MAJCEN Gabrijel Šolske pesmi II. rsH-v* 5**tV.*'**,; i!**'?*'• <*>•*'-•> V-> -V. Šolske, pesmi Gabrijel Majcen. Ukazom dne 27~tnaja 1892, štev. 11187 visoko c. kr. ministerstvo za uk iu bogpčastje dovoljuje, da rabi ta knjižica pr! pouku v ljudskih šolah. • Maribor. Založil Th. K al tenbr un ti o r. 18 88. .?•» •>-, *•' i f, v Šolske pesmi nabral in izdal Gabrijel Majcen. Druga stopnja. (Na podlogi drugega beril a.) Cciiii ‘20 kr. Maribor. Založil TL K a 11 e n b r u 11 n e r. 1888. vsimčiliičim tinkuruit ,btyri»“ v Urmlcu. Preljubi otroci! „Vse stvari po svoji šegi Bogu cast in hvalo pojo. Vrelci po kamenji rožljajo ter šumljajo slavo Bogu; veliko reke po svojih strugah h rušijo in slavijo vsemogočnega Stvarnika, kateri jim toliko moč daja. Pohleven vetrec, ki po drevji pihlja, kakor mogočen vihar, kateri po gorah doni in drevje priklanja, Boga časti, (trilček se na solnci ogreva in svojemu Stvarniku hvalo kriči, da ga živi; še lepše mu ptičice pod nebom veselo pojo: škerjanček po polji, grlica v zelenem logu po dne, slavček po noči; naj-lepše pa angeljci v svetem raji Večnemu sveto pojo. Kako bi človek, venec vseh stvari na svetu molčal ? Zakaj bi otrok božji veselo ne pel?“* Da morete slaviti Večnega in dopadljivo pevati mu hvalo, imate tukaj-le nekoliko čednih pesmic. Radi se jim učite, pa še rajši jih popovajte. Ni lepšega videti, kakor otroke čistega srca, kadar v bratovski ljubezni veselo pojo. Lepa posem Vam „polepša življenje, poslajša veselje, pa tudi polajša terplenje. Vesela pesom žalostno srce ovedri — mila pesem ohladi njegove rane. Lopa pesem je božji dar.“ * * Slomšek. ■ : - ; ::-c 1. Molitev. Pobožno. Dr. Gustav Ipavic. wm , I i r r r i O-če, z na-mi bo-di, Ka-ži pra-vi pot, 4—1—f r* T~v _r_r Ki do sre - de vo - di, Ki do sre - če vo - di; ffrm Vi I \^\ Ti nam daj kre - po - sti kre - po - sti, “iTr ' r Da, kar skle-ne um, V dja - nji naš po-gum, I ii r \ i^i r •Ska - že brc* sla - bo - sti. S. Janko. Grede. 2. Angelj yaruh. Po napevu A. Biolilerja. : č? - PMipPi *=e fr 1. Fo sve-tn an-gelj ho - di, Ne vi-di ga o- Pa ven - dar te - bo di In hfc S 1= g bS3 «• i # - ^ 111 r1 T —■—-—m—a r 3 t=F=f - n P va - ru - je zve - sto. Vne - be - sili an - gelj t"f hPi HT" Ne - be - i5ki o - čo poš-lje ga. je do - ma, Zmerno gibčno. A. Ncilved. Pip g i ^ 1 n u r-fl h-ir- S v-h- * 1 -— -1 1" 1 S d *rl—t- j—* -j—-p- h—t UT ^r / -J ^ ! r ko, ^ 1’rvii nekterl, drngnkrat vsi. 7 1 c/ I i .V/ II i i. 1—1 K—: * ■N i rl : 1 - H. I ! W U I-; h J 'j ! l>o - ški o - če poš-lj' 2. On v vsako hišo pride, Ce tud’ zapita je, Qtrok um ne uide, Če ravno skrije so. Odene tebe, ko zaspiš, Postreže, ko se prebudiš. i ga, Vne - poš - lje ga. 3. Doma in tud’ na potu Je angeij var’h s teboj; Za mizo kakor v kotu Te vidi angeij tvoj Oh, ne razžali angelja. Ki te presrčno rad ima. A. M. Slomšek. Zmerno. 3. Hoja za Jezusom. A. Ned ved. 0 - trok po kam ne plM ve; Ve - li mu Je - zus sam: Veš mo - je de - te kam ? Le ho - di za mo - noj! Le ho - di za me - noj! 2. Le hodi za menoj, Vodnik bom dober tvoj, Glej, to je ozka pot; Ne zgubi se od tod, In hodi za menoj. Le hodi za menoj; Jaz hodim pred teboj, Da te v nesrečen kraj Kdo ne zapelje kdaj; Le hodi za menoj! 4. Le hodi za menoj, Se hudega ne boj; Bom varno vodil te, Da ne spotakneš se. Le hodi /,a menoj! 5. Le hodi za menoj, Sem tron zapustil svoj, Da tebe peljal bom V prelepi rajski dom Le hodi za menoj! 8 G. Le hodi zu menoj! 7 Le hodi za menoj! Glej, majhen bratec tvoj Saj sem prijatelj tvoj, Sem hotel jaz postat’, In to skoz smrt in križ Ti ložej pot kazat’; Popeljem v paradiž. Le hodi za menoj! Le hodi za menoj! 8. Le hodi za menoj! Glej, gor’ je oče moj, Kar zapove, lepo Stor’ vse kot jaz zvesto, In hodi za menoj! 4. Boa za vse skrbi. 1. Na zem-lji miš-ke naj-ti ni, Da bi no 'me-la 9 * * \ V * * 9. v U V r w v r V r ma - mi - ce, Ki ji pri - no - se skor - ji - ce, Da Ib: rov’ - ca stra - da - la ne bo, Tud’ ji po-štorije m po-stelj-co. Bog lju - bi pač za vse skr - bi. 2. Pod nebom tudi ptice ni, Da bi ne 'mola suknjiče, Prav lepe, tople, pernate, Ki greje ptičico gorko, Da tudi mraz jo vzel ne bo. Jo oče mili oskrbi. 