti, vezane na usposobljenost (§ 5); b) o izpopolnjevanju onih obratov, za katere je predpisan sindikalen postopek (§ 25). 4. Posli po zakonu o obrtnih obratih, izmenah in dopolnilih, s tem( da minister trgovine in industrije izda potrebne naredbe za izvajanje. 5. Posli po zakonu čl. XIII. iz leta 1881 o dajanju posojil na osebno jamstvo (v zakonu 51. XXII. iz leta 1888), o zastavljalnicah (zakon čl. XXXI. iz leta 1887), o posojilih, na obroke (zakon čl. XXIV. iz leta 1890), s tem, da minister trgovine in industrije izdaja sklepe o izjemah po naročilih (§ 3). 6. Podaljšanje roka za izvrševanje izdatkov po zakonu od 15. junija 1892. 7. Izdajanje o pritožbah proti odlokom trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic, na podlagi sklepa ministrstva trgovine in industrije od 27. junija 1926, št. 14.142/111., registriranje trgovcev, indusitrijcev in obrtnikov ter njihovih potnikov, pooblaščenih za zbiranje naročil in izdajanje legitimacij za trgovske potnike. 9. Sklepi po zakonu o vaških trgo- zadnjih petih letih je bila sledeča, pri čemer mislimo vselej dobo od 1. januarja do 30. septembra dotičnega leta. Leta 1925 19.920 obiskovalcev, leta 1926 22.934, 1. 1927 28.969, 1. 1928 31.087, 1. 1929 31-901. Dotok tujcev v Dubrovnik torej stalno raste. Primerne so številke iz ostalih obmorskih krajev. Jugoslovanov je prišlo letos v Dubrovnik 12.346, za 1077 manj kot lani; Nemcev iz Nemčije 2600 ali za 823 več kot lani, Čehoslo-vakov 4003 (+ 289), Avstrijcev 3789 (— 415), Poljakov 1262 (+ 791), Angležev 792 (+ 390), Ogrov 412 (— 81). Vidimo velikansko naraščanje v pritoku Nemcev, Poljakov in Angležev. Naloga tujskoprometnih organizacij in faktorjev je sedaj, da se ta vidni uspeh tudi nadalje izgradi ter da se ustvarijo možnosti za primerno oblikovanje vsega tujskega prometa v Jugoslaviji. vinah od 5. oktobra 1870 z izpre-membami in dopolnili. 10. Odobravanje in premeščanje sejmov, letnih in tedenskih, v kolikor je to spadalo v pristojnost ministrstva ali upravne oblasti II. stopnje. 11. Posli po zakonu v splošnih ukrepih od 31. januarja 1896, v kolikor spadajo v delokrog ministrstva trgovine in industrije. 12. Posli v zadevah krošnjarjenja, v kolikor po zakonu ne spadajo v kompetenco pristojne oblasti I. stopnje, s tem, da izdaja ministrstvo trgovine in industrije prepovedi krošnjarjenja (čl. 10 zakona o krošnjar-jenju od 4. septembra 1852). 13. Posli pri izvozu v mejah upravnih oblasti II. stopnje. 14. Nadzorstvo nad gospodarskimi ustanovami. 15. Nadzorstvo nad zadružnimi tvrdkami, katerih interesi segajo preko mej banovine. 16. Posli po zakonu o ustrojstvu trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic, oziroma v obratih, v kolikor spadajo v njih pristojnost, s tem, da izdaja minister trgovine in industrije odloke o tej pristojnosti, zatem odobravanje statutov zbornic in postavljanje svetnikov ter uprava zbornic. 17. Posli po zakonu o javnih skladiščih od 18. aprila 1898, L D. R. 13/1364. 18. Nadzorstvo po navodilih ministrstva nad vsemi posli po zakonu in zakonskih predpisih, ki se nanašajo na delniške družbe, komanditna društva, zavarovalne družbe in ostale ustanove, ki se bavijo z zamenjavo blaga, s tem, da spadajo podjetja, osnovana na podlagi omenjenega zakona, pod splošno in osebno odobritev ministrstva trgovine in industrije. 19. Odobravanje in vzdrževanje privatnih tečajev. 20. Izdajanje overenj za odobravanje po splošni carinski tarifi in določevanje komisij po načelnih navodilih ministrstva trgovine in industrije. 