mmniHiTiTim	-	;; ~--	.....
- SPOMNITE S
I = ftMERIŠKA If DOMOVI.
S DAROM! «	AMERICAN IN SPIRIT—■FOREIGN	^^	SLOVENIAN MORNING
' L-j m LANGUAGE ONLY__AMERICAN HOME	NEWSFAFFR ......
NO. 252	CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 26, 1946	XLVI1I- ^ .
Razne najnovejše svetovne vesti
PASADENA, Kalifornija. — Tukaj je umrl znani filmski
igralec-humorist W. C. Fields, star 66 ,let.
« * *
WASHINGTON —ičez praznike je bilo v Zed. državah ubitih nasilne smrti 216 oseb. Od teh jih je bilo ubitih v prometnih nezgodah 183.
* * *
WASHINGTON — Severno od Winnipega v Kanadi je kazal toplomer včeraj 30 do 49 stopinj pod ničlo. Mraz se zdaj po-miče proti Zed. državam, kamor bo dospel nocoj ali jutri zjutraj. Toda vladni vremenski uradi mislijo, da se bo ta mrzli val spotoma porazgubil in da ne bo zadel z vso silo ameriških držav.
rt fl rt
MOSKVA — Sovjetska Unija je poslala na raziskovanje južnega tečaja 10 ladij. Vodi jih znani raziskovalec Voronin. Zed. države so že pred nekaj tedni poslale na južni tečaj 9 ladij, ki jih vodi admiral Byrd. Govori se, da bodo tam iskali predvsem uranium, ki je potreben za izdelavo atomskih bomb.
* rt rt
SANGHAJ, Kitajska — Sinoči so tukaj treščili na zemljo 3
zračni transporti, pri čemer je bilo ubitih 77 oseb.
rt rt rt
INDEPENDENCE, Missouri — Predsednik Truman je bil včeraj doma, da je pozdravil svojo 94 let staro mater za praznike, ž njim je bila žena in hči Margaret. Predsednik se vrne danes nazaj v Washington.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
NOVI ŠKOF ANTON VOVK je bil posvečen v Ljubljani na prvo adventno nedeljo 1. decembra. Novi pomožni škof, ki je vodil ljubljansko škofijo kot generalni vikar po odhodu škofa Rozmana, je bil imenovan za škofa kot smo že poročali, od papeža obenem z novim pomožnim škofom za Maribor v oktobru. Posvetitev je izvršil amerik.anski škof Hurley, ki je papežki zastopnik v Belgradu. Navzoči so bili še trije škofije. Hurl.ve, škof v št. Augustin v Floridi in po rodu iz Clevelan-da, je imel ta dan priliko videti, kako slovensko ljudstvo ljubi svojo duhovščino in kako jo
spoštuje: V času, ko komunistični režim vse stori z raznimi cirkuškimi procesi proti duhovščini, z zapori, s sramote-njem po listih, z napadi po komunističnih mitingih, da bi ljudstvo odvrnil od njegove duhovščine, v tem času se vrši posvetitev Rozmanovega pomočili, ka ob taki udeležbi ljudstva, kot je Ljubljana še zlepa ni videla. Množice seveda niso mogle v premajhno katedralo in so se zbirale okrog škofije, da bi pokazale svojo vdanost Cerkvi. Vladi to zbiranje ni bilo všeč in je dala razgnati z solze _(Dalje na 3> strani)__
Trgovski promet z Italijo | bo obnovljen z Ameriko drug mesec
Washington. — Italijanski mi- ( histrski predsednik Alcide de 1 Gasperi pride v Ameriko 5. ja- 1 nuarja. Za časa bivanja v Wash- : iigtonu bo gost ameriške vlade, ; Poroča državni oddelek.	;
Premier se bo posvetoval z dr- < davnim tajnikom Byrnesom ter 2 drugimi vladnimi uradniki ra- : c'i obnove normalne trgovske '•Veze med Italijo in Zed. državami.
Trgovska zveza med obema • deželama je mogoča vsled nove ttiirovne pogodbe z Italijo, čeprav mora to prej odobriti ameriški senat.
-o-
Kradla je za vojnega ujetnika
Pittsburgh, Pa. — Carmelia Vozza, ki je bila knjigovodkinja pri United Auto Parts Co. je priznala, da je poneverila $16,500. Od tega denarja, pravi, je dala več kot $10,000 italijanskemu Poročniku Montagnaniju, ki je bil ameriški vojni ujetnik in s katerim se je spoznala v taborišču v Chambersburg, Pa. Poročnik je bil poslan v oktobru domov v Italijo in dekle zdaj niti njegovega naslova ne ve.
Jajca in mlečni izdelki bodo ceneji
New York. — Ker je zadnje čase zelo padla cena krmi in piči. se pričakuje, da bo padla ce-"a jajcem in mlečnim izdelkom. V New Yorku je bila zadnji teden cena za tono otrobov $44.50, dočirn je bila še pred par tedni $68.50.
NOVI GROBOVI
Jakob Peklenk
Pretekli pondeljek je bil zadet od avtomobila na vogalu Musko-ka Ave. in 200. cesta Jakob Peklenk, star 68 let, stanujoč na 19712 Muskoka Ave. Odpeljan je bil v Emergency Clinic bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj ob 4:40 podlegel poškodbam. Doma je bil iz Horjula, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Bil je član društva Slovenski dom št. 6 SDZ in kluba Ljubljana. Zapušča pastorka Victor Buda-na in pastorko Mrs. Mary Smrtnik. žena mu je umrla leta 1942.
Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine ob 9 in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. -o-—
Iz raznih naselbin
i
Glencoe, O. — V bolnišnico v North Wheeling se je podala Albina Kravanja.
Spring Glen, Utah. — Dne 2. dec. je naglo umrl vsled srčne kapi Frank King (Kralj). Star je bil 61 let in doma iz Rajhen-burga. Pokopan je bil v Salt Lake Cityju. Zapušča ženo, štiri sinove in štiri hčere, vsi v Springfieldu, 111.
-o-—
Čaj je že na potu iz Japonske
San Francisco. — Prvi čaj iz ■ Japonske po vojni je že na morju , in bo dospel v San Francisco i, pred koncem leta. V pošiljki ga je 774,000 funtov.
UNRRA BO DELOV A-L A V EVROPI DO 31. MARCA
Washington. — UNRRA bo j kupovala blago do 31. decembra 1946. Svoje blago bo delila po Evropi še do 31. marca, v Aziji pa do 30. junija. Organizacija bo še razdelila za kakih $750,-000,000 blaga.
Potem bodo pa Zed. države same direktno pomagale nekate- 1 rim deželam. V načrtu so zdaj samo Grčija, Avstrija in Italija ] za tako pomoč iz Amerike. j --o-
Clevelandska redovnica ' je bila izvoljena za 5 načelnico Notre Dame
Mati Mary Vera, sedaj pred- ' sednica Notre Dame kolegija j tukaj, je bila izvoljena za načel- ( nico redu Notre Dame. To je prva Američanka, ki bo načelovala temu redu. Prejšnja načelnica je bila Mary Antonie, ki ie izgubila svoje življenje 31. julija, ko ( je zgorela ladja, na kateri se je , vozila v Evropo, ob brazilski ; obali. Vseh redovnic tega reda je okrog 4,000 v Evropi ter Severni i in Južni Ameriki.
Nova načelnica je doma iz To- \ ledo, Ohio, hči Mr. in Mrs. Ni- 1 cholas Niess. Višjo šolo je izdelala v Toledo, v Clevelandu pa ] kolegij Nore Dame. Potem je . dovršila Notre Dame univerzo, ter nato dobila-doktorat filozofi- ( je na univerzi v Kaliforniji. ,
Ako bo nova načelnica prebivala v Evropi, ali se bo vrnila v 1 Ameriko, še ni znano. Točasno se nahaja v Evropi, kamor je bila poslana kot zastopnica reda Notre Dame za elevelandsko provinco.
-o------j5
Argentino skrbi velika i letina pšenice v Zed. državah drugo leto
Washington. — Poljedelski I urad zdaj računa, da bo znašal I drugo leto pridelek pšenice nad ' 1,300,000,000 bušljev, kar bo za f>5?r več kot povprečno v letih 1 1935-1944.	'
To je začelo zelo skrbeti Argentino, ki tekmuje z Zed. državami za pšenico na svetovnem trgu. V Argentini je že padla cena rži za 12 centov pri bušlju, ječmen za 7 centov, oves 3 cente in pol. Pšenica in koruza se ža enkrat še dobro držita.
-o--
Zed. države plačujejo v inozemstvu visoke cene za razno blago*
Washington. — Zdaj, ko je vlada odpravila OPA in ž njo maksimalne cene za razno blago, ki ga mora Amerika kupovati v inozemstvu, so cene neznansko poskočile. Tako je olivno olje iz Španije in Italije zdaj $8.50 ga-lon, dočim je bilo prej $4.30. i 1 Argentina dobi zdaj za lane-no seme 35 centov funt. prej je bilo 15 centov in pol. Kava iz Brazilije je več kot 27 centov [ funt, pod OPA je bila 21 centov. | Kakao iz Afrike je zdaj 26 cen-tvo funt, dočim je bil prej manj " kot 9 centov. Kastorjevo zrnje iz Južne Amerike je $255 tona dqčim je bilo prej $118. Indu-; strija uporabljajo pri barvi in 'zalinolej.
Dve lejti zapora, ker je | , * ", žalil ;cerkev
z Rirh. — Ruggero Maccri, li urednik protikatoliškega tedni-o ka je bil obsojen na dve leti za-a pora ,ker je sramotil katoliško Cerkev.
Predsednik upa> da j bo vladal mir med narodi sveta
!
Na božični večer je govoril1 poslanico vsemu svetu od j božičnega drevesa
Washington. — Ob 5 zvečer na božični večer "je predsedniki Truman prižgal lučke na božičnem drevesu, ki so-ga postavili! na trati pred Belo hišo. Nato je! podal svojo božično poslanico, ki je v glavnem vsebovala upanje, da bodo narodi sveta živeli v mi-j ru med seboj, ker da so že pokazali voljo ša to.
Predsednik je spregovoril v glavnem sledeče besede:
"Zopet nas vodijo misli, nade in želje za bodoče v malo mestece v Judejskih gričih, kjer se je pred 2,000 leti v zimski noči izpolnilo prerokovanj^ Izaije.
"Pastirji, ki so ponoči stražili svoje ovčje črede, so slišali radostno petje angelov: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje."
"Ta poslanica iz Betlehema je naše največje upanje danes. Ako jo sprejmemo mi kot narod in če jo sprejme ostali svet, nas bo vodila zvezda vodnica na prostor miru, kakor je vodilu pastirje ob rojstvu Gospodovem v davnem času.
"žal mi je, da moram priznati, da danes ni vse v .slogi po svetu. Videli smo, da moyjfc.l6žje umirajo drug poleg drugega na bojni poljani, kot bi pa živeli v miru skupaj doma. Toda tisti, ki so'umrli, so umrli zastonj, ako ne bmoo mi, ki smo osali, ohranili tistega duha za mir, ki nas je združeval v vojni.
"Zdaj, ko smo si ustvarili tako močno organizacijo združenih narodov z namenom, da delujemo za mir, moramo brez pre-stanka delovati v tej smeri. Pri tem moramo pomniti, da svet ni bil ustvarjen v enem dnevu. Zato moramo ohraniti pogum in voljo, da bomo dosegli dan, ko bo plug nadomestil meč, in ko 'bodo narodi pozabili na besedo "vojna."
"V tej naši veliki .deželi izvajamo osnovne nauke krščanstva in demokracije. 11'.' osnoVni '.nauki so: svoboda za Vsakega, .lsvoT boda govora, svoboda šole,- svoboda časopisja, svoboda vere. Čeprav morda vsega tega. ne bomo videli po vsem svetu za naših dni, vendar pa moramo neprestano delati na tem, da ti nauki o osebni svobodi dosežejo vse ljudi sveta.
"Mi smo si ustvarili to veliko deželo samo vsled tega, ker je vsak izmed naših pionirjev in vsak izmed nas sedaj, stremel po svobodi in ker smo hoteli zase in ža svoje otroke doseči to, da je učil Krist za vsellbdi."
-o-
Iz jeze je ubil mater in očima
Rochester, N. Y. — 18 letni ' John Loče je priznal, da je ustrelil svojo mater Mrs. Leo-! nardi, ki je bilii stara 46 let in očima Vmcenca Leonardi, ki je , biJ star 73. let. Mati. je bila po-[ rpčena že 6 let, toda fant je ves . čas radi. tega kuhal jezo.
i	-——o
Dijaki na Burmi so proti Angležem
Rangoon, Burma. —- Kakih 3,000 dijakov, je demonstriralo i, po ulicah tega mesta in vpilo:
-	"Proč z angleškim imperializ-
-	mom! Naj takoj odide tuje vo-o jaštvo iz dežele in postavimo si
svojo vlado!"
i NI MOGEL ČAKATI NA BOŽIČNO DARI- j LO, JE UBIL OČETA
Edgemere, Md. — John Cava-naugh, star 35 let, je s pestmi j ubil svojega očeta, starega 67 t let. Oče je kupil sinu za božič lepo zapestno uro, pa mu je ni hotel pokazati pred božičem. To je sina tako v jezilo, da je očeta napadel in ga ubil.
Ubijalec je pred policijo povsem priznal svojo krivdo.
-o-—
Rusi so bili v pravem, ko so pognali ameriško ladjo iz Dairena
Washington. — Ameriški državni oddelek prizna, da je prejel sporočilo, da je ruski poveljnik v mandžurskem pristanišču Da i ren pognal ameriško ladjo iz luke. Dalje državni oddelek prizna, da je bil ruski poveljnik popolnoma v pravem, ker je ukazal ameriški ladji iz pristanišča potem, ko je bila tam vsidrana 48 ur.