3. Na zemlji vsej črvička ni, Da bi ne našel kapljice, Katero on napije se; On najde dosti živeža In lakote So ne pozna. Nebeški Oče zanj skrbi. 4. Pod solncem stvarce take ni, Dn bi še tako mala b’la, Pri Bogu ni pozabljena; 'Ma vsaka svojo hišico, ’Ma vsaka svojo postelj’co. Vse ljubi Oče preskrbi. 5. Glej, dete moje tudi ti Očeta dobrega imaš. Lahko se njemu v roke daš, Lahko se njega veseliš, Ker v božjih rokah ti živiš. Bog Oče tud’ za te skrbi. A. M. Slomšek. 5. Sreče ilom. Lahno. Jože Weis». PTl m 3r~l - i—-H -;gx i ^F=P 1 i 1. Kdor kolj pod mi - lim ne-born ži - vi, Vsak-do pač 3 ■ p: 1=!=B 1—i i 1 1—i—r—H m j H “ 1 ! * P l ri i^d i sre - čen bi - ti že - li, Ce-sar na tro - nu, Pp fi——z: -K H \ . ## -j ^ r i* * tf kme-tič na po-lji Pro - si od Bo-ga sre - če po r-fi- J • J _d -1 .i i -t— T’ ■■i rl-H )ff * 0 i nr fl f » _ i vo-lji. Tud'jaz je iš - čem kri-žem sve-tn; i1 1 -1 H—f : -i L_ =J5—■■> - ^iF31 1 ‘ Pf .j H rr—~p—p- psa r Kje nek' pro - bi - va, kjo jo do - mu? 10 2. Tam, kjer cvetice krasno cveto, 4. Mislim, da sreči venec pleto; Solnce pa revce ves dan pripeka, Kosec jim slednjič glav’ce poseka; Koder pa smrtna kosa kosi, Sreče ni prave, jok se glasi. 3. Z vrta na polje grem je iskat; 5. Tam se raduje kmetič bogat. On si obilno žetev obeta, Sreča pšenice venec mu spleta; Toča prihruje, žito zdrobi, Sreča veselja ž njive zbeži. Ptice vesele, zelen je gaj, Mislim, tu ima sreča svoj raj; Zima prikima, ptice zbežijo, Hribci pod mrzlim snegom ječijo; Glasa veselja čuti ni več, Gaj le žaluje, sreča je preč. Kje neki ima sreča svoj dom? Kdo mi pove, kje našel jo bom? V čistem le srci ona kraljuje, Srce nedolžno razveseljuje; Sreča prebiva v sredi srca, V srci poštenem ti je doma. J. Virk! 0. Deteljica. Zmerno. A. N ed voil. i i i 1. Go-lob-ček zle-tel je v ne-bo, Pri ne-sel de-telj- m co sa - bo Tu do - li k nam na svet, Ker mo - ra - mo i- met’: Ve - ro, u - pa - nje, lju - be - zen. 1 2. Na deteljci zapisana, Perescu V8ak'nm vtiskana Je bila od Boga Poseda trojna ta: Vera, upanje, ljubezen. 3. To deteljco pa vsak pozna, In srečen, kdor jo v sob’ima; Poznate ii jo vi V Na voke se glasi: Vera, upanje, ljubezen. A. Parni*. 11 7. Mladost. Krotko. Mii A. Nedved S v v 1. Pre-dra-gi čas ve - se - Ija, Oj sre-ča mla dih Ija, Ko f# ta - bo gre mi t » Sam brit - ki svet ta - bo r r r že - Ija, Ko 2. Oj nadepolna leta, Kak’ hitro ste odSla, Lepote cvetja vneta Pa vene rožica. sku-Saiu brit - ki svet. 3. Mladost! kako mi mine llitro izpred oči, Veseli čas mladosti, Oj, čas najiopšili dni. A. Perne, Živo. s. Venclje. A. Nedved. 4-T - —K— * 'T ■>-- J t; -> l 1. Ved-no mi ra-dost-ni Ho- di - mo pri - ja - te - lji! r:G Jf ■ K—H g 1 :h~- t« H — I / C C 1 f- ^ ? * * up* Ti ' v Zdaj je čas Se za nas, Oj mla-do-sti čas! za - to y ^ p— ^r ra-dost-no Dno-vi naj te - ko. Ni lepo, če mlado Srce že jo žalostno; (Jas nam že da solze, Pa so pregrenke. Toraj le veselo poj Vsak prijateljev /, menoj; Prav srčno in glasno lio odmevalo. 3. Hajd v vrste! in roke Zdaj podajmo si svoje, Da od zdaj vsakdo naj Poje, da bo kaj! Saj veselja tamkaj ni, Kjer se petje ne glasi. Zato naj poje zdaj Vsakdo, da bo kaj! Fr. Šetina. 9. Kdo sem. l*o češkem napevu. _ _______________________________________________________________ 1. Star - Sev sem slo-ven-skib sin, Iz do - ma-čih 4— -T po kra-jin, Rad ži - viin, ko ptič ži - vi, Dan za dne - vom brez skr - bi. 2. Tja čez polje, prek vasi Moj veseli glas leti! Ljub mi ni prepir nikdar In mehkiižnost ni mi mar. 3. Geslo moje se glasi: Naj telo so, duh krepi! Čvrst, pobožen, zvest in prost! Vso to mi sladi mladost. A. Perne. Zmerno. A. Ne d ved. 10. Venela pevka. —j—?—i,-tf^=P=?=-b=-'3 U^| | p p >■ ✓ 1. Kaj ne bi - la bi ve - se - la Svo - jih F|5 ; . *i. . v e J k b > la bi ve - so *—* la Svo - jih po - mla - dan - skifi dni ? Kaj bi pes - mie no za- b v ~f b U F ^ pe - la, En - krat le mla - dost ži - vi. 2. Sladke ure mi tečejo, Žalosti jaz ne poznam, Kalno misli '•/. glave vrejo, Ako glas od sebe dam.' 3. Kaj jaz vprašam po zakladih, Ki jih bogatin ima? Kaj Si pojem v letih mladih Pesom srečno iz srca. 4. Tuja mesta in dežele Malo mene mičejo, Zadovoljnost, mir, veselje V srci ie se najdejo. 