21. Posli pri osnovanju in urejevanju vseh strokovnih šol in tečajev pri njih, nadzorstvo nad njimi, kakor vzdrževanje vseh šol v resoru ministrstva trgovine in industrije, s tem, da ministrstvo trgovine in industrije predpisuje potrebne pravilnike: a) o učnem programu in potrebnih učilih; o) o otvaranju in zapiranju trgovskih akademij, srednjih tehničnih šol, obrtnih šol in dvorazrednih trgovskih akademij ter drugih strokovnih državnih šol v činu srednjih šol in osobja pri njih; c) o dolžnostih učnega osobja v obliki dijaških knjižic, o formularjih spričeval za dijake, katalogih itd. 22. Odobravanje izplačil pri šolah, določevanje višine nagrad za honorarne ure. Minister trgovine in industrije bo v primeru, da se na več banovin razprostirajo a) obrati, podjetja za prevoz potnikov, važnejše določbe in ostale po zakonskih predpisih vse iz točke 5 tega paragrafa omenjenega zakona uporabljal samo za področja, s katerimi se bavijo. %nudbg.poupiaSemiiu Domači lapor se ponuja. Na štajerskem se nahaja bel in zelen lapor za proizvajanje zemeljskih barv. Ta lapor se dobavlja več tovarnam v Jugoslaviji in raznim tovarnam na Ogrskem, češkoslovaškem in Avstriji. Obojni lapor je za proizvajanje barv prvovrsten ter iz njega s pomočjo kemičnih pridatkov lahko napravimo raznovrstne barve. Brezdvomno bi se iz tega laporja lahko proizvajali tudi drugi kemični izdelki. ‘Dobro bi bilo, ako bi katera večja solidna tvrdka prevzela izvažanje laporja na vsa večja tržišča. V to svrho se naj interesentje obrnejo neposredno na tvrdko Dragotin Korošec, trgovina z barveno rudo, Šmartno ob Paki. Naročajte »Trgovski list«! Stanje in potrebe poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa v Sloveniji. (Poročilo zborničnega tajnika Ivana Mohoriča na plenarni seji Zbornice za TOI dne 15. oktobra 1929). (Konec.) Nadalje se zbornica tudi zavzema za poenostavljenje predpisov za uporabo mednarodnih kodov za tajnopisne brzojavke. Sedaj se mora za to svrho plačali letno naročnino 1200 dinarjev, deponirati kod in končno sme stranka le pri enem uradu oddati šifrirane brzojavke, kar je za poslovni promet zelo neprilično. Zbornični inicijativi so se priključile vse ostale zbornice, vendar je ostala cela akcija dosedaj brez uspeha. Na izvozniškem kongresu se je zbornica odločno izrekla proti redukciji telegrafskih uradov, o katerih se v zadnjem času mnogo govori, češ da so posamezni brzojavni uradi postali nerentabilni. Obenem se je zavzela zbornica za zboljšanje brzojavne službe na ta način, da bi se upeljale ponovno nagrade za odpremljene brzojavke, kakor so obstojale v predvojni dobi. Dolžina prog državnega brzojavnega omrežja v ljubljanski direkciji ne znaša niti eno desetino celokupnega omrežja in dohodki od brzojavov izkazujejo 1,994.695 Din na-pram 28-2 milijona v celi državi. Zbornica je vsled zakasnitev dostave brzojavk opetovano intervenirala pri poštni upravi. Odgovor, ki smo ga prejeli ob eni takih prilik od glavne pošte v Mariboru, nam najbolje kaže, kako težke razmere vladajo v tej službi. Smatramo za potrebno, da ga v ilustracijo prilik dobesedno navedemo. Glasi se: »Pritožba Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je upravičena. Res je, da zaostajajo mnogoštevilne došle brzojavke pri dostavi, čudno je samo, da ni več takih pritožb. Vzrok temu je, da nimamo zadostnega števila osobja. Prosili smo za povečanje sta-leža. Prosili smo pa tudi že opetovano pismeno in telefonično, naj se nam vsaj toliko služabnikov dodeli, da bi bil sistematični stalež poln. Danes imamo minus 5 slug. Kakor je iz personalnih raportov videti, smo imeli vse