Tudi v tem je bil ruski poveljnik v pravem, ker ni pustil na kopno ameriškega trgovca in dva časnikarska poročevalca, ker nista imela iz Moskve tozadevnega dovoljenja.
Amerikancem se pa ruska akcija nič ne dopade. Senator Johnson iz Colorado je, na primer, apeliral na predsednika Trumana, naj poizve, če je Sovjetska Unija naša, prijateljska ali sovražna dežela 'in da če prej zvemo to, toliko boljše bo.
Telefonski delavci bodo vprašali za $12 na teden več plače
Washington. — Federacija telefonskih delavcev je naznanila, da bo vprašala telefonsko industrijo za $12 priboljška na teden za svoje člane poleg nekaterih drugih izboljšav. Ako federacija ne bo teh zahtev dobila do 7. aprila, bo skl'cala stavko. Spomladi so se pobotali 25 minut prej, predno je imela izbruhniti stavka. Takrat so dobili $5 do $8 priboljška na teden.
Federacija je izračunala, da j« napravilo telefonsko p o d j e t j e Bell, ki obratuje 90% vseh telefonov' v deželi,; leta 11)45 čistega dobička $257,000,000, davka je plačala od dobička' pa $147,000,-000, česar ji za 1946 ne bo treba plačati.
-7-q.-- _
Čikaški župan Kelly ne bo več kandidat, pravi •
Chicago, 111. — čikaški župan Edward J. 'Kelly, ki načel ju je mestu skoro 14 let, ne bo več kandidiral v ta urad. Mesto njega bo kandidiral na demokratski listi Martin H. Kerinelly, trgovec in načelnik Rdečega križa.
Pri volitvah 1. aprila bo kandidiral proti njemu na republikanski listi Russell W. Root, biv-1 ši načelnik republikanske stranke v Cook okraju, j župan Kelly bi lahko dobil ! podporo demokratske stranke, če ■ bi hote) še kandidirati, toda je ; odklenil.
j	--—o-
j Za senatorja so napravi vili stol za dva
j ' Sb eboyga n, Wis. — Tuk a j š-i n j a- tovarna za ».stole je napra-) vila stol, ki lahko vzdrži težo : 800 funtov. Stol je narejen za -, državnega senatorja Clifford - W. Kruegerja, ki potegne "žive i vage" 425 funtov in si ne upa vsesti na vsalc stol.
Tafl in Bricker se bosta dogovorila glede kandidature
Eden izmed njiju bo predsedniški kandidat republikanske stranke
Washington. — Na sveti ve- : čer sta govorila po telefonu se- ' nator Robert A. Taft in John 1 W. Bricker, oba iz države Ohio 1 in oba aspiranta za predsedniško ' nominacijo na republikanski li- ; sti. O čem sta govorila ni zna- i no, toda mnenje politikarjev je, • da sta govorila o tem, kateri izmed njiju bo kandidat. Oba ve- ' sta, da ne bo noben zmagal, če bi ' oba kandidirala, zato se bo eden 1 umaknil. V političnih krogih so . mnenja, da se bo umaknil Brick- } er, ki bo podpiral Tafta, kateri \ naj potem skuša poraziti za no- : minacijo nevvyorškega guverner- 1 ja Deweya.	(
Kot znano se je Taft že dva- t krat umaknil in prepustil polje i Bricker ju. Ker ni Bricker nika- • mor prišel, bo zdaj najbrže po- , skusil Taft, ki se bo potem po- , gnal za 26 elektoralnih glasov iz , Ohio.
Kot se govori se bosta Taft in , Bricker sestala začetkom janu- x a rja in dognala, kateri naj bi se v potegoval za predsedniško nomi- j nacijo republikanske stranko.
--o--;,
Kongresnik pripravlja ji predlog proti zaprtim delavnicam
Washington. — Poslanec Ho-i ward Smith, demokrat iz Yirgi-J< nije, je bil te dni pri predsedni- i ku Trumanu, kateremu je razlo- j žil svoj program za prihodnje 1 zasedanje kongresa. Smith je i senatorjem Connaly-em spisal ; znano Connaly - Smith postavo, ; ki daje vladi oblast zaseči podjetje, kjer vlada nesporazum z -delavci in ki določa kazen za ta- ] ke, ki bi nagovarjali k stavki j liri takem, od vlade zaplenjenim i podjetjem.
Kongresnik Smith namerava . vložiti predlog, ki bo prepove-, dal zaprte delavnice. To se pravi, da bi smeli delati pri istem podjetju unijski in neunijski delavci. Dalje'bo predlog določal, da morajo biti pri javnih u-tilitetah in važnih industrijah predloženi vsi spori posredovalnemu odboru, ne da bi pri tem delo zastalo. Predlog bo dalje prepovedal rabiti vsako silo pri delavskih sporih, kot: masno pi-ketiranje, bojkot, stavke iz simpatije ali nasilje. Predlog bo prepovedoval diskriminacijo napram delavcu radi tega, ker je v uniji, ali radi tega, ker ni v uniji.
Poslanec Smith" bo tak predlog predložil prihodnjemu kongresu. Ako bo pa sprejet, bo pokazala bodočnost. Predlog, ki sta ga spisala s senatorjem Connal.v-em, je bil od predsednika Roosevelta veti ran, toda je bil potem vseeno sprejet od kongresa.
-o-
Ni jima dovolj dobro skril darila
1 Burbank, Cal. — Jimmy Shepherd, star 6 let in njegov bratec Mike, star 4 leta,'sta videla, da je oče pripeljal božične zavitke, katere je pustil v avtu in avto zaklenil. Ko je oče odšel v hišo, sta vzela fantička sekire, zlezla na avto in presekala streho, da , sta prišla do zavitkov. ;	-o-—-
SPOMNITE SE NAŠIII BEGUNCE! i V TUJINI S KAKIM DAROM!
j Razne drobne uj Cleveland« ;
j	okolice
i
Rekord za banko—
Anton Grdina, pre*' slovenske North A meric . banke, poroča, da je podružnica na Waterloo Rd. dosegla zadnjo soboto rekord, ko je na en dan izmenjala za$490.000.00 čekov, Skoro za pol milijona dolarjev. To je ogromen denarni promet za en dan. Dr. Kern odpotuje— Dr. F. J. Kern se odpelje nocoj v Washington, D. C. na tretje letno zborovanje učiteljev slovenskih jezikov. Arthur P. Coleman, profesor slovanskih jezikov na Columbia univerzi, ga je povabil, da predava o Slovencih in da opiše težave pisca angleško-slovenskega besednjaka. Med drugimi bo predaval tudi naš elevelandski rojak Anthony J. Klaiičar in sicer o celtskih besedah v slovenskem jeziku. Na 31. dec. bo večja skupina obiskala zboroval-ne prostore združenih narodov (UN) v Lake Success, N. Y. Tam bodo izvedenci razložili metodo tolmačenja pri zborovanjih UN. Dr. Kern bo zopet v svojem uradu 2. januarja. Druga obletnica—
V	soboto ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida mašu za pokoj nega vojaka Mihaela Dime V spbmin 2. obletnice njegove smrti.
Telefonske knjige—
Ohio Bell Telephone Co. te dni razdaja svojim odjemalcem nove telefonske knjige. V knjigi je 420,000 imen, kar je rekord za vse čase. Število odjemalcev se je zvišalo od aprila za 31,000. Za 30-dnecnico—
Jutri ob 8:25 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Franka Primožič ob priliki 30-dnevniee njegove smrti. Poroka—
V	soboto 28. dec. ob 10 dop. <e bosta poročila v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. v Eucli-du Miss Marian Dubick, hčerka Mr. in Mrs. John Dubick iz 381 10. 226. St. in Mr. Joseph Brod-ilk Jr., sin Mr. in Mrs. Joe brodnik iz 18611 Muskoka Ave. sorodniki in prijatelji so pri-,azno vabljeni k poročni maši. /se najboljše želimo mlademu jaru v novem stanu.
fz Kalifornije—
Bivši Clevelandčan, Johnny Zalaznik, ki živi zdaj v Oak-landu, Kalifornija, pošilja vsem svojim prijateljem v Clevelandu iskrena novoletna voščila.
Novice od doma—
Starčeva Cenka, doma iz Srednjega Arta, naj se zglasi pismeno na naslov Paula Ko-bal, Universal, Pa., ki ima važne vesti zanjo iz stare domovine/
Nove uradnice—
Društvo Carniola Hive 493 Majcabejk ima za leto 1947 sledeči odbor: Bivša povelj niča Mary Bolta, povelj nica Josephine Stwan, podpoveljnica Chria-" tine Glavan, voditeljica Mary - Tekaučič, narednica Pauline l|Zigman, rediteljica Mary Mah-'jiie, stražarka Mary Petschau-■Ver, zapisnikarica Julia Brezo-' var, finančna tajnica Paulin« A Debevec, 1110 E. 72. St.. EN 8254, nadzornice: Frances Tavčar, Jean Pailc, Uršula Unetič Seje so vsako 1. sredo v mese. v cu v sobi št. 1 SND ob 7 zvečer
ž
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 26, 1946
v i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAME® DEBEVEC, Editor) 6117 St. Cbilr Are.	H£x>demon ««2«	Cleveland 3. Ohio
___published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Amer'iko na leto »7.00; z« Cleveland In Kanado po pošti za eno leto $8.00.
Za Ame*Hco pol leta »4.00; n Cleveland In Kanado po pofiti pol	leta »4.50. Za Am'arlko četrt leta »X50; u Cleveland In Kanado po pošti četrt leta »2 75. Za Cleveland In okolico po ruDulalcih: celo leto »7.00, pol leta »4.00.
četrt leta $2.60. _Poeameama Itevlllca stane s centov.
SUBSCRIPTION RATES: Halted State« »7.00 per year; Cleveland and Camwla by mall »8.00 per year. O. S. »4.00 for 8 month*. Cleveland and Canada by mall »4.60 for 0 months. 0. 8. »3.50 lor I months. Cleveland and Canada by mall »3.75 lor 3 month*. Cleveland and aubuxba by Carrier »7.00 per year. »4.00 lor 6 month*,
»2.50 lor I month* _______Blntle coplte 5 cent« each.
Entered aa »eoond-clae« matter January «th 1800. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd 187».
>33
No„252 Thurs., Dec. 26, 1946
Razsodba najvišje sodnije bo dala dclavcem 6 bilijonov
Mount Clemens Pottery Co. y Micfyganu je bila tožena od unije, da mora plačati delavcem za čas, ki ga porabijo od vrat tovarne do prostora dela, za čas, ko se preoblečejo v delovno obleko, potem zvečer zopet za čas, ko se preoblečejo v boljšo obleko in z*a čas, ko zaznamujejo na karti čas dela in za čas, ki ga porabijo do vrat tovarne, ko gredo domov. Unija je rekla, d^.ves ta čas delavci porabijo na kom-panijški zemlji, torej morajo biti za to plačani. Zadeva je prišla pred najvišjo sodil i jo in ta je prošlega junija odločila z d proti 2 v prid delavcem. Sodnika -Burton in Frankfurter sta glasovala proti, sodnik Jackson pa n; glasoval. :
Takrat ni nihče slutil posledice te odločitve in da bo prinesla, prav ta odločitev ameriškim delavcem do, 6 bilijonov dolarjev, o čemer prej niti sanjali niso.
In kar je pri tem važno je to, da delavci lahko vprašajo za ta denar vse nazaj do leta 1938, ko je stopila v veljavo postava, ki določa 40-urrii tednik ,in 40 centov na uro .minimalno mezdo.	. .r -
Kongres je o tem debatiral in je hotel to obveznost industrije skrajšati na dve leti, ali kvečjem na tri. Toda pro-šlo zasedanje kongres ni o tem nikoli glasovalo. Posledica tega je, da zdaj unije tožijo razne korpw'acije za milijone dolarjev. Dozdaj so take tožbe vložile samo unije, ki spadajo k CIO. Unija avtnih delavcev v Detroitu je že izjavila da bo zahtevala $1,000.000,000 'od raznih avtnih družb, samo od Ford Motor Co. $270,000,000. Od Briggs Motor Co. bo unija zahtevala $60,000,000.
Ameriška delavska federacija se še ni odločila, če bo začela s takimi tožbami ali ne.
Vse to je pa 'začel John L. Lewis, predsednik linijskih premogarjev leta 1943, ki je zahtfeval za premogarje plačan čas od vhoda v premogorov do prostora dela, kar je navadno res precejšnja razdalja. Tudi takrat je šla zadeva na najvišjo sodnijo, ki je odločila v prid premogarjev. Toda slučaj premogarjev, ki delajo pod zemljo in kjer je delo v oddaljenih rovih, je vse drugačen kot je za delavce po tovarnah. Zato unije slednjih niso ničesar storile, dokler ni najvišja sodnija odločila v slučaju delavcev pri Mount Clemens Pottery Co.
Zakon o dobi delovnega tednika določa, da delajo delavci 40 ur na teden, a za vse delo nad 40 ur morajo dobiti plačan čas in pol. Najvišja sodnija je odločila, da delavci delajo več kot 40 ur, ker so 40 ur pri delu, dočim porabijo gotov čas od vhoda v tovarno do prostora dela in zopet nazaj in čas porabijo tudi za to, da se preoblečejo v delovno obleko in zopet slečejo. Ta čas je torej nad 40 ur in delavci morajo biti plačani za to čas in pol. Delodajalec je obvezan plačati za ta čas, je odločila najvišja sodnija. In ne samo to. Vrhovna sodnija je odločila, da je delodajalec obvezan za dvojno zahtevano vsoto, ker je moral delavec na sodnijo po-njo, da jo iztirja. Za zgled naj velja sledeče. Delavec je delal v tovarni 40 ur, toda za prihod od vrat do prostora dela in nazaj ter da se je pripravil za delo, je porabil na teden 5 ur. Torej je delavec upravičen za plačo za 40 ur dela in potem še za 7 ur in pol, ki jih je porabil na prostorih kompa-nije. Ako je imel $1 na uro, je upravičen še $15 za vsak teden od leta 1938, če je takrat že ta,m delal.