5. In kdor srečo skrbno išče, Vdaljnih krajih prek moija, Solze iz očes si briše, Ker povsod se goljufa. Venelo. 6. In zato bom prepevala: „Sreča v srci le živi! Kje drugod bi je iskala, Ko nikjer je najti ni.“ 11. Zjutraj. A. 1’eine A. Hribar. -K- 14 i jr— 4 -t—»— H 1 L ±=3 g: t i rtf r r * čez go - ro. In za - pe - li So ve - se - li trd l* H- 1—i- 5 -i-ll CZZ3 t=4 h— i # T -»*-» ■ l‘‘ TrCrfi N N * —5 -i 1 Ptič - ki svo - jo pes - lui -co. Ho - li - djo - la, F ~jt- *' —j~1 1 1—#-■l Ttff 'r H ‘ ^ 1 —-H —JP lio-li-djo-la, ho-lidjo-la, ho - li - djo! In za - po - li ti! :j 5s= 1 £-4—\ "s, » .^1 r| epi r C i i 1 i. h “ i 1 r V 'J VJ ''I J 1—* -j t-f-f 2 So ve - se - li Ptič-ki svo - jo pos-mi-co. Zmerno, ne vlečeno. nam je čez go - ro. In za - po - li So ve- so - li Ptič - ki svo - jo pes - mi - co. 2. Kak’ cvetlice In rosice Žc po travi so blišče! Cvetje klije, Žlahtno dije, Bčelice po njem šume. 3. Vse raduje, Oživljuje Zjutraj so in omladi. Tudi moje Srce poje, Stvarnika naj počasti! Občutno. 12. Solnce. G M. i r 1. Ti mor- je svet - lo - be, Voj-vo-da zem-lje! -I 1- 11 I 1 I I f Nas mo - re tes - no - be, Te me - gle tem - ne. 2. Komaj zarja zlata Jutro prebudi, Skoz nebeška vrata Gor vrhe zlati. 3. Srca vsa odpira Plameneč oltar; Kjer tvoj žar’k umira, Vsahne zemlje dar. 4. Ti nam vinske trte Zoriš ljubo slast, S sadjem polniš vrte, Ivožam daješ rast. 5. Ti nebeške luči, Luno razsvetliš, Vedno, vedno uči: Kogar čast goriš. M. Kastelec. 13. Večerno solnce. Leliku in gouljivo. ;---------k—k—|L A. Ilichi er. —1— rrm Ifi tp p p ~v ^ ha-ja in jem-lje slo - vo! > h V=9=& v Že ža-rek za žar-kom u- ^ j fiur * I '—v mi - ra, Nas sko-raj za - pn - sti - lo bo. 2. Za goro visoke se skriva, Se malo ozira se zdaj; Kak’ v senci dolina počiva, Že s hladom odeva se gaj. 3. Vse spravlja se mirno počivat, Potihnejo trudne stvari; Počitka potrebnega vživat’, Tud’ otrok pohlevno zaspi! koliko. 14. ZvonikarjoTft. Blaž Potočnik. _fcn_-U K_j* i nr r. i p | p P o? ^ p 1. Ko dan se za-zna-va, Da - ni - ca pri- pla-va, Se sli - ši zvo-ne - nje Čez hri-be, čez plan; Zvo - no - vi, zvo - ni - te, Na £ . p ^ —i— ** j tl P-p=fl * 5 1 u I I k* I Kru - tek lo dan. Zvo d:m. 2. Kdor hoče živeti lit srečo imeti, Naj delil veselo, Pa moli naj vmes: Zvonovi zvonite! K molitvi vabite, Ker prazno je delo Brez sreče z nebes. 4. Oli! naglo nas mine Ves trud bolečine; Utrujen se vleže Na pare trpin. 3. Če delav’c se vpeha, Trpljenje mu neba, Ga delopust vabi, Večer ga liladi; Zvonovi zvonite, Nedeljo znanitc, Gospod ne pozabi, Plačilo deli. Zvonovi zvonite, Domu ga sproinitc, Gre z dela in teže Adamovi sin. Maž Potočnik Milo. 15. Lahko noč. JL'o napovu A. Prot iii a n a. f. #■ m i H 1 r r 9- f v U 1. Svet - lo solu 1 ^ i/ i r j- v ce se je ski i - lo, \’<*e na 1- f t p 8 1 M f b ( Jj 1 ^ 1» »ve - tu po - tih - ni - lo. Vse o - do - va ti - ha % IS^II noč, Da '0 spa •• ti nam V jo moč’. 2. Svetle zvezdiee gorijo, Tara mi nebu se bliščijo, Kakor bi nas angeljci Dol iz raja gledali. 3. Ptičice in vsa živina. Gospodarji in družina, Vse počitka željno je, Tiha noč zaziblje vse. 4. Moja glav’ca je zaspana, Moja postelj'ca postlana; Ljubi angelj, varh ti moj, Siene varuj tud’ nocoj! 5. Jutri hočem zgodaj vstati, Nečem zarje zaležati. Bog mi svojo daj pomoč! Oče! mati! lahko noč! Živahno 10. Lima. A. P r o t ni a n r* h —„—-—j—k—k ,—i—^—k 4r • >, ^ PP *' h u $ v u 1. Pri-jaz-no lu - na sve - ti, Nam lahko noč že- i ■ ^ P P f 1 Uls v v T; -t + ' ' p i li. Modzvez-da-mi se ma - ja, Skozmcg-le se sme-ji. 2. Pohlevno so zakriva. Odkriva spet obraz, 1’opotnika tolaži, Da mu je krajši čas. A. M. Slomšek. 17. Zvezde. Zmerno gibčno. A. N e d v e d. 19 F« J J -J M -I j- -i=H ht -i 'i ' \j 7- ' 0-U -1 » 0 w r* (5 ? --d da - ni, Krog-le po - te te - ka - jo; Zvez-da 4 J 1 S~K ——-——t—■ ~T’l—N— ? b U zvez-di je so-sc-da,Njihza nas šte - vi - la ni; Dni - ga ^ J i H J _,—J—S—g- LrM ■K * - -f f I I 'J Hj P v dru-go svet-lo gle-da, Vsa-ka bož-jo čast go - ri. 2. Svetla cesta je razpeta Čez neskončni neba zid; Tani se vozi čast očeta, Viža pote zvezdnih rid. Vse je kroglo, vse se miga, Vso od ognja sveti se; Vso oznanja, da velika Koka svet stvari la jo. 3. Tvoje veličastvo, Večni! Trume zvezd nam pravijo: Kako bomo še lo srečni, Oe mi k tebi pridemo! Skoz’ teh svetov svet bo pela Naša duša stvarniku. Vrhu svetov bo sedela, Pela petje angeljsko. TJ. Jarnik. 