poletje minus 6, 7, 8 in celo 9 slug. Pri vsem tem je zmirom le komaj eden na dopustu, kar je pri 56 služabnikih toliko kakor nič, ker ne bo niti polovica prišla do svojega dopusta. V brzojavu je običajno po 6 dostavljačev. Eden je po nočni službi prost, 'jih ostane 5. Dva predpoldan, dva popoldan in eden celodnevno. Tako dostavljajo vsega skupaj predpoldan hi je in popoldan trije. To že nekdaj ni bilo zadosti. Število prebivalcev narašča stalno in mesto raste na vseh koncih in krajih. Ljudstvo se seli v novo sezidane hiše na periferiji. Brzojavke je treba zmiraj dalje nositi. Za dostavo brzojavk je potrebno sedaj, da imamo najmanj 9 raznosačev.. Naše stanje pa nam ne dovoljuje več kakor 6 dostavljačev za ta posel. Pomisliti je treba, da smo pridelili samo take, ki imajo svoja kolesa in ki so voljni svoja kolesa pri dostavi uporabljati. Vsi so zanesljivi in vestni služabniki, ki se vozijo iz kraja v kraj kolikor mogoče hitro. Nadzorstva tudi ne primanjkuje. A ves trud in napor dostavljačev ne zadošča, ker je dostavni okraj preobsežen in število dostavljačev premalo. Ko bi mi kolesarjev ne uporabljali, bi bil že zdavnaj polom. Pripomnimo, da ne dobivajo kolesarji za uporabo svojih koles ni-kake odškodnine. Nedostatku nismo mi krivi in tudi ne podrejeno služab-ništvo. Nedostatku pri sedanjem razmerju tudi ni mogoče drugače odpo-moči, kakor da se nam dodeli toliko ljudi, kakor je potrebno.« 6. Telefonski promet. Vedno večjo važnost za poslovne kroge dobiva telefonski promet. Po dolgem prizadevanju smo dosegli, da sta bili telefonski centrali v Ljubljani in Mariboru avtomatizirani. Želeti bi bilo, da bi se kmalu za njima avtomatizirale še druge centrale, predvsem Celje, Ptuj, Kranj, Bled, Čakovec in Murska Sobota. Drugo važno vprašanje za naše kra- Priporočite, prosim, svojim odjemalcem priljubljene NAGGI>ava izdelke za juhe. ^ prodaJal Raiptiuj« v kraljevini SHS Pran Kaav. LaSnlk, Maribor, Cankarjava • Dober MllMŽflkl je je vprašanje javnih govorilnic. Sedaj imamo pri 177 obstoječih centralah vsega 191 javnih govorilnic, kar je absolutno premalo. Avtomatične * javne govorilnice bi se morale otvoriti na vseh važnejših cestnih križiščih, kolodvorih in v oddaljenejših predmestjih, ne samo za poslovne svrhe, marveč tudi iz razlogov javne varno,-sti. Želimo, da se v lem oziru posveča tukajšnjim potrebam enako pažnijo, kakor ostalim mestom in da se otvori na naznačenih mestih zadostno število javnih govorilnic. Tretje vprašanje, ki prihaja pri telefonskem prometu v poštev, so pogoji in stroški, ki so zvezani z zgradbo naročniških ^pstaj v poslovnih prostorih gospodarskih obratov, odnosno na privatnih stanovanjih. Poštna direkcija že par let sem ne razpolaga s potrebnimi materijalnimi krediti, da bi mogla ugoditi prošnjam interesentov za zgradbo telefonskih postaj proti plačanju instalacijske pristojbine, ki jo predvideva telefonski pristojbenik. Vsled tega more ugodili proslcam le, ako izjavijo, da so pripravljeni poleg predpisane instalacijske pristojbine plačali tudi vse materijalne izdatke za žico, izolatorje, droge in delo. Sicer ne dobijo priključka. Tako postopanje poštne uprave izziva upravičeno ogorčenje in kritiko. S tem vprašanjem se je že bavil letos občni zbor Zveze trgovskih gremijev v Murski Soboti, ki je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da posreduje zbornica, da se ti nedostatki odpravijo. Zbornica je predložila zadevo v svojem referatu na izvozniškem .kongresu in zahtevala nujne remedure. In ta je prišla v tej obliki, da je ministrstvo sploh tak postopek