Zdaj so začele vlagati na sodnijah tožbe jeklarske in avtne unije CIO. Zahtevane vsote gredo v stotine milijonov dolarjev.
Nekatere industrije se bodo najbrže z unijami pobotale za gotovo vsoto. Toda tudi če se unije pobotajo, bo lahko vsak posamezni delavec tožil kompanijo'za polno vsoto.
Najbrže bo kongres vzel to zadevo v roke takoj v začetku zasedanja in bo najbrže sporno dobo skrajšal. Pri zadnjem zasedanju je predlaga! delavski oddelek, naj bi se povrnilo delavcem za tri leta nazaj in ne od 1938. Industrija je pa rkela, da bi bila doba enega leta dovolj. Nato je predlagal poslanec Gwynne iz Iowa dobo dveh let kot posredovalni predlog. Toda kongresu se je tako mudilo domov, da je čisto pozabil na stvar in tako je ostalo, da unije zahtevajo to, kar jim je odobrilo najvišje sodišče Zed. držav.
Industrija pravi, da če bo morala plačati vse, kar bo go-tvo nad 6 bilijonov dolarjev, da bo malokatera korporacija to zmogla in bo morala zapreti vrata. Največ to zadene je-klarne, ki so navadno postavljene na obsežnem prostoru, kjer vzame delavca precej časa, da pride s ceste do prostora I svojega dela in zopet nazaj. Zlasti je bilo 11) v vojnem času, ko so imele tovarne zagrnjen prostor in samo po en vhod, kjer je bila straža.
m > o *«»•<•> ram« rt >'< ami* »»>>■»
I Will
L
BESEDA IZ NARODA
TO IN ONO
Popustljivost svojetskih diplomatov zadnje čase si nekateri razlagajo tako, da bo Rusija zopet kmalu vprašala za posojilo v Zed. državah. Kongres zdaj takega posojila ne bi odobril, toda če bo Rusija še naprej sodelovala z zapadnimi demokracijami, pa bi najbrže denar dobila.
/	••;:	Sli	>s
Kongres bo vzel v roke preiskavo o nekaterih radijskih postajah v Ameriki, kjer imajo glavno besedo komunisti in njih simpatičarji. V Kaliforniji sta dve taki radijski postaji, ki sta zaznamovani za preiskavo.
Danes sem bil pogrebec
Cleveland, O. — Vedeli smo že precej časa, da boter ne bo prenesel težke bolezni. Saj je bolehal že skoro dve leti in zadnja dva meseca sploh ni več listal iz postelje. Da, tako je tudi njega posušila velika Amerika, mu izsrkala predrago življenjsko kri, da bi ona živela. . .
Vendar tisti večer pred Zahvalnim dnevom nismo pričakovali tistega nenadnega telefonskega klica. Pohiteli smo na dom vsi preplašeni, bil je že v zadnjih zdihih. In tako sem prvič v svojem življenju videl, kako je človek izdihnil svoje zadnje — moj boter Frank Primožič, 1105 E. 66 St. To je bila prva postaja.
Na mrtvaškem odru je bil videti tako mlad, komaj šestdeset let — šestdeset ur, šest-, deset dni _ šestdeset let, kakor je komu usojeno. Gledal sem ga in njegov mladostni o-braz me je v hipu ponesel v tiste prelepe in vesele dni v preteklem času, kor smo ' prišli k njim vasovat, ko so še živelipri Mlakarjevih na 61. cesti. . Ta-l<oj.je.bilo vse v veselju. Zaigral nam je na harmoniko, zavriskal Jo in vse je zaplesalo.' Vedno se je smehljal in pripovedoval kakšne špase. In spom'-nil sem se ob mrtvaškem odru, da ga nikdar nisem videl jeznega. Niti predstavljati si nisem mogel, kako bi on izgledal jezen.
Nikdar se' ni prepiral s svojo ženo, nikdar ni imel zanjo žal besede ali za svoje otroke. Kako dobrega in veselega srca je Lil. Pa, saj v tistih časih so bi-' H vsi naši priseljenci veseli, ni bilo kot sedaj, ko je ves svet, celo naši priseljenci, nekako potrt in ponižno miren. Tukaj ob odru je bila druga postaja.
V pondeljdk jutao pa smo se zadnjič zbrali pri njem. Vprašan sem bil, da bi tudi jaz nosil krsto. To je bila zame izredna čast — in prvič, da sem bil pogrebec. Počasi smo odšli proti cerkvi ,— zopet ena postaja. In ko je njegova soproga zajokala, tedaj sem se spomnil njene zvestobe. Kako zvesto in potrpežljivo mu je stregla v času njegove bolezni, kako mu je ob zadnji uri, ob zadnjem hipu držala gorečo svečo, kako bridko se je zjokala, ko mu ni bilo več pomoči. Tako globoke ljubezni ne pozna naš mladi ameriški narod; tudi naše mlade Slovenke, žali bog, ne bodo nikdar vedele za tisto požrtvovalnost, potrpe žljivost naših priseljenih mater.
In po sveti maši pa zadnja postaja — na Kalvariji. Tukaj sladko spi združen z mnogimi sorodniki in drugimi priseljenci. On se ne vrne nikdar več med nas, kakor se mi nikdar več ne moremo vrniti v pretekle dni. Zakaj nas je zapustil? O, zakaj tako hrepenimo po tistih veselih časih mlade naselbine, mladih naseljencev? Ker njega ni! Naj mu bo ohranjen blag spomin.
Joseph Zelle. -o--
Oh, ti mladi študentje!
Cleveland, O. — Kaj nam zopet obetajo ti mladi študentje. Glas gre po naselbini, da se zopet pripravljajo na tiste komedije, s katerimi so nas že , večkrat v pi*eteklosti razveselili in kratkočasili. To so vam pravi tički, ki so z vsemi "žau-bami" namazani, česar se sami ne domislijo, si pa najamejo še druge, ki so nalašč ižvež-bani za uganjanje raznih komedij in burk.
Nakana je narejena za prvo nedeljo v januarju in vse to se bo vršilo na odru v šolski dvorani sv. Vicla. Spominjali se bosio še, kako smo se že nasmejali ob talcih prilikah. To-
da dobe vedno nove iznajdbe, ki prekosijo prejšnje. Za se-* daj bo vse na novo organizirano. če ne dobijo dovolj "kun-štnega" fanta me dseboj, gredo pa v Afriko ponj. Nič zato, če so med njimi tudi zamorci, kar šteje je to, da so "kunštni in prefrigani."
Kakor se nekaj govori, bo ta program obsegal 20 točk. Vsaka bo prekašala prejšnjo. To vam bo šundra in ropota, pa tudi očitanja in zabavljanja, celo coprnije bodo uganjali in slepili ljudi z raznimi triki. Zmislili si bodo vse bur-kaste predpustne obrede mladih študentovskih zvijač in izvrševali bodo vse tako modro, kakor trije kralji. Nihče si ne bo mogel misliti, da so to same izmišljotine, kajti drže se tako modro, kot da lastujejo ves- svet. * ' i ' :
Na programu imajo tudi petje, svoj' orkester, indijanski ples in ne vem kaj še vse. Pravijo, da bo to cel cirkus.
Če bi ne bili to naši domači fantje, bi skoro rekel, da ni treba iti gledat in poslušat, toda stari ljudje so rekli takole: Mladost je norost in kdor ne nori mlad, bo pa star. . . In če je pa tako, potem pa le pojdimo pogledat, da bomo videli in slišali, kaj neki bo; saj rogov ne bodo imeli in se nam ni bati kakšne nesreče. To nam bodo podali člani Holy Name Juniofs. Naj nam pokažejo svoje zmožnosti in trike, saj preslepiti se jim vseeno ne bomo dali, študentom že ne,! Iz tiste znane Študentovske pesmi, da so z vsemi "žaubami" namazani. Le naj pokažejo, kar znajo.
Torej v nedeljo, 5. januarja se vidimo v šolski dvorani. Poleg tega pa se bomo pri mizah lahko kaj pogovorili in mlajši svet se bo pa tudi lahko zavrtel. Vsaj tako sem izvedel iz zanesljivih virov.
Anton Grdina.
Zahvala
Painesville, O. — Tem potom se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem v Cleveland u, ki so nam tako velikodušno pomagali v naši nesreči, ko nam je pogorela hiša. Naša prisrčna zahvala naj velja:
Mrs. Koss iz Lockyear Ave.," Mrs. Zupančič iz Schaefer A-ve., Mrs. Treaber iz Lockyear Ave., podružnica št. 41 SŽZ, Anzlovar's Dept. Store, Toni
in Anns Delicatesen Store, _
Stumps Delicatesen Store in mojim staršem Mr. in Mrs. Lusin iz 163 St.
Še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj in Bog vam povrni.
Koman Family, K. D. 2 Leroy Center, Painesville, Ohio. -o—-—_
fer, "ne bo nič. Jaz se že skoro dvajset stoletij z vsemi svojimi legijami, kar jih imam na svetu in v peklu, zaletavam vanjo, pa je še omajal nisem. Tudi ti je ne boš!'' Bismarck je odšel, a opravil seveda ni nič.
Mnogo resnice je v tem dov-tipu. "Veliko jih je, ki jim je najbolj napoti rimska Cerkev in njen poglavar — papež. V to se zaganjajo že stoletja in še vedno upajo, da jo bodo podrli ali pa vsaj močno oslabili."
Cerkvi se ni treba ničesar bati, saj ima za- sabo zgodovino skoro dveh tisočletij. Nikdar ji niso nič mogli. Saj kdor hoče citat ali poslušat evangelij mu bo takoj jasno: Peklenska vrata je ne bodo premagala.
Resnicoljub.
Dovtip
Malo po jasnila
Civeland, O. — V zadnjem r.iojem dopisu je bilo pomotoma poročano, da je društvo sv. Anne št. 4 SD£ kupilo tistih delnic za $5.00, pravilno se mora glasiti za $10.00; dalje je bilo poročano, da je obleko
Ce
verjamete al' pa ne
iiimmiiiimiiigi
Morda je kaj na tem, ko pravijo, da kdor je priden pri jedi, je tudi priden pri delu, morda
darovala Mrs. Kasic — pravilno je Mrs. Košir iz Addison Rd.
Anna Blatnik jih je prodala za $20.00, Mrs. Perše pa za $10.00. Ko smo imeli prireditev v cerkveni dvorani sv. Vida, ko so bile oddane tiste nagrade, sta darovala hčerka in zet od Mrs. F. Baraga 17 funtov masti in tri funte surovega masla (putra), Miss Strekal iz Newburgha pa 8 funtov masti, 1 funt surovega masla in 1 funt sladkorja. Torej prisrčna hvala vsem skupaj, kateri ste kaj pomagali na en ali drugi način ki bodite uverjeni, da bo enkrat dobro palčilo za to. Srečno novo leto želim vsem skupaj.	Mary Stanonik.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
(Nadaljevanje z 1. strani)
povzročujočimi bombami. S tem je ljudstvu znova dokazala, kako sovraži vse, kar je' v zvezi a krščanstvom. Poskrbela je, da bo ljudem ta posvetitev ostala z.i vedno v živem spominu. Komunistični listi o dogodku in r.a čast škofu zbranih množicah nišo ničesar poročali. Ne bo lahko stališče novega pomožnega škofa, imel pa bo to zavest, c'.a stoji pravo ijudstvo res za njim.
JEZUIT ANTON PREŠEREN je bil na jesenskem zborovanju jezuitskega reda v Rimu ponovno izbran za pomočnika jezuitskega generala za vse slovanske province tega reda. Anton Preš^rn že dolgo biva v Ri-
mu, ker je že pred vojsko zastopal slovanske province pri v centrali tega reda. Imenovani je sorodnik ranjkega nadškofa dr. Antona Jegliča.
FRANC SMODEJ, katoliški časnikar in politik, ki je bival že pred vojno stalno v Belgradu, upravlja sedaj na stara leta neko župnijo v bližini Zemuna, ne daleč od Belgrada. Franc Sniodej je bil pred prvo svetovno vojno znan prvoboritelj koroških Slovencev. Urejal je v Celovcu koroški tednik "Mir." Ko je koroški plebiscit leta 1920 za Slovence slabo izpadel, se je tudi on moral umakniti iz Koroške. Bival je v Ljubljani kot urednik "Slovenca," dokler ni bil leta 1925 v ostrem boju Slovenske ljudske stranke pro-li belgrajskemu centralizmu in proti fašistični "Orjuni" izvoljen za poslanca v belgrajski parlament.
ALOJZIJ MESAR, župnik v Vrhploju pri Vipavi, je umrl v starosti 88 let. Pogreb je bil ob veliki udčležbi ljudstva 23. oktobra. Njegovi šolski tovari-
čital sem prav dober dovtip, mogoče ste ga že slišali, da je nekoč Bismarck, nemški kancler, poromal v Rim naravnost k cerkvi svetega Petra, pa si je dejal: 'Tole bomo podrli, pa bo mir.' Dolgo in močno vrv je prinesel s seboj. Privezal jo je za vrh kupole, sam se je pa postavil doli na sredo velikega trga sv. Petra. Popravil si je pikelhavko, brke zavihal, v roke si pljunil, potem pa začel vleči, kar mu je duša dala. Vlekel je in vlekel, da mu je pot lil s čela. Neki gospod v fraku in cilindru — (omenja ga, da je bil lucifer) — gleda reveža, J kako se muči, potem pa pristopi! k njemu in ga vpraša, kaj pravzaprav hoče.
"I kaj? Podrl jo bom," odvrne jezno gospod Bismarck. j "Veš kaj, brate," mu de luci-
Iz usmiljenja--Emil C.