1 ti Tf 5 “Ž . ... 1 v b do, Se ž nji - uh i - gra - jo, )ili v ven - ce ple - to. 23 2. Vijol’ca ponižna na tihem cvete, Pa vendar duh njeni se daleč razgre. Ponižnost nam kaže, ponižnost nči, Da b’čednost to lopo posnemali vsi. 3. In lilija bela se v cvetji maje, Oblečena svetlo nauke daje, Unema mladino za čisto srce, Nedolžnost poroča za leta mlade. 4. Zlatica rumena kot čisto zlato Se milo ozira tja v milo nebo. Tam gori nam pravi, da vsi smo doma, Tam gori je oče, ki rad nas ima. A. Praprotnik. 23. Zriililjeji slepega. Napev narodni Sočutno. če; Al’ te - ma po-sku-ša nad ma-noj si moč, Al’ 24 rf--b |« 'S-i-f5 riifi * ** J i u £J m "1 ts : 1 1 i~p \ 1 vera nič od dne - va, ob - da - je me noč. 2. Le enkrat bi videl višnjevo nebo, Zeleno planino in belo goro, Le enkrat bi videl oblak nad menoj, Bi vprašal ga glasno, jočeš se z menoj. 3. Le enkrat bi videl dolino in gaj, Ob blagor! veselje, kdor vidi tu raj. Le enkrat bi videl, kak cvetke cveto, Med drugim, strup meni v prsih neso. 4. Le enkrat bi videl soseda oči, Bi vprašal v očesih, kar srce taji. Svet za me ni st vrnjen, le grob si želim, V grobu resnico in up zadobiui. Krotko !u SS u čis 24. Prijateljstva cvetice. Ijubeznjlvo. A. N e d v e d. Cve - ti - co po-znam jaz, hi cve - te le po, Bolj i * v i/ v lam jo pač ko zla - to m sro - bro, Tu z-h" JV-SI—— id ? •• 0 * i • 'if p— ^ —p- -p £ - ko jo Wn - ča - la o - na u sr - ce, 'la 25 T' T v i/ ču - til T -f KZ 'J [> l> ne - beš - ko :=^EF=^Z T 'J ve Ž / h ‘I ' i - so - lje "f & 1 je že. 2. V viharji življenja oživlja pogum, Tolaži valovja nam silnega Sum, Ce tudi nas vse, celo vso zapusti, Prijateljstva cvetka le krepko cveti. 3. O blažena ura, katere je sad •prijateljska rož«, predragi zaklad! Če tudi poslednji se up razleti, Cvetica nebeška nas ne zapusti. Dotela. 25. Sciiičja tožba. Zmerno. Napev narodni. ^ --rrr rrf ? r ~r? =§: U U i 1. Sto - ji u - čil - na zi - rta - ua, =fc£-= tzrfz Prod njo jo P " r ^TWW TT’ T sta - ra ja - bla - na Ta ja - bla - na je vo - tol Se - ni T V i si gnez - do vanj. 2. Senica /j ut ruj prileti, 3. „ Poslušaj me, uCitclj ti! Na šolskem oknu obsedi; Kako se pod teboj godi! Na oknu kljunček svoj odpre, Vsi dečki tvoji mo črte, Tako prepevati začne: Povsod love, povsod pode.“ 26 4. „Zalezli moj so ptičji rod, Iz gnezdu vrgli ga za plot; Mladički tam pomrli so, Oči svetlo zaprli so.“ 5. „ Grdobe grde, paglave! Masti sto vredni leskovo; Kdor v gnezdu ptičice lovi, Ta v srcu svojem priden ni.“ L. 26. Rožici. Gibčno Po napevu Grebenčevem. 5 -fariJ Fr ‘ i-1 v Ro - ži - ca za-la! V ti - hi sa- U V 1. Bo - di mi zdra-va, 1 i u ? u r u u u moti Skri-va te vrt. 2. K tvojim von-ja vam, Uaj-skim di- p-p- ll*—i -U— ■ff—i K, f ■ __ aig 1 ša-vam, V soln-čnih jo žar-kih Pot mi od - prt. 8. Cvetje rudeče Veter razmeče, '{Vbo in mene Cas zaduši. 4. Torej bod’ zdrava, Kožica zala! Dokler še sije Rajska pomlad. A. Umek. 27. Na vrtu. Občutno. 4-1 A. Praprotni k. 1. Po vr-tu sem bo-dil, Cvot-li-ce sem bral, O- tro-koin naj - lep - še Za ven - ce da - jal. 2. In vence spletali 3. 0 mila nedolžnost, So mične, lepe, Kak sladko živiš! In zraven ustili Pri rož’cah minljivih Besede sladke. Se tak’ veseliš. 4. Nedolžne ročice In čisto srce, Te rož’ce so tiste, Ki tebe zlate. A. Praprotnik. 28. Na polji. Leliko. Napev ruski narodni. s t kia tmmt. I. Po ntv-nem po - Iji so spre - lia-jam, Ko ži - to f' f f f ^ L/ ^ 1 P P U U v mla-do v klas-jo gre; f Ve-sel škr-ja-neo žvr-go- le - va, Ra - dost - no bi - je mi sr - ce. Na pol jt so cvetice krasno, 3. Krog mene pojo sladke pesmi Po njih liučtilo mod bero; Vesola druščina ljudi, Nad mano pa nebo jo jasno, Ki z mano so pomladi novo In solnce sije mi ljubo. I/. srca vsoga veseli. 28 4. Zares si lepa, pomlad mila, Al’ oj, le kratek tvoj je cvet! Ti komaj cvetje nam pokažeš, Pa naglo ga odvzameš spet. Fr. Cimperman. 