prepovedalo in tako je sedaj nemiogoče dobiti novo telefonsko postajo. Razvoj telefonskih krajevnih omrežij napreduje vsled navedenih ovir zelo polagoma. Dolžina ziračnih telefonskih prog vmesnih omrežij znaša 33-9 km, dolžina kablev pa 14-6 km. 7. Medkrajevni promet. V medkrajevnem omrežju telefonske proge nikakor ne ustrezajo potrebam gospodarstva. Največji del telefonskih prog obstoje še vedno izza vojnih časov iz železne žice, ki do danes ni bila izmehjena. Promet na takih vodih je ze- lo težaven, ker se govori slabo slišijo. Tudi so medkrajevni vodi povečini preobremenjeni. V omnibus-vode je vključeno preveliko število telefonskih central, ki tako druga drugo ovirajo. Za medkrajevni promet na večje razdalje je število vodov nezadostno. Posebno to občuti Ljubljana v prometu z Beogradom, kjer v dobi, ko se nahaja dvor na Bledu, po cele dneve sploh ni mogoče dobiti telefonske zveze. Nezadostne so tudi zveze med Mariborom in Zagrebom, kjer se mora vsak dan črtali toliko pogovorov, da bi se lahko iz pristojbin za te pogovore zgradil nov telefonski vod. Dolžina medkrajevnih telefonskih prog na področju tukajšnje direkcije znaša 850-5 km. Pogrešamo še vedno direktne telefonske zveze s Sušakom in z Vojvodino, ki je za poslovanje naše blagovne in valutne borze nujno potrebna. Potrebna je nadalje zgradba vsaj še ene direktne zveze Ljubljane z Beogradom, Ljubljane z Zagrebom in Maribora z Zagrebom. Tudi je potrebno, da se predvidno krediti za sukcesivne izmenjave železnih telefonskih vodov za ronasto in za generalno popravilo vseh telefonskih instalacij. Opozoriti moramo namreč, da so aparati central, kakor tudi naročniški aparati, razen pri ravnokar montiranih avtomotskih centralah vsled dolgoletne intenzivne uporabe' skrajno iztrošeni. Imamo štiri vrste stenskih in štiri vrste namiznih aparatov, ki bi jih bilo treba polagoma zamenjati za enotno tipo. V danih prilikah je naravno, da v telefonskem prometu vedno bolj zaostajamo. Število pred-plačniških aparatov v Sloveniji dosega komat) 3134 tako, da pride na ca. 360 prebivalcev koma/j en telefon, kar je popolnoma nezadostno, ako pomislimo, da pride na Danskem 84 telefonov na lisoč prebivalcev. Radi te nezadostne razvitosti so danes tudi dohodki, od telefonskega prometa na področju ljubljanske direkcije zelo majhni. Dosežejo komaj 91 milijona dinarjev. Od tega odpade 46 milijona dinarjev na redno telefonsko naročnino, 3‘8 milijona dinarjev na medkrajevni lelefonski promet, dočim pride na javne govorilnice samo 18.703 dinarje. 8. Telefonske zveze z inozemstvom. Mnogo si je prizadevala zbornica za razširjenje, zboljšanje in pocenitev telefonskega prometa z inozemstvom. Razširjenje je potrebno v prvi vrsti v prometu z Italijo, kjer se omejujejo relacije še vedno samo na šest central v Italiji tako, da naši izvozniki ne morejo dobiti direktnih zvez s svojimi odjemalci v gornji Italiji razen Milana, v srednji in spodnji Italiji pa sploh ne. Zbornica je stavila v toku lanskega in letošnjega leta poštnemu ministrstvu znatno število predlogov za vzpostavitev novih telefonskih relacij za bližnji in daljni promet. Kurijozno je na primer, da ni otvorjen telefonski promet med Logatcem, Planino in Rakekom na eni strani ter Postojno, Nabrežino in Občino na drugi strani. Tudi Ljubljana ima samo relacijo Trst, Reko, Videm in Gorico; z vmesnimi kraji pa ne more telefonirati. Naši hmeljski eksporlerji še vedno nimajo telefonske z>veze s svetovnimi hmeljskimi tržišči Norinbergom in Zatečem. Mnoga važna eksportna tržišča za jajca kakor Št. Jurij, Pristava, Ljutomer