Hustel je izpovedal policiji v Si. Louis, Mo., da je on sam najel dva črnca, da sta umorila njegovo neozdravljivo bolno ženo, da jo tako reši trpljenja. Morilcema je plačal za nj\ju delo $150.
ši iz cone A so hoteli na njegov pogreb, pa jih partizanske .jugoslovanske oblasti niso pustile. Tudi ob smrti ti ljudje ne poznajo drugega kot sovraštvo.
UMRL JE DR. VLADIMIR ItYBAR, ki je znan tudi mnogim ameriškim Slovencem. Imenovani je bil sin znanega tržaškega voditelja dr. Ivana Ry-barja, po roclu Čeha, ki pa se je popolnoma prilagodil slovenskim tržaškim razmeram. Vladimir se je posvetil diplomatski stroki in je bil med to vojno pri jugoslovanskem poslaništvu v Washingtonu kot svetnik tega poslaništva. Ko se je kralj vdal in napravil Tita za j ugoslovanskega ministrskega predsednika, je ran j ki šel za partizani. Ti so ga poslali kot jugoslovanskega 'zastopnika v Oslo na Norveško, kjer je bilo njegovo zadnje mesto. Svoje življenje je sklenil 15. novembra.
ANTON LOVŠE UPOKOJEN. — "Slovenski poročevalec" poroča 17. novembra, da je bil med drugimi upokojen tudi profesor Anton Lovše. Tudi ta je znan mnogim Ameri-kancem kot mož znane slovenske pevke Lovšetove, ki je gostovala tudi v Ameriki. Poučeval je latinščino in grščino. ,IVA'N BARIČ, znana osebnost v hrvaškem političnem življenju je umrl na posledicah bolezni, ki si jo je nakopal v komunističnih zaporih. Imenovani je bil svoječasno predsednik Hrvaške ljudske stranke in je sodeloval s slovenskim voditeljem tir. Antonom Korošcem. Po sedanji vojski so ga komunisti zaprli in je umrl na posledicah teh zaporov,' podobno kot kri-ževački škof vzhodnega obreda dr. Ivan Šimrak. Tako režim polagoma trebi svoje nasprot-
nike enega za drugim; vsakega na svoj način.
ZADNJI FRANCOSKI REDOVNIKI izgnani iz. Jugoslavije. V Belgradu so upravljali eno izmed katoliških župnij j francoski asumpcijonisti. Oni
I so bili obenem nekako središče ' katoličanov — tujcev v Belgradu, posebno seveda Francozov. V Belgradu so bile'tudi francoske sestre asumpcijonistke, ki so vz država le katoliško ljudsko šolo in internat za dekleta. Te sestre so morale prve zapustiti Belgrad, ko je zmagal komunizem. Francoski poslanik se je zastonj trudil, da bi dosegel pri vladi za njih šolo in njih obstanek v Belgradu kako izjemo. Tudi ta katoliška šola je morala izgniti. Tem sestram je vlada tudi zaplenila vse njih nepremičnine. Sedaj so bili izgnani tudi redovniki asumpcijonisti. Zadnji jc odšel j Privat Bel rad v novembru
pater
pa tudi ne. Kar Se tiče nagle akcije pri jedi, jaz nisem pri zadnjih, to moram reči, kar se tiče pa dela sem pa bolj vražjeveren. Kakor je bil vražjeveren' tisti, ki samo zategadelj ni hotel delati v nobenem tistem tednu, ki vsebuje petek, ker Se je bal, da se mu bo kaj zgodilo. In ponoči se je bal zaspati samo radi tega, da se mu ne bi sanjalo, da dela. O farovških hlapcih so v starem kraju rekli, da si slečejo rekelc in zavišejo rokave samo pri jedi, pri delu so pa dobro zapeti, da jih lie zebe.
No, pa naj bo to že kakor hoče, res je. pa, da sva bila midva £ steakom gotova, predno so estadi trije moji prijatelji še prav zasadili vilice vsak v svojega. To urno obnašanje pri jedi mi vedno prav pride. Predno namreč drugi odlože svoje delovno orodje, vilice in nože, imam jaz pred seboj že drugo ali tretjo talco kofeta. Včasih se ljudje spogledujejo nad tem in se dre-J ajo s komolci, enčeš, poglej ga, kofetarja. Se reče, saj to ni i greh, vendar pa pravijo, da ni i lepo, če se moški naliva s kofe-lom. Lepo ali grdo, kadar se bo meni kofe uprl, takrat se bo tudi osnik snel in adijo mežnar, se bo reklo. Pa vendar gledam, da s tem ne delam pohujšanja pri aornovih, kamor hodim opoldne ra podporo moji kašči. Navadno sem po kosilu prosil za tri šalce kofeta. Prijazna dekleta so c medlevala, dokler se nismo dobro zvadili. Zdaj me že po tretji .'alci vprašajo, če ga' čem še. Vendar, da ne izgleda tako grdo, tem pogruntal nekaj novega. Najprej namreč ivaročim kavo, potem šele drugo kosilo in šele 1-0 kosilu prosim še za dve šalčki. Oe dekleta nisp preveč "bizi," poprosim pa še med jedjo za eno "šalčko." Od kraja je bilo to težko, ker dekletom moj "order" ni šel. v glavo. Zdaj me pa že poznajo. Izberem samo kosilo, kofe mi pa kar same nosijo, da sem ga nažlampam dodobra.
Naša Micka, ki hodi z menoj k- šornovim, ker človeku ni dobro samemu biti ne tukaj ne tam, tekmuje z menoj, vendar me še ni "bitala" pri kofetu. Do treh šalcjji še gre, potem pa od-jenja z izgovorom, da se boji, da bi ne bila širja kot dalja, ker kofe napne, kot mlada detelja krave.
Torej, ko sem naglo zmetal vase tisti steak z vsemi amend-raenti, sem si prižgal cigareto in ce ozrl okrog, da kot vesten pi-tmar zabeležim, kako se ta svet vrti tukaj. Restavracija je bila dobro obiskana in kar mi je po-j.ebno padlo v oči je bilo to, da f o sedele pri večerji največ družine: oče in mati in otroci. Skoro pri vsakih mizi je bilo tako. Uvidel sem, da tukaj ob nedeljah ali ne kuhajo doma, ali pa gredo i;a večerjo V restavracije radi tega, ker tam bolj- gotovo dobijo meso. Oba vzroka sta še meni ::dela popolnoma pravilna. Hišna mati naj ima vsaj enkrat v tednu odmor. Ker sem časnikar, sem iz popolnoma tega stališča tudi ugotovil, da nimajo samo v Clevelandu brhkih strežnic, ampak tudi drugod. Razume se, da moji visoki cenjeni družbi ni-; em povedal, da sem vrgel poglede tudi na postrežniški štab, cla konštantiram in vidim', če imajo glide pravilno zraščene skupaj, če ima vsaka nos sredi obraza in če kateri ne manjka eno ali drugo uho. človek ima kar nekam boljši apetit, če mu servira kaka prijazna stvarca. \ "Se vidi, da imate tukaj tudi steak," sem omenil tisti, ki je bila komandirana k naši mizi. "Kaj se dobi meso tukaj?"
"Oh, m<eso . . .", je rekla in zamahnila z roko, kot bi jo vprašal, če se dobi tukaj voda. Na, v Clevelandu je pa tak drenj zanj.
"Zgovorne pa niso tukaj," sem omenil prijateljem, ko je strežnica odšumela naprej, namesto, da bi nekoliko postala in vpraša-la, odkod da smo, pa kam da 'Tremo, kot se to spodobi in šika Fantje so bili pa zaverovani v vsak svoj paj in niso rekli nobe-, ne na mojo prevažno opombo. | Pa nič.	j J
f
___ AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 26, 1946_____g
Ljudske povesti
FRANC JAKLIČ
"To si dejal?"
"I, rekel nisem, pa ti si to čutil . , . Hehehe ... Za Ančko smrkaš!"
"Jaz, jaz? . . ." je poskočil Anton, in vsa kri mu je pritekla v obraz. Jeza ga je obšla, da ni mogel gladko odgovoriti in je sami:) jecal, a naposled je vendar-le spravil iz sebe: "Kaj pa komu mari To ni nikomur nič mari, pa tudi ti molči, če hočeš živeti!" ,
Jezno je gledal Barbiča in se tresel, stiskal pesti in škr-tal z zobmi ... O, to ni bil , več Tonček!
Barbič je resen nadaljeval: "Ali bo mogoče vedno molčati ... Jaz sem vaju pogrun-tal, ko sta molčala, in pogrun-tali vaju bodo tudi drugi. Potlej bo pa vrag!"
"In če je res vrag . :." "Ko bi bil samo vrag, naj bi bilo . . . Toda tudi punce ne bo."
"Bom videl."
"Boš videl . . . Fant, ubogaj me, pa to punco pusti! Ta ni za te, prebogata je, drugih se loti!" "Nikoli!"
Fant se je zleknil vznak po travi in si z rokami zakril oči. ''Anton'umiri se in dobro premisli", mu je velel starec in potem pripovedoval o Lazarju in hčeri . . Povedal mu je, kdaj je spoznal, da je ljubezen med njima in potem mu je razodel tudi svoje spoznanje, da Lazar nikdar ne bo dal hčere takemu nemaniču, — njegova koča in ograda ni nič — kakor je Gornikov Anton. Povedal mu je, kako misli Lazar: da bo moral biti njegov zet vsaj toliko, kakor kakšen general. Prosil ga je, naj odneha, sedaj ko je še stvar tajna in bi ne bilo nobenega govorjenja, nobene jeze in preklinjevanja, pa tudi nobenega posmehovanja. Da bi svojim besedam dal večjo ve-ljavo, ga je spomnil, da sta si v rodu po očetu, menda že v petem kolenu, in da mu vest ne da miru, da mora odvrniti to sramoto od svojega sorodnika.
Anton ga je še precej mirno poslušal, sama včasih je udaril z nogo po tleh, kakor bi hotel
I AUGUST
HOLLANDER
v slov. Narodnem Domu,
641!) ST. CLAIR AVENUE,
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Av-'strijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-
PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
Pri Hollander ju boste vedno dobro postrežem.
DO YOU GET ENOUGH
VITAMINS?
jVou can't feat and look your best «nl*t» you do. If you are in .doubt, we invite you to make the following test at our ritk.
iO*t o package of sixty, One-A-j Day i (brand) Multiple Vitamin Capsule*. Take one capsule every 'day for sixty days. If you aro I oat satisfied your druggist will refund your money. Be sure to [«•» One-A-Day (brand) Multiple (Vitamin Capsules, the kind that iua.thl* trademark
ONE^I DAY |
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES j
^ MILES LABORATORIES. INC lUthart. Indiana
nekaj streti. In ko je čakal Barbič odgovora, je Anton vstal in dejal:.
"Jaz nisem vedel, da sva si midva v rodu. Prav je, da ste mi t.o povedali, vsaj vem, kaj vam odgovorim, ker drugače ne vem, kako bi se še menila . . . Lejte, tam gori na zadnji veji jabolko prav na koncu . . Vidite, jaz sem tak da hočem ravno to doseči, kar želim. Ako bi si zaželel ono-le jabolko, počakal bi ga, da bi samo palo doli, ali bi ga skatil; in če bi ga ne mogel, mislite, da bi ga ne dobil? ..."
"Hehehe.. . Ni gotovo!"
"Gotovo! . . Drevo bi podrl, da bi dobil jabolko . . . Sedaj veste!"
j "Hm! . . Ali fant, če bi pa i drevo nate padlo?"
"Čeprav! . . Jaz nisem iz-I med tistih, ki pred vsakim plotom postoje in premišljajo, ali bi ga prelezli ali preskočili; jaz ga tudi poderem, ako je treba.. Tako, sedaj veste, da bo Ančka moja!"
Obrnil se je in šel v stran, a Barbič je dejal:
Mene pa to res skrbi."
"Mene pa'prav nič ne in tudi vas ni treba. Pa tega ne pravite nikomur, prav nikomur, da si ne bodo ljudje po nepotrebnem belili glav."
Po teh besedah je Anton šel proč. Zaželel si je somote, da sam premisli o vsem, kar mu je povedal tarec.
Barbič je pa dejal sam pri sebi:
"O, ta t,i je stanoviten! . . Jaz nisem bil tak, pa tudi zanj bi bilo morda bolje, da bi ne bil. Hudo sta se zagledala, ta
dva . . ."
Po južni je obsedel Rohne v senci za kamenito mizo pol košato jablano, da bi se malo ohladil in oddahnil, zakaj vroče je bilo,\da je človeku znoj oci zalival. Pripovedoval je materi, kaj so delali dopoldne in poslušal njena navodila za popoldne, katerih pa navadno ni izvrševal.
Otroci so bili zleteli od sklede na vas, da se malo povaljalo po prahu ali pa zlasajo z drugimi. Ko je žena pomila sklede in pometla po kuhinji, je prišla tudi ona v senco. Po-■ tegnil'a si je ruto z glave, pre-: plctaia si kite in pripovedova-J ia, kaj ji je povedala soseda, i ko je prišla moke iskat na po-| sodo.
I Takrat je šinila po vasi Ro-j žanka. Stara Rohnečka je po-I gledala za njo, ugibajoč, kam | se ji tako mudi . . j Kmalu nato je nastal na vasi j krik. Rohnečka je napela ušesa, nato pa dejala možu: "Ali j slišiš?"
1 "Kaj pa je?" jo vpraša sta-, ra.
"Nekje se kregajo", pove si-|naha in posluša; a stara za-; javka: "O, Bog nas varuj! . . ; Bog nam daj ljubi mir!" ter ! se prekriža in moli. i "Pri Lazarjevih je kreg, jaz i dobro slišim", pravi ona čez ne-| kaj časa.
J "Da se jim le ljubi ob tej vročini!"