29. Kmet. Lahko. v----- Fr. Jamšek. ! i h j,— tf-jrd " -h- -* Fp_4i_j±Ep U 1. Ko pt =f=r mlad se L -q-l—. r-f^^-p=tc V li - ž.i, Jaz vr-tec g n l—i—z lrp::£r^d U i-dim In Ni »-HI &k=t j • ^ l- t k -dr* ni *• -s r or-jem in se-jem In trs - je sa dim. Zmerno Ji s Jožo W O i H rt. Ut 1. Ko po - mlad se bli r ž i, Jaz dim or - jem in r-J- vr - tee gra se - jem In trs J« sa - dim. 29 ‘2. Po letu koSevatn Planine, doli, In srpe bruse vam, Ko žito zori. 3. V jeseni gozdarim, Otavo kosim, Pšenico orolatim In grozdje mastim. 4. Po zimi počivam, Napregam sani, Orodje popravljam. Dok sneg ne skopni, 5. Ves teden se trudim In gibljem roke, V nedeljo hladim si Glavico, srce. Brihtno. isM-' i r 30. Pastir. i rzi ' Jože VVeiss. 1. Jaz sem go I Hi * r -(r-trl+~siF-Jr vrli pla - nin; Lju-bim svo-bo - do, Do - le l ~4— S =JEj • 0 i fr ^ J 1 ^ 6. /T\ m go - ro. 2. Solnce me budi, Lipa me hladi, Kožice ljubo Meni tud’ cveto. P-f------------ vrh pla - nin. 3. Bele junčeko Pasem sem ter tje, Ptičico z meno Pesmico pojo. 1 30 Jače vrh gore 5. Tukaj dan in noč Bije mi srce, Bivam vriskajoč: V inirnej bajtici Gora je moj dom, Spavain brez skrili. Za-njo živel bom. 6. Lep je božji svet, Gora mu je cvet; Jaz sem gore sin, Bivam vrh planin. M, Vilhar. Budno. J. Mik losi.ril. 31. Na goro. frjrŽ-- j; . jj! ^ j~3rj I I I 1. Na go - ro, na go - ro, Na str-me vr-ho! Tja 1 ^ i 1-8 -3F-' r\ 1—t— :r=fd V H r V —J—*— r i r-3 kli - če iu mi - če In va - bi sr - ce. Tja F p—^ P---------- I kli - če in mi - če lu va - bi sr - ce. 2. Na gori cvetlice Naj/.aljše cveto In ptice preljube NajslajSe pojo. 3. Na gori pod mannj Oblaki vise, Nad manoj viSave BliSčijo vedre. 4. Na svobodnej gori Ni zetnskih nadlog; Nad manoj, pod manoj, Krog mene je Bog. 5. Tedaj le na goro, Na strme vrbe! Tja kliče in miče Iii vabi srce. M. Villmr. 31 Krepko. '-Jr 32. Dolenska. J-M- Bl. Potoinik. i, U | V ^ ^ ^ ^ ® Pri - di Go-ren’e! Z mr-zlo pla - ni - ne, Vil - bi Do- *_ f3 *.—fr-p—(P ^ C/ « u r ^ ^ p i ^ C ? u j? u len'c V gor-ke do - Ii - m;; Mr-»el je led, Pri - di se crjhj^b ~ t=: Fi J J1 v *—s -fs— -^—1 *&=-] * * v t 'w '5 U P l-J 0 1 1/ '—i —t?—. J— •'id j~r p —Snr^pTr;- r gret! Soln-ce gor-ko Tu kaj nam si - ja, 'I'r - ta Iju- =£=*^l bo Gor se o - vi-ja, Vin-ce /. go-re Gre-je sr- raMNF&3=Tria fp=t*j=z. z^K=p^b^c=j==,fi^=Ea Vin -ce /, go - re Gre-je sr - ce. BI. l‘otouuik. 32 L 33. Urbanova. / Epppppplppfpfp Grede. Najicv iz ,,1’CFnii M. Aliarla". —!=—K—I — ---1- 1. 1’rc • Iju - lii sve • ti Ur - ban, Ti «1» - bor naš me- SIP • 1 >s - — J— i i—1 fj l-£j s 1 1 ' I ' i "V > Ygo-ri cali ti stil - mi - ješ, In žlalit no grozd-je — . l=i i H ■H H i 1 1 P-?— ji l ! —i=zt i i - J I 1 H H ■ 'maš. I,c zo - ri ga in mo - di ga, Boš T i i f7 i r i i f i dal nam do-ber mošt. Boš dal nam do-bor mošt. _J. 1- Grcdč. E. 1 hfc-2- 1 Fi ^— >-■ =*=! V -#■ u 1 s V— c / L i t / Nniinv narodni. -JV-*-*,---------. 1. Pre-lju-bi svo - ti Ur-ban, 'l’i do - bor naš mo j*-S- \ rJ ;s i-| K:: s-Jh F| 1 v: U U \> * - : * r i/ p k JU HI v%% -i-i 'P i-V-t— *-l A ' A h J* A r _ H “ 1 •E-l ✓ m VTM H b0=_ i—*-—j£J3 u U U 'maš. Lo zo - ri ga 33 3- i—t— T lo - ber mošt. Le zo - ri ga in ' [> diil nam do - ber mošt. w ^ “ » C z f me - di ga, Boš dal nam do - ber mošt. 2. Veselo to na hribci Vsak kmetič počasti; Okol’ podobe tvoje Rad brajdo naredi. Le varuj nam, oskrbi nam Gorico žlahten sad! Zmerno 34. Zima. =3rzrrz=t ^ i n^T i A. Ned ved. =f \ f \ ■» I 1. V do - li - nah, po liri - bili sneg de - bel le - ži, In i i 1 i i 1 i r i fc= 1 ^ _ U- 4--] 4K . / . J r' r rL p=i M i j v ri •I *_>:d rJ 1 ! H —«J—* IH Fp-* r- r * 1 *=P d-j ^=f —i >- — C/ "... D J ve - sa so pol - na sne - žen’ - ga pra - hu. 34 3. In sapa ruzmrazua pribriva ojstro, Ter skorja ledena pokriva vodo. 4. Popotnik podviza, ker mraz ga podi, Se stopinjo mu vsako pot zmrzla liruši. 5. Ge ravno viharji razsajajo z’lo, Narava počiva pod snegom sladko. (j. Spomladi pa zbudil bo stvarnik jo spet, Podaril ji bodo zelenje in cvet. Sočutno. 