in Murska Sobota nimajo onih relacij za telefonski promet z inozemstvom, ki bi jih potrebovali za svoje trgovsko poslovanje. Taka situacija ijih znatno ovira. Poštna uprava zborničnim predlogom ni ugodila, marveč nam je sporočila kratek odgovor, da se do nadaljnega ne bo olvarjalo nikakih novih relacij z inozemstvom, dokler se ne reši vprašanje telefonskih kablov, ker so sedanji zračni vodi preobremenjeni. Od tega odloka pa je preteklo že leto dni. Vprašanje izgraditve mreže telefonskih kablov pa je medtem prišlo po dveh licitacijah popolnoma na mrtvo točko in ker se predlagane relacije z inozemstvom ne odpirajo, je naša uvozna in izvozna trgovina še vedno v veliki meri odvisna od inozemskega posredništva glede kup-čijskih informacij in vnovčenja blaga. Seveda inozemski krogi to našo odvisnost in zaostalost v polni meri izkoriščajo. Po prvotnem načrtu se je imela kabelska mreža zgradili preko naših krajev od St. lija preko Sovensike Bistrice in Sevnice proli Zagrebu z odbočko iz Sevnice do Ljubljane, tako da bi oba glavna gospodarska centra imela potom kablov zvezo s celim kontingentom. Pozneje pa se je ta prvotni načrt znatno reduciral in se je pojavila namera, da se zgradba zveze preko naših krajev sploh opusti. Proti takemu zapostavljanju našega gospodarstva v tem velevažnem vprašanju moramo najodločneje protestirati in vstrajati na zahtevi, da se izgradi v celem obsegu prvotni načrt kabelske mreže s priključkom Ljubljane. Pri poštnem, brzojavnem in telefonskem prometu igra veliko vlogo tarifna politika, ki pa tvori obsežno in komplicirano poglavje zase. V okviru današnjega referata nam ni bilo mogoče spuščati se v podrobnejše razmotriva-nje teh vprašanj, marveč smo se morali omejiti le na glavne momente poštne organizacije in poštnega prometa v glavnih obrisih. Navedli smo v prednjem kratek pregled stanja poštne organizacije, pregled dosedanjih zborničnih prizadevanj in program našega bodočega dela ter prosim, da ga blagovoli slavna zbornica odobrili. &>^vcki Naš paviljon na razstavi v Barceloni je predmet splošne pozornosti in velikega obiska. Od 180 razslavnikov jih je dobilo odlikovanja in priznanja 87, torej Skoraj 50%, česar ni dosegel noben drugi paviljon. Skoplje bo dobilo javno klavnico, ki jo bodo opremili z najmodernejšimi napravami. Dve cementarni v okolici Splita so popolnoma modernizirali; sedaj bodo še tretjo. S tem bo dvignjena produkcija cementa v splitski okolici na dvojno množino. Neka belgijska družba bo zgradila v Kaštelu-Sučurcu moderno boksitnocementno tovarno. Elektrifikacija Baranje dobro napreduje; Baranja je priključena elektrarni v Osijeku. Ojačenje jezov v borbi proti poplavam v Bački se nadaljuje. Veliko dela je že napravljenega. Stroške pri Apa-tinu računijo na 20 miiljonov dinarjev. Denar je dala Državna Hipotekarna banka. Novo hidroelektrično centralo v Hercegovini bo zgradila neka francoska družba ob izlivu Rame v Neretvo, nedaleč od železniške postaje Rama. Naprava naj služi v prvi vrsli industrijskim namenom, zlasti predelovanju boksita, dalje pa tudi za preskrbo ta-mošnjih občin z lučjo. Ameriški jekleni trust je kupil družbo Columbia Steel v Kaliforniji za znesek 46,630.000 dolarjev. Holandska sladkornopesna industrija ne bo dobila nobene državne podpore več.' Velika angleška zavarovalnica Prudential Assurance Co. izdaja 250.000 novih delnic po 1 angl. funt. Nova skladišča zlata z relativno visoko zlato vsebino so odkrili v Južni Afriki. Vinska letina v Franciji bo letos ena najboljšiih dosedanjih letin. Vložili so že sedaj nad 80 milijonov steklenic najboljšega šampanjca. Angleška gramofonska družba »His Masters Voice« (glas mojstra) je imela v preteklem letu 1,200.000 funtov čistega dobička in naznanja 60-odstotno dividendo! 