"Ali slišiš, kako Lazar vpije --— o, l,o živinče! — In
nekdo joka — O, križ božji! . . Ona je tako pohlevna ženska. Le kaj' neki imajo, tudi Rožan-ka vpije!"
Rohnečka je vstala in si dela ruto na glavo.
"Kaj greš menda pomagat?" jo vpraša on in se nasmehne.
"Gotovo jih pretepa Lazar . O, nesrečna Mica!"
"Kaj bo nesrečna! . . Je že jezik preveč iztegovala, da ji ga mora sedaj uravnati. Take ste!"
(Dalje prihodnjič)
Krvavi cvet iz Rožnega dola
(Francka Galovič)
"MENI JE VERA VSE!" — j Poslednje besede nam dragega ! človeka so pogosto prav pomembne. Ko mu duša že strmi v večnost in mu jasno stoji vse preteklo življenje pred očmi — z vsemi boji in zmagami, tedaj mu srce izpove tisto, kar mu je bilo v življenju najdražje.
Ni menda samo slučaj, da se je našel zapisnik o zasliševanju MARICE NARTNIKOVE, ' šolske upraviteljice v Rožnem idolu. (13. junija 1943 je Slo-i venec prinesel fotografski posnetek zapisnika o njenem zasliševanju). Komunisti so jo i radi njenega odločnega vers kega prepričanja ustrelili 25. junija 1942.
Na vprašanje : "Zakaj ste se vedno borili proti krynuniz-mu?" stoji v zapisniku njen odgovor: "Radi tega, ker ni na verski podlagi. MENI JE VERA VSE!" Pod temi besedami je njen lastnoročni podpis, še isti dan je bila ustreljena.
Vsebina njenega dela in življenja je zgoščena v tej izpo-' vedi.
Rajna Marica je bila rojena | 18. decembra 1905 v Ko^ar-šfiah pri Tolminu. Komaj de-i setletna je morala radi svetovno vojne bežati s starši z rod-; nega doma ter okušati bridko-I sti brezdomcev. Po vojni so starši kupili majhno posestvo : v vasi Praprotnice pri Mirni na Dolenjskem. Marico so poslali v šolo v Ljubljano k ur-šulinkam. Tu .je dovršila meščansko šolo in dva letnika učiteljišča. Zadnji dve leti in zrelostni izpit je napravila v zavodu sv. Josipa v Sarajevu, iz zdravstvenih razlogov in radi izpopolnitve v «rbohrvatskem jeziku. Svojim učiteljilcam je , bila vse življenje srčno hvaležna. Kadar .je prišlo ljubo pismo iz samostana v njeno sa-! moto, je bil to zanjo vselej tih 1 praznik, topel spomin. | Prvo leto po zrelostnem iz-| pitii 1927 je poučevala pri ur-jšulinkah., Nato je morala ne-i nadoma v Bosno, v oddaljeno I sel o. I'u je poučevala hkrati preko 100 otrok, "vsake vere, samo katoličana ni bilo med njimi. A sem jih rada imela I te male Bosančke," je večkrat dejala. Kasneje je prišla v Sela pri Hinjah, nato v Ribnico. Sokolski režim jo je napotil v Loški potok. Končno je na lastno prošnjo priromala v Rožni dol v Semiški fari. i________
V	svojem "Nazaretu" je delala sedem let in pol marljivo in zvesto. Bog je blagoslavljal njeno službo, njene napcA-e, daj je mogel g. župnik iz Semiča izjavili po njeni smrti: "Veliko je delala in se žrtvovala. Tako je spremenila ta del fare, da ga komaj še poznam."
Vzela je k sebi svoje starše; in skrbela za mlajšo sestro, i Zadnje leto se je zatekel k; njej tudi brat —1 begunec, ki! ni mogel k svoji družini na O-' grškem. Sama je dejala večkrat: "Vedno moram imeti: koga, da zanj skrbim, sicer ni-' sem zadovoljna."
V	ŠOLI: Bila je z vsem sr-j cem in z vso dušo učiteljica.' "če bi mi bilo dano, da še enkrat izbiram poklic, bi hotela biti ispet samo učiteljica!"
Pouk na enorazrednici je izredno naporen. Dnevno šest do sedem učnih ur z več oddelki hkrati .—1 že samo to dovolj izčrpa živce. Poleg pouka .je še pisarna, poprava pisemskih izdelkov, priprajva. Marica je vztrajala, vodila vse v najlepšem redu.
Njena neutrudna skrbnost, ljubezen do izročene ji mladine je imela globoke, neusahljive vire: svoj poklic je imela za sveto poslanstvo, dano ji od Bo-! ga in naroda. Sato je vse nje-I no vzgojno in učno delo preve-| vala globoka verska in narod-j na zavest.
Poleg prirojenih vzgojiteljskih darov, njene . vedrosti in i skoraj izrednega poznavanja ( rtroških duš, se je vedno učila ' iz knjig in življenja. Tudi z ' Božjim prijateljem malih se je pogosto pogovarjala o 'svoji šol-eki družiniei. Zato pa je znala tudi otrokom g'ovtfriti o Njem. Za vsako dobo cerkvenega leta, vsak praznik je imela kakšno ! presenečenje, svojstven način, j' v.k so otroci njihove lepote in Skrivnosti res, doživljali, še na 'godove svojih malih ni pozabila, i Vzgajala je z modro Ijubezni-i jo. Natanko je poznala ovire i in težave, ki so včasih tako zgo-j daj zagrenile mladost nekaterih ' njenih otrok. Opombe v ma-j matičnih listih izpričujejo nje-i r.o vestnost tudi j>!ede tega. Ka-j dar je morala koga kaznovati, | je zvečer še posebej zanj moli-; la, cla bi mu kazen res koristila, i To je sama povedala nekoč v | zaupnem pogovoru. I Revnim je preskrbela obutev , in obleko, da so mogli redno hoditi v šolo in k nedeljski službi božji. Celo pral a jjm je jn šivala, če je kje obolela mati in ni mogla oskrbeti tega. Posebno
so se ji smilili pastirji, ki so mo-j rali pri tujih ljudeh že tako zgodaj pogrešati Suječe materine ljubezni.
Njeno poučevanje je bilo zanimivo, živahno, da je zajelo najbolj zaspane in počasne glavice. Zato je bila šola v Rožnem dolu res ljub in topel dom, kjer so našli razumevanje za vse, tudi za svojo razigranost in navihanost. Kako natančno in vztrajno je vršila pokojna j vsakdanje drobne poklicne | dolžnosti, pričajo številni šolski i dnevniki, osnutki za nagovore i in šolske proslave, vsakovrstni > uradni zapisniki. Iz učnih na-. črtov, ki jih je sama sestavlja-| la, — navadno med počitnicami
—	je razvidno, kako je modro j izbirala zaključke iz novejših j vzgojili in učnih dognanj in*
vezala s starimi, preizkušeimi načini. Njeno vodilo: prvo so stanovske dolžnosti!
V VASI :,Šola še davno ni izčrpala njene delavnosti. Saj je bilo treba povezati domove s šolo. Zato je pogosto obiskavala družine. Kmetske matere ne u-tegnejo hoditi v šolo povpraševat, kako je z otroci. Gospodična je torej prišla povedat, kako je, povpraševat, če otrok ni bilo v šolo. Njeni obiski so bili nevsiljivi, domači. Včasih je kar poprijela za delo. Ob počitnicah je pomagala žeti, ob trgatvi je bila med najveselejšo družbo v .trt ju. "Bila je pobožna, a v družbi tako zabavna in kratkočasila," je povedala o njej gospodinja iz vasi. Druga je pripovedovala: "Nekaj žena in deklet iz vasi nas' je navdušila za romanje na Brezje. Gospodična je znala vse o pravem času: moliti in potem se še pošteno nasmejati!" Vaščani so se v vseh zadregah zatekali k "šolski gospodični." Tam je biin vedno majhna zaloga zdravilnih čajev, poleg teh pa srce, ki jc čutilo z ljudmi, dobra roka vedno pripravljena bližnjemu pomagati.1 'T)iilk Jfim .je na razpolago svoj prosti čas. V postnem času je redno vse obiskovala in I'jih pripravil/a 'za sprejem sv. zakramentov. Ni se ustrašila žrtev, če je bilo treba kaj opraviti za bolnike.
Sedemnajstletna Francka je imela kostno jetiko. Marica ji je prinašala juhe in lahke hrane iz svoje kuhinje, ji prevezovala rane. Ko so šli njeni domači za nujnim poljskim delom
—	bilo je med počitnicami <— je Marica vse popolne presedela pri bolnici, ji brala ali pa delala ročno delo. Polagoma je pripravila to mlado živjenje, da se je vdano izročila v božje roke. Malo pred smrtjo je bila Francka sprejeta v Marijino
družbo. Učiteljico bi bila naj-rajše imela ob sebi, tako sta se zbližali med boleznijo, če je bil iz vasi kdo v bolnici, je že tako uredila opravke v mestu, da ga .je mogla vsaj za hip obiskati.
' Vas je bila za Marico velika j družina. Vsak križ, ki je zadel katero koli hišo, je vrgel senco tudi v šolo. Veseli dnevi v vasi so bili seveda tudi zanjo prazniki. Kadar je šla v Ljubljano je imela vedno kaj naročil tudi za vaščane. To je bilo pri njej čisto umljivo, če je naredila dolgo pot ali celo dolgo vožnjo samo radi katerega svojih varovancev. Nekoč se je ravno pripeljala z duhovnih vaj iz Ljubljane. Eden njenih učencev jo je pričel prosit, če bi mogla iti z njim v Ljubljano, ker mama ne more. Marica mu odvrne: "Reci, da ne morem, sem komaj zdaj prišla domov!" Fantek je klaverno odšel. Marica je odprta okno, ga poklicala in se odločila: "Le povej mami, da bova šla v Ljubljano!" Deček je še povedal, s katerim vlakom bi rad šel, se obrnil in brez zahvale stekel po . bregu jn si žvižgal. "Glej ga, kako je vesel, da kar žvižga," si je dejala, .i Drugič je prišel na vse zgo-. daj star mož k njej, da bi mu i na občini uredila radi podpo-• re. Brž je vstala in šla na i vlak v Semič in prišla peš na-» za j, da bi ga prej razveselila i in da bi še doma opravila de-i lo za tisti dan.
Ljubila je skromno vaško podružnico sv. Magdalene. 1 Vsa okna v vasi so morala dati cvetje in zelenje za oltar, i kadar je bila sv. maša v Roženem dolu. če dekleta niso i
J utegnila, je sama očistila cer-Jkev in okrasila oltarje. Tudi otroke je znala pridobiti za to delo. — še listi večer, ko so jo potem odvedli, je nameravala ( namočiti "veliko cerkveno že-, hto," da bo -za žegnanje vse oprano in lepo. Okrog cerk-i vice je vaško pokopališče. . "Kar rada bi bila tu pokopana " je dejala, "saj jih že ne-. kaj počiva tu, ki sem jih prav i rada imela."
Poštene zabave se je kaj ra-. da udeleževala in jo je še sama poživljala s šaljivimi do-: mislicami. če je bilo pa kaj - narobe v vasi, je tudi vsakemu povedala, kar mu je šlo. (Dalje prihodnjič)
i
MALI OGLASI
RE NU AUTO BODY CO.
Popravimo vaS avto tn prebarvamo, da bo Itot nov Popravljamo body in fenderjr. Weldlnut JOHN J. POZNIH
GLenvUle 3830. B82 Eaat lSZnd st.
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231
Se prlporoCa za popravila lil barvarne vaieita avtomobila. Delo tofino In
dobrr.
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott »35«
«% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo aa obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Michael's Floral Shop
I MICHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408
(Thurs.)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanho« «W7
EDINA SLOVENSKA IZDKLOVAUTC-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. VpraSajte naa.
Mandel Drug
15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna
FOR INDUSTRIAL TRUCE
'"-v
IEL© 90IU0
več poMoric u
UPlZfL
SE S"
Delo je v č. ••!«•<. ' okoli
Morajo razumeti it. iti angleSko
Samo snažne, čiste In lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se privlačijo
$29 za 40 ur dela na teden
Hrana in uniforme Zglasite •e T
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901 700 Prospect A v«.
Dekleta
Ako ste diktafone operatorica, stenografinja in če želite zaposlitev v bližini, vprašajte Joseph T. Iiyerson & Son, Inc. 5414 ■ Lakeside Ave. ali telefonirajte
HE 1000. (<>55) ^ ______—--_________-----
Za prekladanje tovor« Nickel plate tovorno nJtlaril«!« E. 8 at in Broadwaj )	Plača W-ic n» ur«
Čus
in oo) nad fi ur
Zbašite pn )	Ur t;eurne J Wuirf
i Nickel Plate R. R. Co.
E. 8th Si Broadway } _________(255)
MALI OGTLASI^ Furnezi
'Movi rmufc M r>r*nx>a. alin, 0y4i (fOrko voiJo uit naro Besetting tlO -	15
t>renien)amt' star«? na olin ali olja
tllvttjn'wtf*?
Chester Heating Co.
U83 Addlfion Rd _ EN (Mtfl '	Govorimo slovensko (Xt
Stanovanje iščejo
Trije odrasli v družini iščejo stanovanje 5 do 6 sob v okolici od 60. do 102. ceste, med St. . Clair in Superior. Kdor ima kaj primernega, jc prošen, da poldi-če EX 4537.	(252)
Voščilo!
Vsem našim sorodnikom in prijateljem želiva vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1947.
Mr. in Mrs. John Novak 1180 E. 60. St.