35. Pri jaslicah. A. Ne d ved. rr rr i i r it i i tu v 1. K Te ■ pri - dem 1111 - lo te, Ki U ll.l 0* -0L- U svet se V nam —S—1—0--------0----0—•—f- 5 r u u r i u ro - diš, Po - lju - bu - jem jas =±: - li \ -0- \ j p P -ar s **■ 1 1 u v V v 1 sve - te, Kjer po - hlev - no zdaj le - žiš. 2- Kak’bi vredno jaz to hvalil, 3. Sprejmi, prosim, srce vbogo, kaj bi dal za dar? Ki ti ga darujem zdaj, 7 u le - Revež, Srce bom ti vse podaril, Ne zavrzi ga nikar! Stori, da bo vedno dobro, Tvoja last na vekomaj. A. Praprotnik. SO. Vožnja na saneli. Veselo, a ne prehitro. A. N e d v e d. »-tr- ±c=jr. k t ? k i i hram hram - be Glad- 35 ? k H n 1 5 fnnc ko so po ce-stah dr - či; Hop, liop,hop,hop,liop, §$=*EEt=i ♦ P L) ^ r r *- L, liop, hop, hop, Ko - nji - čok moj vka - lop! 2. Po noči sneg strdil je mraz, Zato je (Jrsanja zdaj čas; liop, hop, hop, hop, hop, hop, hop, hop, Konjiček moj v kalop! 3. K nam mož je sneženi prišel, Obleko je belo imel; liop i. t. d. 4. Mehkužnik pri peči sedi, Iz hiše se iti boji. Hop i. t. d. Hribar. 37. Teloviulski pozdrav. Korakoma. A. Ne d ved. E t=l :i 0—0 Jj t r t t I 1 ! i 1. Ko to - lo - va - dec zju - traj gre Po- I I I ±==3= J—^sr-r=: I I I tHr gle - dat lo - pi svet, Po - zdrav po - bo žen 1 %J II E3 3 n .n h—:—*—t-3 2 &t=2 ! 1 rf t dl P A M i ^=3 klie mu je In z Bo-gom dan pri • čet: Na a* 2. Če više stopa na vrhe, Kjer vejo bistri zrak, Zavriska krepko vrli gore, Suj čvrst je korenjak: Na zdravje! 3. Počitek mu zeleni mali Ponuja vgozdu tam; -Kjer skače srna, zajec pluli, Odmeva v božji hram: Na zdravje! 4. Ko bila ura zadnja bo, Mu tiho šlo srce, Prijallom klical bo v slovo, Stiskajo jim roke: Na zdravje. A Perne. 38. Telovadsko življenje. liuduo. A. N e d v e d. I i Ifepp? B \ p vf f ’ £ • > i i 1 1 1 . Živ-lje-nje to naj-lep-še jo, Ki ga i - ma-mo g (Zfef y— fz= - li te - lo - va - dec se Po s ve - tu vsem ča I In li te - lo- va - dec sve - tu vsem ča - sti. ■u 2. Življenje da marljivost mu, Marljivost da mu moč, On dela cel dan brez miru, Dokler ne pride nož. 3. Ko pride noč, leliko zaspi, Spočije se sladko, In z dnevom zlatim se zbudi, Zapoje radostno. 4. Vesel on vstane, gre na zrak, V zeleni širni log, Vesel je vedno in krepak, In ne pozna nadlog. 5. Nadloge so neznana rež. Bolezni no pozna; Pogled pa jasen in žareč Na znanje to ti da. Posl. Fr. Končan. 39. Brzo sestre se zberimo. Veselo. . A. Ned ved. v -#—0—jr n—n——*—*—iR * » 0 t ; * * * sa V V V U p h 1. lir - zo so-stre so zbe-ri-mo, Prid-no ple-sti * f y p" t? t?' fr i 'f—t? U ^ ^ ^ V 1, 1- se u - ci - mo, Vsa - kii In N . U V rl> t> - ti, kar se da; EEE*—SSpHEfcEjf7r3 -#—*—*—#—J #—f— i/—# ' »—# —# —»—-j L* \> \> V U \) £ V U' U v De-ček pla - va - ti se u - či, Po dro-geli se * P"~P V r V V . krep - ko su - či, ric - sti naj de - klet - ce zna. Fife g N kii II i1] rterj s - :1— fp # P s r J s±a i i L- Napev češki. 1. Br - zo se-stre se zbe - ri - mo; Prid-no plesti 38 P U f so u - či - mo, Vsa-ka hi - ti, kar se da; ^ N 1 ^ N - -P—<------*,-------N- 1---M r - • -P— * • v ; _ s s>q * • V;: -r-tr—n, p—F——t? t?- i—r—d u De-ček pla-va - ti se u - ei, Po d ro - gch so zdE3=jEEfcj;^^trri=~1 ”i r krop-ko su - ei, Pio - sti naj de- klet -cc zna. 2. Perutnina bosa kodi, Ker lo zobati jej godi, In ker plesti ne vime; A ljudje uče se plesti, Šivati in lično prosti, Da obleko narode. 3. Glej bučelica v poletji Radostna brenči po cvetji, Da se z medom preskrbi; Dobro ve, da leto gine, Ž njim strdono cvetje mino, To človeka naj uči. Vso nas živo opominja, Da mladost nam hitro zginja, Skoro nje preide kras; Srečen bode, kdor se trudil, Zlatih ur ni mlad zamudil, Srečen bode sivolas! fosl. J. Cimperman. 40. Mati. Genljivo. G. M. žjferr w ČT l - ■—5 * U I U 1. De - to rov - no, do - to ma-lo, Kdaj mi =y 39 h i g i f »• s. 3. e • r 1 —J 1, 1 1. L 1 , i 1, J 'g skrb-na F7rr i-—r~ h R * -1 * 1 1—? 2— 7~l r-1 JI “1 j bf S \ =—•~4\ r +- ! 1 ma-ti Mog-la sem in bom pre - sta - ti? 2. Sem na rokah te nosiia, V bolečinah te zdravila, Za-te noč in dan skrbela, Za-te sem in bom živela. 3. Postelj kolikrat postlala, Zibel tvojo som zibala, Pesem ti zapela sladko, Da zaspalo si čez kratko; 4. Uez-te se potem nagnila, Srčno Boga sem prosila: Oče, hudega ga brani, Meni, sebi ga ohranil 5. Dete malo in ubožno, Hodi pridno in pobožno, S tem skrbi mi boš plačalo, Dete revno, dete malo! S. Jenko. 