2e lanski čisti dobiček v znesku nad 1,100.000 funtov je omogočil 55-odstotno dividendo. Francoska banka je z neprestanimi nakupi dvignila svoje zlate zaloge že na ca. 40 milijard frankov. A. G. Volta fiir elektrische und indu-strielle Unternehmungen se imenuje z glavnico 12 milj. švic. frankov v Ciiri-chu ustanovljena nova družba, ki bo sodelovala pri podjetjih vse električne industrije, vključno telegrafijo in telefonijo in kar je s tem v zvezi. United States Steel Corp. je imela v tretjem letošnjem četrtletju nad 70 milijonov dolarjev skupnih dohodkov, čistega dobička pa nad 53 milijonov dol. češkoslovaška prosta cona v Hamburgu je bila predmet pogajanj med Cslov. in Nemčijo, ki so se te dni na novo vršila. Do te cone kakor hidi do enake cone v Stettinu ima Čslov. pravico na podlagi miru v Versailles, pa se kljub opetovanim napovedbam te pravice do danes še ni poslužila. Sedaj je to vprašanje obojestransko zadovoljivo rešeno in bomo poročali še v posebnem članku. Holandsko podjetje žarnic Philips je zvišalo delniško glavnico od 100 na 250 milijonov goldinarjev. Kritje bankovcev v Avstriji znaša po zadnjem izkazu Narodne banke 63-2%. Hranilne vloge v Avstriji, ki so jih v septembru in tudi še v prvi polovici oktobra vsled nesigurnih političnih razmer v veliki meri dvignili, so pričele prihajati v izdatni meri nazaj v hranilne zavode; med njimi je tudi marsikakšna v hitrici nabavljena tuja deviza ali valuta. {Raytaue:n>dmi Leta 1930 praznuje Ljubljanski velesejem desetletnico svojega obstoja in delovanja. V proslavo iega jubileja se vrši od 29. maja do 9. junija 1930, X. Jubilejni vzorčni velesejem. Ta prireditev bo posebno bogata in pestra in naj bo zlasti revija domače produkcije. Na tem velesejmu naj ne manjka nobena zavedna domača industrija, razstavljeni naj bodo vsi domači industrijski in obrtni proizvodi. Prireditvini termini Ljubljanskega velesejma v letu 1930. Kožni sejem: 27. do 28. januarja in 25. marca. — X. jubilejni vzorčni velesejem: 29. maja do 9. junija. Vsedržavna šumarska in lovska razstava: 31. avgusta do 15. septembra. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, poslovalnica Celje. Ravnateljstvo Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani bo na sestanku, kj se vrši v nedeljo dne. 10. novembra f. L ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih Narodnega doma, poročalo o spremembi bolniškega reda ter o dolžnostih, pravicah in ugodnostih zavarovanih članov. Dolžnost vsakega člana — (delodajalca in delojemalca) — je, da se gotovo osebno udeleži. DRUŽBA ..ILIRIJA*4 Premog Drva Koks Dunajska cesta 46 Talafon 2820 Rekord v notranji plovbi v Nemčiji. V prvih osmih mesecih tekočega leta je presegel notranji plovbni promet v Nemčiji lansko številko za 900.000 ton, čeprav je mrazna kriza v jesenskih mesecih trajala približno šest tednov dalje kot sicer in čeprav je izkazal avgust vsled suše nazadovanje 700.000 ton v primeri z julijem; vseeno je bil pa letošnji avgust s svojimi 2,900.000 tonami še zmeraj boljši kot lanski avgust. Meseci pa, kojih razvoj ni bil moten po vremenskih razmerah, izkazujejo tako velik prometni napredek, da moremo govoriti o rekordih. Z letošnjo notranjo plovbo v Nemčiji je neoporečno rešeno vprašanje, če ima notranja plovba še zmeraj odločilen prometni pomen, ki opravičuje investicije novih izdatnih zneskov za regulacijo