Hišo bi kupili
1 želimo kupiti 6 sob hišo za 1 družino v st. clairski okolici med 62. in 78. cesto. Pokličite opera-torico na telefon in vprašajte za Monterose 1229 JX. (251)
GEORGE PANCHUR in SINOVI
TRGOVINA Z RA&NOVHSTMMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM
Papiramo in dekoriramo
16603 Waterloo Rd.
___KE 2146
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO LIGHT EXPRESSING
1024 B. 174 St. KE 6580
*________________________.________AMERIŠKA DOMOVINA. DECEMBER 26, 1946
| ( JAREM PREGREHE [1
/ |	(poveit—spisal P. Bohinjec)	| %
<> ,;iiiinec3iiiiMiuiitc3ftiiiitaiiiic3ittMiti[iiir3iitiiitttiiii:itMiiiitui]C3HiiiinMiiC3tittiiiii[iiniiiiiiiiiiiiC2iiniiiMiiiEaiitJiitiii £
Marsikdo je mislil, da Cre-vesnika ne bo več iz ječe. Toda Cene je bil zvit kakor koz-jin rog. Dasi ni imel kdove koliko prič, vendar se je znal ja-ko dobro zagovarjati, malone bolj kakor njegov odvetnik. Mnogo mu je tudi pomagalo njegovo dosedanje življenje, o katerem niso vedeli nič posebnega do teh časov.
Najbolj je pač jezila ta mala kazen berača Bogmeta. Menil je, da bo imel mir pred njim. Toda ta mir je trajal zanj le dve leti.
Zvedavi bralec pač pričakuje, kako se je godilo v tem čudnem času pri Krajčevih?
Krajec je najraje molčal o Ceneta. Janez je vporabljal včasih v primerah njegovo ime. ^Vgata je Polonico blagrovala, da ji Bog ni naklonil takega ženina. Polonica pa je posnemala svojega očeta.
Ljudje so pač natvezli mar-sikako čudno in nečedno. Kako bi imeli drugače toliko govoriti? Dostikrat je priletela kaka pikra zabavi j ica na Krajčeve. Vendar posebnega lii bilo. Glavni predmet zabavljanja je bil vendar-le nesrečni Crevesnikov Cene.
Loparjevega Antona tudi že dalj časa ni bilo v vas h Kraj-čevirn. Včasih se ni utegnilo, včasih ni bilo prilike, včasih se Loparjevim ni ljubilo, največ pa — da smo odkriti — je bila tega pomišljanja kriva Ceneto-va nezgoda.
Za KrajČevo hišo je bil to hud udarec, dasi se je bilo prijateljstvo že pred nekaj časom raizvozljalo. Javno mnenje je pač velikega pomena.
Berač Bčgme pa je hodil svojo pot kakor nekdaj. Vendar se mu ni več tako ljubilo šale uganjati kakor prejšnje čase. Bolj zamišljenega obraza je taval okoli. Ljudje so dejali: "Star je že, star!"
Drugega ne moremo povedati koncem tega čudnega poglavja kakor še zgodbo o Cenetovem domovanju.
I, kaj je bilo? Gostilno so zaprli, hišo so prodali, zemljišče so razdelili, živino so postavili na javno dražbo, orodje so raznesli in posle odslovili. In mati Cenetova?
V najem je vzela prodajalni-co, kjer je prodajala še po stari navadi, kakor je bila vajena. Žena pa se je silno postarala. Kako tudi ne?
XVI
En čas sem jokala, en čas pa pela; zdaj se pomislila, da bi ga vzela.
Narodna. Stari Krajec se je bil zares naveličal gospodariti. Rad bi se bil na stara leta veselil otroške sreče. Tudi je večkrat potožil, da ne more več tako delati, kakor prejšnje čase.
Neki sopraznik reče po kosilu svojemu sinu:
"Janez! Meni se že ne ljubi tako kakor se mi je prej ljubilo. Tudi nisem več tako trden kakor sem bil. Danes je sopraznik in delali ne bomo. Naprezi, napyezi kobilico in pojdi iskat nevesto! Pa še katerega vzemi s seboj! Če izbereš nevesto kakor se gre, izročim ti takoj vse posestvo. Kaj misliš?" "Pa grem."
"Kam pa se misliš obrniti? povpraša Krajec sina in se na-smje.
"Oče, menda ne daleč", se vtakne vmes Polona in se prav iz §rca nasmeje. "Pri Ostnikovih imajo še eno
Franco odveč", takoj zopet reče Polona.
"Pri Loparjevih pa enega Antona", odvrne Janez in se porogljivo nasmeje.
"Pojdi v božjem imenu, Janez! Saj vem, da si dober fant" reče Krajec in potrka sina po ramah.
Janez pa je čutil pri srcu nekaj tako prijetnega, kakor še nikoli ne tako.
"Polonica, ali greš z menoj ?" J povpraša nalašč sestrico.
"Kam bom šla, saj ni pri Ostnikovih Antona."
Ko se tako šalita brat in sestra, je oče odšel iz sobe.
Janez pa se prične opravljati v praznično obleko.
Uro pozneje sta že drdrala s sosedovim Francetqm iz vasi.
Ko pa pri Krajčevih odju-žinajo, pridrdrla na dvorišče drug voziček.
"Lepa je ta", nagovori Krajec prišleca. "Ženina sem poslal od hiše in sedaj pa drugi pride."
"Krajcev oče! Midva bi rada nevesto", reče Cadnik.
"Najprej jo mora Janez pripeljat, potem bo šele kaj."
"A tako?" reče Loparjev Tone in izpreže konjička.
"Naš Janez hoče na vsak način Franco. Kaj pa ti Anton?"
"Jaz pa Polonico."
"Bomo poslusili, če se dobi."
Polone pa ni bilo v hiši. Z Agato je odšla na vozare, da bi izpulila V zelniku par "hrenovih" korenin in natrgala nekaj kumar za malico.
Agata vleče iz zemlje hrenove korenine, Polona pa išče kumar med zelenim listjem.
Kar zapazi na zelnati glavi hrošča. Oh, tako dobro ga je poznala! Saj ima ravno tako ime kakor ona. Nekatri mu pravijo božji volek, a Polona ga je klicala le polončico. Hitro stegne roko po hrošču in ga položi na dlan.
"Agata, poglej sedaj polončico, kam bo zletela?"
"Ovbe, ne bodi tako otročja! Ali ne veš, da so vraže zoper prvo božjo zapoved?"
"Zakaj pa si mi povedala, da je polončica dobra prerokoval-ka? Le poglej jo, že-leti!' Uh, tako visoko — v nebesa!"
Dobro se je zdelo Poloni, da je hrošč zletel kvišku in ne na tla, čeprav ni verjela, da je kaj na tem.
"Polona, poglej, poglej, nekdo gre sem po našem vrtu! In pes tako laja."
"Kdo pa je?"
"Kdo ve! Vendar ne snu-bači?"
Polona zardi v obraz. Takoj je zpoznala Loparjevega Antona.
Kmalu nato se vrnejo vsi trije proti domu. Mlada dva sta malo govorila. Agata pa seveda ni mogla zamolčati, da je ves čas sama, dokler niso stopili na dvorišče.
Kako se snubi, to je pač stara pesem. Začne se pri juni-cah, nadaljuje se pri stotakih in konča se z vinom in suhim mesom. —
Mrak je že začel objemati zemljo.
"Treba bo iti, Anton!" reče Cadnik stopivši v vežo.
"Pa poj deva."
Ko pa gre Anton naprezat, pridrči-domov Krajčeva kobilica.
"Sedaj pa še ne greva", reče Cadnik^Antonu, ki je veselega obraza in srca segel v roko Janezu, kateremu se je po licih razcvetla vsa mladeniška sve-žost.
Vsi se vrnejo v hišo. Janez je pripovedoval, kako se je ženil, in de se je vse dobro steklo.
Pili so ga potem še vso noč in še starim se je pomladilo lice.
Ko so se razhajali, tedaj ni bilo sezanju v roke ne konca ne kraja, in Loparjev Anton se je tako navdušil, de je pri odhodu enkrat celo šaljivo rekel Po-lonici: "Kar danes pojdi k nam! Ne bo treba še enkrat hoditi po-te."
Ko pa sta se Agata in Polona pomenkovali še pozno v noč na postelji, kaj in kako je bilo in kaj in kako bo, pravi Polonica naposled:
"Saj ni tak zmrzjenec, ta Anton, kakor sem si ga zmerom mislila."
"Pusti pri miru nocoj Antona in zaspi! Saj ga boš še sita", ji odgovori Agata in se obrne na postelji.
"Kaj ti veš?" zamrmra Polona bolj zase in začne posnemati deklo in moliti, da bi preje zaspala.
Toda škratek ji je nagajal vso noč. Komaj začne moliti, ji pride zopet Anton na misel.
In ko je zaspala, se ji je nekaj sanjalo, kar je drugo jutro Janezu pripovedovala.
"Glej ga treska, Polinica, meni tudi."
Tako je brat ponovil večkrat, ko mu je sestra pripovedovala, kaj se ji je sanjalo:
In Bog je hotel da so se njiju sanje izpolnile.
XVII.
Prečudne in skrivne so božje reči,
človeku presodit, mogoče jih ni.
(Slomšek.)
Drugi pondeljek po tistem soprazniku so šli delati pismo; kdo, ni treba praviti.
Tretji pondeljek potem sta bili v župniji dve imenitni poroki. Krajčev Janez je pripeljal na dom nevesto, O. tniko-vo Franco. Loparjev Tone je pa odpeljal z: doma nevesito, Krajčevo Polonico.
Cene je prestal zapor pred ti'bmi meseci. Na svatovščino ga seveda niso vabili.
Ali, povabil se je sam!
Ko pridejo svat je na dom, odprejo kmalu tudi podna vrata, da se prične ples. Krevsov Tine za harmoniko, s komolcem pritisne kljuko, z nogo sune vrata, da se odpro do kraja.
Na sredi pa je visel na vrvi nepovabljeni svat — Crevesnikov Cene......
XVIII.
Što je život? — Roman, koga vsaki dan komadič izlazi, i koga bi pisac Bog zna dokle raz-tezao, da mu vječni Su-dija ne ugasne luči, zagriii-co:
Dosta je črčkanja, lezi!
Fr. Mazuranič.
Stari Krajec ni bil dolgo za "starega". Bolehal je že nekaj let sem. Ko pa je pomlad priromala v vas, je prenehalo tudi njegovo življenje. Umrl je za prsno boleznijo. Janez mu je zatisnil oči.
(Dalje prihodnjič.) -o-
-AND THE WORST IS YET TO COME
—in najhujše šele pride
TaKpf
VROČA VODA
za VSE
potrebe v hišil
Pomislite, en cel dan hišnega čiščenja, pranja, omivanja - in še vedno polna zaloga vroče vode za vsako pipo. To je vaša garancija v današnjih avtomatičnih, podkurilnih, insuliranih plinskih vodnih grelcih.
Pa še vpč je k temu — prihranki pri plinu več kot zbrišejo kupno ceno, boljši izdelki vas zagotove dodatna leta popolnoma zadovoljive posluge.
Obiščite svojega monterja ali trgovca brez odlašanja - oglejte si razne vrste teh boljših vodnih grelcev, ki so sedaj na razstavi.
the EAST OHIO GAS company


Za družim s manjšimi 'dohodki. — Mrs. John Fraficcio in njen 4 letni nečak siiogledujeta' gradnjo stanovanjskega projekta v New Yorku. Ko bo to stanovanjsko poslopje dogotovljeno, bo v njem lahko stanovalo 60S družin, šest sobna stanovanja bodo oddana v najem samo družinam, ki nimajo nad $2,100 letnih dohodkov infštiri-sobna stanovanja pa družinam z manj kot $1£00 letnimi dohodki.
...............................................................n......mini.....mini........
5	Pokličite KE 5200	|
DA VAM SČISTIMO FURNEZ ŠE DANES! |
Cistimo%furneze, dimnike in dimniška cevi z vacuum S | čistilcem. Računamo po $4 in več.	=
I Adams Healing Service |
| 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY fiimiiiiniiiimmiiim..................................................................
Boiler and Furnace-
Immediate Installation
UP TO 3 YEARS TO PAY FOR
Any size for home or building. Steam heat, Hot water, Gas, Oil or Coal. Gas Burners, Oil Burners, Hot Water Heater, Stoker. Repair Boiler and Furniice — Plumbing.
' Call STEPHEN M. ROB ASH at
W. F. HANN & SON
15505 Euclid Ave.	MU 4200-01-02
Quick Service! 40 Years Serving Cleveland People ALL WORK GUARANTEED
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
_ FRANK CVELBAR, lastnik.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^ A AA in stane samo:	$ LiUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Ne čakajte, kadar imate
čut, da se vas prijemlje starost, če težko kontrolirate vodo, če vas peče V mehurju, če imate bolečine v hrbtu. Morda imate vnetei žile. Vse to so nevarna znamenja. Pojdite k zdravniku, ki ima 15 let uspešne izkušnje v bolnišnici v teh boleznih. Govorim slovensko.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 CITIZENS BLDG-. 850 EUCLID AVE. TELEFON MAin 6016
Uradne ure: 10 do 3 raze n ob sredah in po dogovoru
....................................................................................................
E	|
J os. Zele in Sinovi
POGREBNI ZAVOD	|
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. =	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
5 6503 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 0583 S
=	COLLINWOODSKI URAD:
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanlioe 3118 % ...................................................................................................
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 26, 1946
the MAY co:s
pobožična čistilna i
RAZPRODAJA
V ČETRTEK IN PETEK | " TO VSEJ T^RGO VIJVI I
Prihranite si do l|2 popusta
PRIHRANKI na moških potrebščinah	|
J PRIHRANKI na ženskih potrebščinah	|
PRIHRANKI na otroških potrebščinah i	PRIHRANKI za dom
URE V TRGOVINI OD 10 DOP. DO 5:30 ZVEČER
Mi damo in zamenjamo Eagle znamke	|
Z bengalskih poljan
PRVI pozdrav iz Kharija pošiljam vsem prijateljem sirom Amerike. Ko sem Vam lansko leto iz Raghabpurja pisal o težki bolezni misijonarja Sede j a — ki je medtem srečno okreval —' si pač nisem mislil, da Vam bom prihodnje pismo naslovil iz njegove misijonske postaje, kamor sem bil medtem premeščen.