41. Solza. Milo. l-fr; g— ~r r—f—'t r—p— 1. Vna - roč • jo lju - bez - nji - vo Po- Napev poljski narodni. F#i — fetiši r- " •? m- pt s —P :=t d l t • K ■ T < dam so k ma - te - ri; ža - lost - na in Ufe ?T T Z 1 f f-_£ ti - ha Raz Y~ — ’ v' ža - ljo - na mol - či. 40 Sočutno. Napev slovanski. IS. r±.irS: zZ=hr zzfr qtz U 1. V na - roč - je lju - bez - nji b Po- --------f.----f.--g 9 J—---------#-J— |----h~ ^C— , P ' ' 1 ui ^ d;im so k ma - te - n; A ! p“ ža-lost - na -3-—; |V —h, ti^ il> t b Kaz ES- i - ža rt r - Ije - na mol =#%* i| L:—v - ci. 2. In ganjen roki svoji V naročje jej ložim, A žalostna in tiha — Gledaje jo strmim. 3. Kar kane solza vroča, Na mojo mi roko, Ki padla je očesu — Oj, materi, svetlo! 4. Ustane urno mati, Molčeča obstoji, ln stisne roki moji — Molčeča odhiti. 5. Spoznnl sem žalost, tugo, Spoznal njen tihi jok, Spoznal, kak’ dobro mater Imam jaz, njen otrok! 6. Nič več žaliti nočem Preljubega srca, Nič več ne sme jokati Otrokovih solza! 7. In solze te no zabim, Ne zabim nikdar več, Ker solza ta je bila Ljubezni kan žareč. A. Perno. Zmerno. 42. Dom. v i p \ P do - ma. St ' Fl ' r. b Lju - bo T f r M. Žaga. J Ji, P§ b Kdor ga po - zna, Pre - go - vor 41 U 1 ri že pra I vi; U '/ I To - rej moj dom, #*!WWPPP - bil te bom, Do - klor smrt me ne spra- vi; To - rej moj dom, I f Ljn - bil P te bom, V Do - kler smrt me ne spra Sočutno. BJ po - vson Po y v. lira - m pot, V zve - sto - bi V V va - di 2. Potem boš skozi srečne dni Veselo potoval, In slednjiC tudi brez skrbi .So smrti boš udal. 3. In vso potem ti bo lehko, Kar koli boš počel, Co v žeji tudi pil vodo, Boš zraven še zapel. 4. Hudobnež dela sc boji, Ker to mn je težko, Krivico mnogo pa stori, Kar tepe ga močno. 5. Že sije lepa um pomlad, Mu polje ne rodi, Bogastva ves si le zaklad Po krivem pridobi. G. Za njega svet je poln strahu, Vsak vetrec ga splaši, Še v grobu ni ga zanj miru, Ker vso za njim kriči. 7. Zatorej tvoje naj povsod Pošteno bo srce, Gospodovo obrani pot, V zvestobi vadi so! Posl. .1. Pintar. 45. Popotnik. Lahno ganjono. m Po nonnanskom navodilom napo v n. —n— I---------f X TJ ' V—I-—r*-h—h—ff—f-j 'j 'j ^ v ^ \ V 1. Po-pot nik pri-dem čez go-ro, Od do-ma vza-mom f' I -f—F-fr v se slo - vo, ✓ In y y ka mor se o - ko o - zre, Po- 2. ✓ V vsod sc * f mi nov svet odpre. Tud’ tukaj soin-ce gre okrog, Do- ' f* « •— *■ f • V P ■ li • no vi -dim, hrib in log; ff[iTlTrTr' Pa soln-ce na-še bolj bli-s IJ I/ I J I J I J I J 'P' T ^ [> * \> j/ V V šei, In hrib naš lep-Se, lep - še V u ze - le - Tud’ tu eveto cvetličice, Po njih Sume bučelice; Pa naših rož je lepši cvet, linčelic naših slajši med. Skoz mesta hodim in vasi, Povsod druga« so govori; Jaz tuj’c nikogar ne poznani In sred ljudi povsod Sem sam. 3. Dežela ljuba, kje ležiš, Ki jezik moj mi govoriš? Kje znanci moji še žive, Prijatli moji v grobih spe V Zdihujem, vprašam vedno kje V Prijatli! k vam želi srce; Perut imeti si želim, Da k vam domov ko ptič zletim*. J. Strel. Hi. Grof KuAolf Habsburški. Slovesno. A. Ned ve d. —i—T—»• ?-----m—-—-j—T-— : f '■ I mm 1. Po - ni - žen grof je v Svi - ci =.3=. , bil, Mars’ --a I m SE^=tt? I l> I 1 kdo šo zanj ni ve - del, Habs-bur iU ški Uu - dolf 4G ■ fc- • £ 3: =d =E*Ei 1 r U f" - J -! 1 ■ *• * i i, H* —#_JJ 1 se gla - sil, Nomšk’pre - stol je za - se - del. 2. Gradove roparske močne Vse hitro on razdrl jo, In pota prej nevarne vse Kupčiji spet odprl je. 3. V krvavi vojski ni iskal Za se dobička, slave, Deželi ljubi mir je dal In vredil je postave. 4. On nikdar ni poznal laži, Ni nikdar bil krivičon, Vladar je moder bil vse dni, In vsakemu pravičen. 5. In ker jo vladal tak lepo, Izgled je bil vladarjev: Vstanovil nam je Avstrijo, Ded naših je cesarjev. Posl. Fr. Končan. 47. Lamlon. Malo počasno. ni i Napev narodui. nrr^rrfTl-—rf-f 1. Sto - ji sto - ji tam Be - li - grad, Za gra-doin ’ ~| N—;hl r> K ; sfc= ZT- *=r 1 K C C -tl'* Ih ■sriij li FES T- AlZ' n i P te - če rde - ča kri, Za gra-dom to - če rde - ča ±=’ Da b’ gna - la mlin - sko kam - ne tri. 47 2. Tam Lavdon vojvoda stoji, Krvavi meč v rokah drži; On čo imeti Beligrad In turško vojsko pokončat’. 