rek, za zboljšanje zatvomic itd. Borza dela v Mariboru od 27. oktobra do 2. novembra je dela iskalo 88 moških in 48 ženskih, skupaj 136 oseb. — Službenih mest je bilo 83 prostih, delo je dobilo 85 oseb t. j. 42 moških in 43 ženskih; odpotovalo jih je 44), odpadla pa d, koncem meseca je bilo 515 oseb še v evidenci. Od 1. januarja do 2. novembra pa je dela iskalo 4905 moških in 2836 ženskih oseb, praznih službenih mest je bilo 4554, delo je dobilo 3532 oseb, odpotovalo jih je 1194, odpadlo pa 2500 oseb. Pri borri v Mariboru dobijo delo. 18 viničarjev, 4 marjarji, 1 kravar s sinom, 14 hlapcev, 3. pom. delavci, 20 gozdnih delavcev, 25 rudarjev, 5 kleparjev, 2 elektrikarja, 1 automehanik, 1 kotlar, 8 mizarjev, 4 sodarji, 1 žagar, 1 stavbni ključavničar, 1 tapetnik, 1 čevljarski delovodja, 1 krojaški delovodja, 3 čevljarji, 5 krojačev, 1 pek, 3 zidarji, 4 tesarji, več vajencev (pekovske, čevljarske, kovaške in mizarske obrti) in tudi 8 'kuharic, 6 služkinj, 3 kuharice k orožnikom, 2 p »strežnici, 3 služkinje v Srbijo, 2 sobarici, 2 tov. delavki, 2 šivilji, 4 pletilke, 1 vzgojiteljica, 1 varuška, 1 trg. vajenka, 2 šiviljski vajenki. Avstrijska obrestna mera bo tudi znižana lin so vsi o tem prepričani; pravijo pa, da znižanje zaenkrat še ni aktualno, ker so razmere v Avstriji bistveno drugačne kot v državah, o katerih smo že poročali. Italijanski sindikat za gospodarsko penetracijo balkanskih držav pripravljajo severoitalijanske industrijske in trgovske skupine. Organizacija, ki bo imela svoj sedež v Rimu, upa pomnoži- ti zlasti svojo balkansko prodajo strojne industrije z uporabo izdatnih orga-nizatoričnih in propagandističnih sredstev. Dobava stavbnega lesa. 21. pešadij-ski puk »Ceho-Slovački« v Skoplju potrebuje 12 do 13 ma stavbnega lesa in sicer deske 3 X 25 v dolžini 3 m ter gredice 10 X 10 v dolžini 3 m. Pogoji so interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani. Ponudbe je poslati čimprej direktno komandi go-riimenovanega polka v Skoplju. Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave hrastovega kretniškega lesa. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. novembra t. 1. ponudbe glede dobave trakov za pisalni stroj, sponk, risalnih žebljičkov, peres, tuša in vate za opa-lograf. — Pogoji so na vpogled pri \ i Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo ! Tehnično in higijenično najino-derneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Danajska cesto 1 a, U. naastr. Telefon Jte*. 2389. omenjenih oddelkih. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. novembra t. I. ponudbe glede dobave 5600 komadov zarezne opeke, 170 komadov žlebnjakov in ventilov. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 19. novembra t. L ponudbe glede dobave 120 komadov ležajev na valjke. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 21. novembra t. I. ponudbe glede dobave ca. 50.000 kg pšenične moke, 1000 kg riža, 300 kg surove kave in 1000 kg masti. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Pri-računsko - ekonomskem odelenju Ministrstva m zgradbe v 5eogradu se bo vršila dne 22. novembra 1929 ofertalna licitacija olede dobave 82 komadov zabojev. — Pogoji so na vpogled pri blagajni Ministrstva za zgradbe, Masarykova ul. 2. X|til)luuJ;a hond Tečaj 8. novembra 1929. Huvpia* nehanje r>». Ponudba D * DEVIZE: A.m»t»rFin< — navadna ogledala. 7ROOVSKI LIST Časopis za trgovino, industhijo in obut se priporoča p. n. trgovcem, Industrijcem in obrtnikom za naročanje in inseriranio d*. IVA« PSLEH& — Twwnta>- tadatMjako d. d. »MMU*« kot la