Khari! Dežela rižnih polj in besnih rek. Tigrov in krokodilov! Kač in kozjih uši! Ko tole pišem, se že osmi mesec seznanjam z "zanimivostmi" tega predela. Postaja Vnebovho-da J. Kristusa . . Duhovni naziv! — Bolj pozemsko bi ji lahko rekli: postaja blata in vode, s površjen kakšnih 400 kvadratnih milj. Verniki so razkropljeni v par vaseh, ki se jih1 pol leta iskoraj ne more obiskati, drugega pol leta pa le z največjim naporom. Ni čuda, da je moj prednik lansko leto omagal: sam je moral skrbeti za osrednjo postajo z dvema šolamt (deško in dekliško), za vse zunanje postaje, zidati misijonska poslopja, ker smo morali prejšnja podreti; dalje je moral skrbeti za nadaljevanje ljudske pomoči, ki je vzpričo težkih posledic leta lakote 1943 še zdaj tuintam potrebna (NB. Še zdaj, v 1946, mora misijonar pomagati vladi pri delitvi zastonjske hrane takim, ki bi drugače morda od lakote pomrli); upravljati je moral polja, se pravdati z ze-mindarji, in še koliko drugega! Zraven pa je moral biti zmeraj pripravljen, če treba, peš na daljna potovanja k Umirajočim — imel pa ni (ker se ga ne dobi) ne kuharja, ne primerne hrane in zlasti ne — užitne pitne vode!
To "bogastvo" sem službeno podedoval po Božiču, bolj natančno 28.12.45.— Mesec dni sem potem stanoval v stari shrambi za kurivo, med roji raznega mrčesa, predvsem "cockroaches", indijska vrsta "grilov". Da mi ni bilo dolgčas, so mi ponoči šakali muzi-cirali na neograjenem vrtu, še celo na zamreženo okno so mi hodili trkati . . Psa sem zaradi — njegove — varnosti moral ponoči zapreti v kuhinjo!
Potem sem se potopil v papirje, popisoval ljudi, regist-tre, zaznamoval polja, kršče-val, pokopaval in potoval — trikrat sem na poti omagal (enkrat sem mislil, da ne bo več šlo)—, dvakrat zbolel, si za silo priredil delovno sobo in spalnico, začel dokončavati deško šolo (za katero sem od amerikanske vojske dobil poceni železa!) in se počasi "iz-fnuzal" iz prvih stisk. Skoraj sem postal v Khariju veteran. Ce drugače ne, pa vsaj v slovenskem pomenu — "veter j an", kajti v Khariju vetrovi tako pihajo, da če ne bi od juga (morja), temveč od nasprotne smeri pihali, bi me morda s postajo vred v indijski ocean zanesli. Ker me pa dozdaj še niso, pa upam stanovanje precej trdno pozidati da bo držalo, Vas še lahko pozdravim kot kharijski "veterjan" sedmih mesecev in .pol. Da bo dlje držalo, pa še Vi dobro pritisnite
molitvijo za kateregakoli tehle namenov:
1.—da lepega dne v blatu ne obtičim,
2—da	se viharnega dne v kakšni reki ne potopim,
3—da	se s kharijsko vodo ne zastrupim,
4—da	mi korajže ne zmanjka, in pa seveda, predvsem :
5—da	si jo obiloma z milo-i stjo božjo zalijem . .
K Bog Vam povrni! I v.	Vaš
j P. S. Poderžaj, S. J. I kharijski misijonar
Odpadnik okusi moč svete vode
Ko sem prvič prispel v Pon-čom (—Peti) khondo (—predel), me je katehist takoj prosil, naj nemudoma grem z njim k bolniku. "Star, slep odpadnik je, pa je pred boleznijo /sem naročil, naj se vrnejo v katoliško Cerkev, sinu je dal pogostiti katoličane v znak sprave." — Seveda takega raz-oga nisem mogel odbiti. Vzel em sv. olje ip nemudoma vse potrebno da nezavestnega bol-lika pogojno potegnem v nebesa . .
Ob prvem mazil jen ju je izognil roke in se začel braniti, "noral sem umakniti posodico •> svetim oljem, da mi je ne irevrne. Ko sem se ga dotak-lil, je omahnil. Svete obrede sem brez nadaljnega lepo opravil.
Bolnikovo početje me je bilo )supnilo. Pričujoči so čisto preprosto obrazlozili: "Oče, ko te se ga s sv. oljem dotaknili, ;a je vrag zapustil. Imel je lobro voljo, vraga se pa clo zad-aega ni mogel otresti. Bog se ja je usmilil, mu dal milost, '.džlj je rešen".
Ni se zavedel vseh 24 ur po iv. olju, tako je tudi umrl. Sin ;e dal za sv. mašo — in kar se 7 misijonu skoraj nikoli ne zgo-!i, se je zgodilo temu spokor-;enemu grešniku: po črni sv. naši — v navzočnosti trupla— j'a je duhovnik slovesno pokopal.
Odpadel je bil pred 15 leti. 3d takrat se je leta in leta iz ■ere le norčeval. Ko je neka-co pred 7 leti še nekam verna sinaha prinesla iz cerkvice sv. /odo, ji jo je starec odvzel, :eš: zdaj bomo pa videli, kak-jno moč ima ta voda . . in lorčevaje si je z njo noge umil. Potem je naenkrat oslepel. ?ostal je družini v breme. Za roko so ga morali voditi povsod. Nazadnje je še oglušil •cot kamen.
Menda je v 7 letih spoznal kakšna je moč svete vode. Konec je bil boljši kot začetek. S čim si je okoreli grešnik zaslužil tolikšno milost, je božja skrivnost!
P. S.: Kapelica v tej vasi — Pončomkhondo — je doslužila. Bojim se, da se mi v tej deževni I ob i sesede. Katehist me je skušal še pred deževjem pregovoriti, naj to temeljito podrem, spremenim ogrodje in jo nanovo pokrijem, mrčeš je namreč vse pregrizel. Pa se s prazno malho kar nisem mogel odločiti. Kdo pač daje novo vino v »tare mehove! Bo treba "pljuniti v roke" po deževni dobi, kar je nekako pred Božičem. Križevega pota, slik in kipov tudi ta kapela (kot tista o kateri pišem na drugem mestu) nima. Tudi patrona ne. 'Kdo ji želi dati primernega nebeškega zavetnika?
*
Kdo ne ve, kako zelo je Anglija sama potrebna vsakršne duhovne pomoči. Prava misijonska zemlja! In vendar, ali ni pred leti njen veliki voditelj kardinal Hinsley rojakom zaklical:
"S t r a n z brezbrižnostjo! Naš misijonski apostolat bo vplival na naš apostolat doma! Domovina se bo tem hitreje iz-preobrnila, čim bolj se bomo približali misijonskim " delavcem v daljnih deželah: z molitvijo in s požrtvovalno podporo !—"
"Dozdaj je bila deležna hvaležnosti Kristusove še vsaka dežela, ki je pomagala Njemu in Njegovim vojščakom, ki se bore v prvih misijonskih vrstah."
"Vsaka misijonko čuteča de žela še je vzcvetela v katoliškem živi j u v sorazmerj u s svo-jim prizadenvanjem za Cerkev
v poganskih deželah."
*
Proti koncu lanskega leta
je naš misijonar Demšar v Mo-rapaju v priznanje za požrtvovalno delo za reveže od bengalske vlade dobil srebrn medal j on. Bog ga živi!
*
V Peklenščak
Po ovinkih se 12 milj dolga pot raztegne na 28 milj. S ko-' lesom! Seveda ne po ravni,1
tlakovani cesti, temveč čez drn'
i
in strn, čez polja in mlake; po' ozkih stezicah, kjer bi le kakšen cirkuški clown vozil občin-1 stvu v zabavo; pa spet čez bam-1 busove mostove in mostičke, po visokih obmorskih nasipih in' kravjih kolovozih. Tako se pride v Boddipur. Poglavje zase!
Mi gremo naprej. V Rak-hoškhali — v Peklenščak. Rak-hoš v bengalščini pomeni: de-' mon, požeruh, kanibal (ljudožerec). Rakhoška ženitev med' hindi pomeni ugrabljeno neve-j sto . . . Iz katerega od teh raz- j 'ogov je vas dobila ime, meni ;ii znano. Naprej torej, proti! Peklenščaku!
V "Peščenem prekopu" se i ziblje ladjica. Dva'veslača in! krmar sta jo že dobro umila, I privezala primitivna vesla in j :ašila preluknjano jadro. Moj ! ant je s katehistom naložil j skrinjo za mašo, drva in kar pač I loveku na potovanju rabi. —j Jilo je 4 popoldne. Najprej je !o po prekopu doli na jug. 5otem v "Bambusov kanal", iz ega proti vzhodu v "Golobji ianges," nato v "Kravjega," ki j :e čez par milj zasuče spet pro-i jugu in dalje naprej po še >ar rekah in prekopih, ki sem ih predremal ...
Tema je bila. popolna. K reči je katehist pozilal vsak br^fcni grm. Veslači so bili rudni, da se jim ni več ljubi-o vleči, pa tudi moči so jim pojemale. Ob dveh ponoči so las hoteli izkrcati nekje v ižungli, pa jih je katehfst k sreči prepričal, da gre pot skoz ;oščo, kjer lomastijo'tigri. Po polževo so veslali naprej in na-adnje si je katehist oddahnil: Tu smo!"
Videl nisem drugega kot čr-iq senco ob robu vode; s težavo em sčasoma razločil obrise istov, bilo je drevo. — Zdaj ;a na pot! Pol ure je traja-o predno so vse uredili: dva loža in katehist so nosili prt-jago. Šlo je ob visokem nasi-)u v temno noč. Z juga je umelo vodovje indijskega ocena . *.
Celo uro smo hodili. Tigra lisem slišal rjoveti nobenega, ače so tudi menda vse dre-nale, v vasi ob potu1 je«, zapel )rvi petelin . . Jutro! Zarje cvecla še ni. Ura kaže štiri.
Cez zadnje polje gremo. V laljavi mežika lučka, kot da se jogovarja s hlevsko svetilko v noji roki. Kar se oglasi gong. Jrav tam od lučke! Torej velo, da prihajamo! Zvonec se sliši kot da te na koncu sve-;a pozdravi veličastem slavo-ok s toplim "welcome" . . . Za-es smo dobrodošli! Kapelic^ je odprta, lučka brli, prve ovči-ie se s prsti dotikajo nog svojega duhovnika . . "Mislili smo, da boste že prejšnji večer prišli. Vso noč smo prebedeli. rudi nocoj nismo šli spat. Vedeli smo, da boste prišli. Moliti smo in peli . . !"
Seveda ni nihče več mislil na spanec. Pripravi oltar, spo-vej jih, mašuj in obhajaj; povej jim kaj iz srca v srce: o Bogu, o grehu, o Jezesu, o Mariji, j Cerkvi — z Jezusom v srcu so sprejemljivi za vse!
Cez dan pa v vsako kolibo. Tu rabijo obodrila, tam. opomina, ponekod zdravil, malčki sladkorčkov, odrasli prijazne besede . .
Težko sem se poslavljal od njih, še težje mi je bilo, ko so me nekateri šli spremit vse do obale in so tam stali in gledali za misijonarjevo ladjico, ko se je izgubljala v daljnih valovih . . Ni mi bilo težko uganiti njih misli: "Bog ve, kdaj bo spet prišel . . "
Govorilo se je že o tem, da bi kapelico v Rakhoškhaliju opustili. V letu lakote 1943 je večina ljudi zbežalo, ostali so cepali kot hrošči. Po prvem obisku mi je bilo jasno, da se to ne sme zgoditi. Seveda, kapelico bo treba obnoviti. Oltar in prstene stene so zares umetniško okrašene z morskimi školjkami. Torej to bi še bilo. Toda 'okna in vse strešno ogrodje je popolnoma razjedeno od belih mravelj . . Oprave ni nobene, nobene slike, nobenega kipa ali kipca, ne križevega pota . . Še patrona cerkvica nima. Sv. Krištof, ki je Jezusa čez vodo nosil, bi bil morda primeren, ampak bojim se zanj: na poti v Rakhoškhali bi se nam nazadnje v valovih še on potopil! Sv. Pavel brodolo-mec bi ne bil napačen, ali pa Marija, Morska zvezda . .?
Prepričan pa sem, da Peklenšček ni ravno preveč vesel . . Še mu bomo kakšno zagodli!
Pohvaliti moramo sledeče letošnje pošiljatelje božičnih kart, sličic itd.:
Mrs. Jennie Kozely, Cleveland; Mrs. J. Sustarich, Denver; Mrs. Frances Zainer, Milwaukee; Mr. John Bartol, San Francisco; Mr. Joseph Ray, Chesterton; -(Mrs. Barbara Malnar, Kansas City; M. Helen Kostelec, Kansas City; Mrs. Frances Novak, Cleveland; Mr. Robert L. Bruno, Cleveland; Miss D. and Mrs. M. Edletz, Seattle; lifrs. J. Jev-nik, Cleveland; Mrs. F. Nece-mar, Pittsburgh ; M. Anna Ber-rey, Joliet; Mrs. Mary Bulic, Glen vil le; Mr. John Smrekar, Kansas City; Mrs. Amalia Krulc, Strabane; M. A. Dolores Bratkovic, /Kansas City; Miss Regina Skiff, Denver in Rev. S. Sabina, Kansas City. Last but not least:
Bog Vam tisočero po'vrni!
Za rabljene Boižične karte,
svete sličice, Rožnevence in svetinj ice, Križce in podobno, se še zanaprej toplo priporočamo.
Z izkupičkom samo par paketov, ki so jih poslali zgoraj omenjeni dobrotniki, smo kupili nov zvonec, zložljivo posteljo za potovanja in pozlatili monštranco in kelih. Torej vidite, da Vaše žrtve niso zastonj !