3. Ošabni Turk so mu smeji In Lavdonu tak, govori: „Si prišel mene ti častit, Al’ prišel zajcev si lovit?" 4. „Ne prišel zajcev sem lovit, Al’ prišel tebe sem častit; S svinčen’mi zrni te kropil; In s črnim prahom bom kadil.“ 5 Cesarske puške pokajo, In turške gospe jokajo; Cesarski bombe mečejo, So Turki z grada vlečejo. 6. Glej, tak’ mogočni Lavdon je Premagal vse sovražnike; In dokler Beligrad stoji, Na slavo Lavdonu slovi. 48. Cesarska. Slovesno. Jože Haydn. « > H i • • 3 RfB- IP * s 1» * * d 1. Bog o - lira - ni, Bog ob - va - ri Nam ce-Mo - dro da nam go - spo - da - ri S sve - te 'd —■1“ p V j—i—'^ -—-j—H =f=± * sar-ja, Av • stri - jo! Bra - ni - mo mu kro-no ve - re po - moč - jo! -m ? B*—rp 1 Fr~ M i —r-E—pz fer-i r-4 i- ^ * ded - no Zo-per vse so-vraž - ni - ko: S Habs-bur- s FdE-te—f-*—*- *• r 1 « * ^r P “P ±Jt==L i * 11 škim bo tronom ved-no Sre-ča trd - na Av-stri-je. 48 2. Za dolžnost in za pravico Vsak pošteno, zvesto stoj; (Jo bo treba, pa desnico S srčnim upom dvigni v boj! Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni: Vse za dom in za cesarja, Za cesarja blago, kri! 3. Meč vojščaka naj varuje, Kar si pridnost zadobi; Bistri duh pa premaguje Z umetnijo, znanostmi! Slava naj deželi klije, Blagor bod’ pri nas doma: Vsa, kar solnce je obsije, Cveti mirna Avstrija! 4. Trdno dajmo se skloniti: Sloga pravo moč rodi; Vse lehko nam bo'storiti, Ako združimo moči. Brate vodi vez edina Nas do cilja enega: Živi cesar, domovina, Večna bode Avstrija! 5. In s cesaijem zaročnica, Ene misli in krvi, Vlada milo Cesarica, Polna dušne žlahtnosti. Kar se more v srečo šteti, Večni Bog naj podeli: Franc Jožefu, Lizabeti, Celi hiši Habsburški! o /O r o v Dodatek. Ahacel Matija, r. 1779, o. kr. učitelj na gimnaziji v Celovci, u. 1845. BicJtler A. ? llaydn Jožef, r, 1732, skladatelj na Dunaji, u. 1809. Hribar Anton, r. 1839, vodja in učitelj na c. kr. vadnici v Gorici, u. 1887. Ipavic Glistav, r. 1831, doktor zdravilstva pri sv. Jurji ob j. ž. Jamšek Franc, r. 1840, nadučitelj v Rajhenburgu. MiUoeich Ivan, r. 1824, učitelj na c. kr. vadnici v Mariboru. Nedveil Anton, r. 1828, učitelj godbe na c. kr. učiteljišči v Ljubljani. Potočnik lllax, r. 1799, župnik pri sv. Vidu nad Ljubljano, u. 1872. Praprotnik Andrej, r. 1827, nadučitelj in šolski voditelj v Ljubljani. Protman AnUn, r. 1814, župnik pri sv. Martinu na Poliorji, u 1865. Wei$s Jože, r. 1848, nadučitelj v Celji. Zega Miha, r. 1852, nadučitelj v Kanalu. Vsebina. št. Str. št. Str. 1. Molitev 5 27. Na vrtu 26 2. Angelj varuh A. . . . 6 28. .Na polji 27 - B- • • ■ 6 29. Kmet A 28 3. Iloja za Jezusom . . . 7 n B 28 4. Bog za vse skrbi. . . 8 30. Pastir 29 5. Sreče dom 9 31. Na goro 30 6. Deteljica 10 32. Dolenska 31 7. Mladost 11 33. Urbanova A 32 8. Veselje H B 32 9. Kdo sem 12 34. Zima 33 10. Vesela pevka . . . . 13 35. Pri jaslicah 34 11. Zjutraj A 13 36. Vožnja na saneh . . . 34 n B 14 37. Telovadski pozdrav . . 35 12. Solnce 15 38. Telovadsko življenje 36 13. Večerno solnce . . . 15 39. lirzo sestre se zberimo A. 37 14. Zvonikarjeva .... 16 n n ** n 37 15. Lahko noč 17 40. Mati 38 16. Luna IS 41. Solza A 17. Zvezde 18 » B 40 18. Pomladanska .... 19 42. Dom A 40 19. Pomlad 20 * B 41 20. Pomladnje jutro na vodi 20 43. Moj dom 42 21. Ne zabi me .... 21 44. Kmetovalec sinu . . . 43 22. Tri lepe cvetico . . . 22 45. Popotnik 44 23. Zdihljeji slepega . . . 23 46. Grof Rudolf llabsbunSki 45 24. Prijateljstva cvetice . . 24 47. Lavdon 46 25. Seničja tožba .... 25 48. Cesarska 47 26. Kožici 26 Dodatek 49 ■' . ■ -* . 1 - - ■ ' &''•/’ . "r-\ '*. Y> ***'+ - vv V1- • ■. * ’ .-/ _• ,v*. .'^-’ >. , • ' -• ’• v*«^''*$*/' $*«& S#»S*v:"••/.- /:&;>*,^ ■ .. / .■■■ „ " • : -v-- ,; /-'U% ^ ;-• ■' .• v:®- . ' - • >*■-,' - ': ~ • ■ - -,> ■ ■ ■ " rr; •,•■-■ S-M “■• - !f'U'"‘v,' 'V** ' V-,: ...'.*> • . '■ . ,. .' :> ."■ ; V- .':..- ■<.., ■ . • ■ ,, hiAvS.. -, : u-'.v, Jr .- Bife'i% ■ vr-A,'!fSlS 1»;■:“‘- A:- ;#>: *«i mm Mrd&Sl^ ^TW^!M r •< • / • .i'•>{.'. j.-«-.. •' »i-: ,d5» *.-.* t , -i-.iM « 5?&5«S2 <>.\-V'- *-v jfi >y i :*&* '. ' • '•'?•';v*•. ,£, *“ - i r'A :V rA K-rv*;- v t a *. £&&*. l k ink !č ; v, ; . . ITŠf' 1 - *