Nekateri dobrotniki pišejo, da so nam pripravljeni pomagati po svojih močeh in prosijo, naj jim povemo, s čim. Misijonar ne prosi zase. Darovano gre vse za misijonske potrebe. Kar kdo lahko utrpi, seveda hvaležno sprejmemo.
Letošnje Razmestitve: Duhovniki— Fr. Demšar, Sathira; Fr. Ehrlich, Ranchi; Fr. Ga-brič, Istotam; Fr. Poderžaj, Khari; Fr. Sedej, Basanti; Fr. Vizjak, Morapai: Bratje — Br. Drobnič, Durjeeling; Br. Schmidt, Kurseong; Br. Udovč, Calcutta; Br. Vidmar, Kurseong.
"Slavite Gospoda med narodi! On vas je razpršil med ljudstvom ki ga ne pozna: da oznanjate Njegova čudovita dela, da priznajo, da je le On vsemogočni Bog." — Tobija 13,4.
Gotovo vas bo zanimalo, kako je s šolo za katehiste, ki smo jo v Boštontiju zgradili z denarjem plemenite dobrotnike iz Amerike, ki pa noče biti imenovana. Zaradi vojne vihre in pomanjkanja osebja je >ola zaenkrat zaprta. Stavba je v redu in se bo lahko spet uporabila v prvotni namen kakor hitro bodo razmere dopustile. Medtem pa srio jo predvsem uporabljali za dobrodelne namene, zlasti ko je bila v deže-i lakota in smo morali na tisoče lqjudem pomagati, da si živ-jenje reši j q.
Odkar je vojna vihra zabes-lela po domovini, so se naši
ameriški rojaki začuda vneto zavzeli za nas misijonarje v Bengaliji. Amerika je tudi nam postala nekaka druga 'domovina. Čast ji! — Po vojni nas ni zapustila! Čutimo pa, da vzpričo kričečih potreb rojakov, doma in po svetu raztresenih, mnogi breme zelo občutijo in ne vedo kaj bi, komu bi prej pomagali . . Bengalski misijonarji odkrito povemo, da pomoči nikomur ne zavidamo. Nasprotno: mi naše drage dobrotnike naravnost prosimo, naj ne prezro milih prošenj nad vse težko prizadetih žrtev. Obenem pa upajno, da nas še zanaprej ne pozabite! Sveto delo je pomagati revežu, in še posebno: priskočiti rojaku na pomoč — v Kristusovem imenu. In kdor brž da, dvojno da!
'— Kristu. .i :•••• ! : i v.a t •
; pri delu za rešitev alti pa ju,
po besedah	k ;
"divinuorum
"med božansi.ini	>
božanstveno"!
Zato se misij nič ne boji. Z «. » u •>■•';-janskim misij ona	•
tom izjavlja:
—Tolikokrat ža n hotna božja Previdi da bi bil zares nehv. ... bi se ji popolnoma ne i-. .
—Tisti, ki hrani ptic ku in oblači lilije na po <u. bo. zapustil svojih otrok, v slavo Njegovega imena zapustili!
Radovednim spročam, da konja, ki sem ga imel v Raghab-(Dalje na 6. strani)
Ker ni stanovanj. — Mrs. Constance Moser in njeni 'otroci Philip 3 in Gail 5 let stara ne morejo dobiti stanovanja v Chicagu, zato že zadnje tri mesece spe v svojem avtomobilu, kot nam jih kaže gornja slika.
r get mwemtAR thrill frdmj
mmm
I a 7)e#wn/>Uatio?i at I

.	' AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 26, 1946
NOW UNDER NEW MANAGEMENT
AL- MAR'S CAFE
828 East 140th St.	Liberty 8580
Beer — Wine — Sandwiches
ALSO BEER AND WINE TO TAKE OUT WE DELIVER
A1 and Marie Videtic, Props.
Under New Management
FURNEY'S
DRESS SHOP
15612 Euclid Ave. at Coit Rd. Liberty 9164
Good Selection of Beautiful Things for Christinas
Dresses...........from $8.30 to $22.95
Grand Handbags...............$2.50 up
Blouses, Sweaters and Skirts Blouses $3.50 up — Sweaters $3 up Plenty of Gift Handkerchiefs, 85c up Lovely Lingerie — Costume Jewelry
Open Mon. and Pri. Till 6 P. M. Tues.. Thurs. and Sat. Till 7 P. M. QJosed Wednesday Afternoon
BECK'S DRESS SHOP
(FORMERLY OF 14818 DETROIT AVE., LAKEWOOD) New Owners and Operators of
RUDMARIES----West 251h at Denison
Are taking this means of informing their former customers and friends— also extending a cordial invitation to ALL to visit their Truly Modei'n Store. Featuring a fine line of Womens', Misses' and Infants' Apparel at Reasonable Prices.
3821 West 25th St.	ON. 0049
RADIO REPAIRS
ALL MAKES h	Home & Auto
Combinations Our Specialty
100% GUARANTEE
! Pick Up & Delivery
: Ashbury Radio Service
I 11009 Ashbury Ave. :	CE. 1189
James Koubeck Awning Co,
_____r^jjp	Complete Awning Service
MMMSBMm	Covers — Venetian Blinds
UM^Ifl^r^ -	And Canvas Specialties
WA. 8780 — 3642 East 131st St. Place Your Order Now For Spring Delivery
GREETINGS
HUTCHISON SERVICE STATION
2154 Wooster Road
BOulevard 9734
Authorized Factory Service
on
PREMIER and UNIVERSAL Vacuum Cleaners
We Pick Up and Deliver
Call Gl. 1470 - 9393
Immediate Delivery on 1946 Premier Cleaners
Free Demonstration
ST. CLAIR
RADIO and APPLIANCE
12819 St. Clair Ave.
We Repair All Makes
APPLIANCES IRONS - TOASTERS .VACUUM CLEANERS
SERVICE Is Our Motto
Sinclair Gas Lubrication - Washing Polishing - Simonizing Tires - Batteries Accessories
CEMETERY MARKERS
Business Opportunities
AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTIONERIES, GROCERIES-MEATS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS
Call us for appraisals; we have plenty of cash customers
TO BUY OR SELL
Z BENGALSKIH POLJAN
(Nadaljevanje z 5. strani) purju, seveda nisem s seboj vzel. Prejšnjega, ki mi ga je plačala dobra duša iz Amerike in še neka verna duša od drugod, sem v vojni stiski prodal, in z izkupičkom, zdaj pa strmite, mogoče me bo kdo še za konjskega mešetarja proglasil _ kupil jahalnega konja , samega amerikanskega genera- : la v Kalkuti (v ameriški "Riding Academy"). V Raghabpur-ju se brez konja težko misijo-nari, zato sem celo leto poskušal, da dobim kakšno mrcino. Nazadnje sem zvedel, da Ame-rikauci prodajajo vse, česar se ne splača jemati nazaj čez lužo . . Tako je prišel v moje roke konjiček, ki so se mnogim .sline cedile po njem, a ker smo misijonarji imeli prednost izbire (vsa čast Amerikancem — le potrepljajte se malo! —), sem iskrena konjiča brez posebne težave dobil . . Medtem pa jej prišla vest: Fant, na jug! ivbnja, ki mu je "Pea-nut" ime, veljal je pa (še enkrat vsa časi Amerikancem) ravno tolika kolikor je v^gla stara misijonska kobila, sem "užival" celili £4 ur.
Tillwj v Khariju konja ne nvoVeai rabiti, ker ni mostov in bi ga nikjer ne mogel spraviti fcta; obzirne reke in prekope. Edino, kar bi tu prav prišlo, bi bila železna riba na bencin, pa tega še nisem do konca dognal. Zaenkrat bo najprej treba dobiti navadno ladjico, brez katere ne morem nikamor, zunaj se je pa niti ,za denar ne dobi, kadar jo človek rabi. Gotovo pa je, da z apostolskimi prevoznimi sredstvi, ki se jim prkvi noge, v tem okrožju nihče ne bi dolgo "trave tlačil," če bi hotel količkaj zadovoljivo vernike obiskovati in poganom vero oznanjevati.
CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN
The man who knows and really sells -businesses; 23 years in Cleveland
Tower Investment Co.
MAIN 8174-8175 «21 HIPPODROME BLDG.
$40oo
w Hm foundation ■Y •RINGING IN THIS AD YOU ARE INTITLCD TO 10% DISCOUNT ON ANY PURCHASE
CALVARY
MONUMENT WORKS
•901-10 MIIm Avt. Ml, I41T-T04T
CALL
BILL D0RAN
The
"Beverage Man"
For Beer and Ale by the Case
OPEN ALL DAY WEDNESDAY
GL. 4219
12716-18 St. Clair Ave.
Next to A. & P. Market
FLOWERS
Funeral Flowers—Always Fresh
Baskets, Casket Sprays, Blankets, etc. Flowers of Beauty
Personal attention given all orders by
Earl McFarland & Sons.
Store and Greenhouses 1015 Yellowstone Rd. Cleveland Heights
Call EV 0780 Over 35 years in business
Jos. C. Bycoskie
8 A.M. to 8 P.M.
CLOSED SUNDAYS
FAIRFIELD SERVICE STATION
W. 14th & Fairfield . CH. 9457
WATCH
REPAIRS RUSHED
All Work Guaranteed Diamonds - Jewelry
Ted's Jewelry
721 Fidelity Bldg.
Opposite Vincent
1940 E. Gth St.
Please Mention This Ad
GIRLS
(16 years and over)
Attractive work in a clean, quiet plant.
Good Rate of Pay
5 You do not need previous experience
| WEST END LAUNDRY
10610 Madison Ave. 5llltlllllllllllllllllllllimimilll)lllllli:n
DR. S. A. SCHWARTZ
PHYSICIAN and SURGEON
wishes to announce the opening of his new office at 2701 Lorain Avenue Office Hours: 1 to 3 and 7 to 8 P. M. WOodbine 3724
If No Answer Call CH. 8310
Notice
DR. WM. BANNERMAN DR. SCOn BANNERMAN
OPTOMETRISTS HAVE NOT MOVED
You'll Be Satisfied
IT'S DIFFERENT!
24 Years in One Location
15226 Madison Avenue DO NOT BE CONFUSED BY OTHERS OF THE SAME NAME Call LA. 3268 For Appointment
APEX Guaranteed Electric Service For Clogged • SEWERS
•	DRAINS
•	SINKS
•	DOWNSPOUTS
Better . • . Faster . . . More Economical
NO DIGGING
^XXXIXXXXXIXX^XXTXXTTTTrrrTTT»T»TTTT»»»»»»l''»TT»t»TtjLr
5 IMMEDIATE INSTALLATION
M
S	ON
Work skilfully performed by competent men with the
most modern electrical equipment
For Service and	_ . . __	n o n
Satisfaction	Cal1 EXpress 786
H. A. Brehm, Service Manager
SEASON'S GREETINGS
JAMES T. CASSIDY
Advokat
MAin 3105	810 Standard Bldg.
M0NCRIEF
and
LUXAIRE
AIR CONDITIONING
FURNACES
I	GREETINGS
i CHAMPION MACHINE AND FORGING CO.
3695 East 78th Street	Michigan 5804
JEWELRY FOR EVERY OCCASION Priced to every purse . . . styled to every taste
WALTER F. MEYER
QUALt TY JEWELER	|
12509 St. Clair Avenue	|
_ «XXXXXXXXXXX1IXXXXXXXXXXX3
ROBERTS -GORDON
GAS CONVERSION BURNERS
Gas Co. and A.G.A. Approved
Fr. Erlich se je tudi že seznanil s Kharijem. Letos je prišel pomagat za Velikonoč. Stre-niral je sestre in otroke, da so žvrgolcli kot škrjančki. Najbrž nikoli ne bo pozabil, kako je šel obhajat umirajočega upravitelja nekega velepose-slva — last angleškega protestanta — daleč za dvema rekama — peš tja in nazaj! Če bo šlo po sreči, pride Fr. Janez še enkrat v septembru.
Northwestern Mutual Life Ins. Co.
RUSSELL P. THIERBACH General Agent
CH. 5840	N. B. C. Bldg,
|»mmnnittiiiiiiiiixT
15
Punch Press Operators
Experienced Only
Good Piece Work Earnings
The Geometric I
Stamping Co.
> "
K	"
! 1111 East 200th Street S ;	IVanhoe 3800	«
N
K	"
STAR PATTERN WORKS
1917 East 55th Street
HEnderson 8176 rxxixxxxxxxxxxxxxxxxxa
GREETINGS
WHITTIER HOTEL
1687 East 55th Street
DON H. WHEELER Mgr.
EN. 9211
BILL THE MOVER & SONS
Storage - - Packing Shipping - - Crating
CIRINO'S FIVE POINT CLEANERS
WE KCK UP AND DELIVER
Luxury Cleaning—Economy Prices	|
Expert Cleaning and Remodeling	JJ^, / j/U
15209 'A ST. CLAIR AVE.
Darove prosimo na naslov: Rev. J. Slapšak, St. Lawrence Rectory, 3547 E. 80th St. — Cleveland, Ohio, all pa naravnost na: Rev. Š. Poderžaj, S. J. Catholic Mission, KHARI — KASHINAGAR P. O. — via Jaynagar, 24-Parganas, India. (NR. Pismu priložen denar se zelo lahko izgubi!) Iskreno pozdravljamo! Bengalski Misijonari. KHARI, Vnebovzetje 1946, Petmissu Superior um
No Job Too Big or Small
ANOTHER JOB WELL DONE
Member of Veterans MU. 4276	10601 MORRISON
THE EMPIRE PLATING COMPANY
V ■
Polishing—Plating—-Tinning—Japanning Wm. E. Oberg, President 8800 EVARTS RD.	CEdar 1067

Locher Healing GL. 6704