TRST, torek 21. januarja 1958 teto XIV. . Št. 18 (3863) PRIMORSKI DHEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini Demokristjanski levičarji se branijo pred vatikanskimi očitki nevtralizma Danes začne parlament ponovno z delom - Ostre kritike Zolijevega odgovora na proslavah 37. obletnice KPI - Sestanek Tavianija s francoskim obrambnim ministrom Chaban■ Delmasom v Genovi v zvezi z evropskim pooiom za izdelovanje atomskega orožja (Od našega dopisnika) „RIM, 20. — Jutri začne parlament ponovno s svo-delom. Nocoj so se sestali v palači Madama de-inokristjanski senatorji in ponovno proučili zapleteno »Prasanje male reforme senata. Kaze, da že zopet prevladuje nasprotovanje povečanju števila senatorjev, ki jih imenuje poglavar države tako kot je bilo sprejeto v Poslanski zbornici s spre-hhnjevalnim predlogom. De-jhokristjanski senatorji pa hodo o zadevi ponovno razpravljali in sklepali. V Genovi sta se sestala Obrambni minister Taviani J? francoski obrambni minister Chaban-Delmas (republikanski socialec). Na-men sestanka je bil doseči i'^>I'iazum ustanovitve zdelovanja evropskega poo-a za izaelavo atomskega 7 Gre za dogovor, ki mu tui °nemška vlada naspro-viarr j Pa hi ga hotel Ta-do v doseči s francosko vla-> ker je Italija že pristala j^PpSojno na ameriška opojnih ln je v tej zadevi močno zainteresirana. je^ato je bil Taviani tisti, ki Predložil genovski sestanek, """innunmiiHUHimmmHmimnmnm Mac Millan o sestanku na naj višji ravni šl^S^AND, 20. — Angle-MilWnistrski predsednik Mac lan tj Ve Prišel danes v Auck-.sta §a »Prejela no-*ednit , 1 ministrski pred-_Nash in britanski ko- vi orge Mallaby. V No n».f,elandiji bo Mac Millan °sem dni. MaJ.U JPrihodu v Auckland je ';'°njen Lan iziavll> da )e na' avni konferenci na najvišji določi s„P?8ojem, da se prej Ob klnC .Min; °njen v rsvni K°nterenci na najvišji določi 5 Pogojem, da se prej *PreprjP0<*r°hen dnevni red da s^0811 sem, je pripomnil, stati , m°ramo ponovno se- n Glede Mac Mm Upnega tržišča je Veliko *‘an izjavil, da je za anijo bolje pristo- čeprav Francija ne pristaja tako brezpogojao na atomska oporišča za izstrelke, temveč je na dogovoru zainteresirana zato, ker je mnenja, da bo z njegovo pomočjo zmanjšala stroške, ki jih ima z vojno v Alžiru. tako da bi del izdatkov padel na druge člane poola, čemur se Nemci u-pirajo in z njimi skupaj tudi druge manjše države. O isti zadevi se bodo pogajali obrambni ministri Zahodne Nemčije, Francije in Italije pojutrišnjem v Bonnu. Zunanji minister Pella pa je govoril danes v Turinu o skupnem evropskem tržišču. Med drugim je dejal, da bodo bodoči dogodki dokazali, da bo izvajanje skupnega tržišča imelo za posledico takšno gospodarsko politiko, ki ne bo zasidrana niti na integralnem liberalizmu niti na statalizmu, ki ne bi koristil italijanskemu gospodarstvu v mednarodni j tekmi. Pohvalil se je, da je Italija z imenovanjem italijanskih funkcionarjev v organizaciji SET doživela priznanje. Po objavi Zolijevega odgovora Bulganinu kažejo demokristjanski levičarji določeno nezadovoljstvo s Pellovo zunanjo politiko. V njihovih krogih se trdi, da je celo angleška konservativna vlada sklenila, da bo držala odprta vrata za razgovore med Vzhodom in Zahodom. Zollijev odgovor pa kaže, da se je Italija zaprla v strogo tolmačenje obveznosti, ki jih ima na podlagi NATO, tako da je s tem tvegala osamljenost v sedanji mednarodni politiki, kajti njeni večji zavezniki so dejansko pristali ali pa nameravajo pristati na razorožitveno politiko. Ta zunanjepolitična linija, trdijo levičarji KD, se ne sme zamenjati z nevtra-lizmom, ker gre le za zaskrbljenost, da bo Italija zašla po tej poti v začaran krog in v negibnost. Levičarji KD so to svoje stališče obrazložili v čianku, ki Postaj„ d*11 tržišču, ko bo radi t.„stvarnost. To pa za-tanija i®?’ her hi Velika Bri-tirala na 'a način orien- ki bj v."bpno tržišče v smer, kakor , koristna tako zanjo a Commonwealth. """"""HI iimimiiiiiinililMitmiim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiuiiiiimiiih Umetnost združuje narode Slovenski slikarji izstavljajo v Pistoi je izšel v njihovi agenciji. Clankar se brani pred očita; vatikanskih krogov m piše v obrambo ministra Del Boja. ki je kritiziral Zolijev odgovor Bulganinu: »Dejansko, ena stvar je želeti tako kot je želel Del Bo, naj bi 'd.la politika naše države dinamična in naj bi imela večjo pobudo v politiki pomiritve med obema blokoma, druga stvar pa je trditi, da takšna želja pomeni pristanek na nevtrahzem aK pa prilagoditev politiki posebnih sporazumov s Sovjetsko zvezo v nasprotju z atlantsko solidarnostjo.» O zunanji politiki je govoril včeraj tudi Nenni v gledališču Adriano. Ponovno je obrazložil. da PSI nasprotuje vojaškim blokom in da se strinja s politiko nevtralnih držav. Tudi cela vrsta komunističnih prvakov se je udeležila v raznih mestih republike manifestacij ob priliki 37. obletnice ustanovitve KPI. Govorili so Terracini, Pajetta, Scoccima-ro, Ingrao, Amendola, Alica-ta, Colombi, Pellegrini in drugi. Eden izmed govornikov je povedal da znaša število vsakodnevnih tiskanih izvodov glasila KPI «Unita» okrog že milijon izvodov. Vsi govorniki pa so poudarili, da KPI zahteva atomsko nevtralnost za Italijo. Se bolj kot v krščanski demokraciji pa so postali slabi odnosi med posameznimi strujami v PSDI, ker Saragat še vedno ni poskrbel za izvršitev sklepa na zadnji seji vodstva, naj bi se novi rimski župan odrekel monarhofašističnih glasov, s pomočjo katerih- je bil izvoljen. Tudi odnosi med obema monarhističnima strankama so ponovno slabi, ker se je včeraj začelo med njima novo prerekanje, potem ko je prišle do razbitja pogajanj za združitev. V sredo bo ob izidu po gajanj govoril na posebni tiskovni konferenci v Rimu sam voditelj PMP Lauro, ki bo obrazložil tudi volilni program svoje stranke. O »parlamentarnih izkušnjah« je govoril danes bivši predsednik vlade Scelba v Neaplju. Dejal je med drugim, da dosedanji predlogi za reformo senata niso zadovoljili, ker ne odpravljajo sedanjih pomanjkljivosti sistema. Zato bi rajši videl, da se celotno vprašanje odloži, da bi o njem mogli razpravljati na predvolilnih zborovanjih. Glede predčasne razpustitve parlamenta, pa je rekel, da mora odlok o tem sopodpisati tudi predsednik vlade, ki na ta način krije odgo- Zatem je Subandrio izjavil, da je bilo Sukarnovo potovanje s političnega vidika do sedaj popoln uspeh, ker so voditelji držav, ki jih je obiskal, podprli indonezijske zahteve glede Zahodne Nove Gvineje. Subandrio je tudi sporočil, da sklicanje nove afriško-azij-ske konference, ki jo je predlagal Sukarno v Indiji in E-giptu, za sedaj ni mogoče. »Mogoče je, je dodal Subandrio, da si bodo voditelji nevtralnih držav po diplomatski poti izmenjavali misli o mednarodnem položaju.« FLRJ-Avstrija BEOGRAD, 20. — Jugoslovanska in avstrijska vlada sta se sporazumeli v duhu dobrososedskih odnosov, da začneta razgovore o vseh vpraša-njih, ki zanimajo obe državi. Razgovori, ki se bodo pričeli še ta mesec, bodo izmenoma na Dunaju in v Beogradu, Indijanci nagnali v beg rasistične izzivalce KKK Bitka je trajala pol ure - Dokler se ni pojavil KKK, so med belimi, črnci in Indijanci vladali zelo dobri odnosi MAXTON (ZDA . Severna Karolina), 20. — Včeraj zvečer je skupina, ki je organizirana v zloglasni rasistični organizaciji Ku-Klux-Klan, hotela s svojim «obredom» groziti Indijancem »Lumbee«, ki so se zbrali na drugi strani ceste in opazovali priprave raiilitov, ki so postavili najprej svoj že znani leseni križ in mikrofon. Že popoldne je namreč fanatični rasistični poglavar »vitezov K-K-K Severne Karoline« izzival Indijance. To je duhovnik James Colle, ki so ga začeli zvečer Indijanci glasno klicati in ko se ni odzval, so prekoračili cesto in obkolili rasislič. ne izzivače. Neki Indijanec je ustrelil naravnost v reflektor rasistov, lako da je nastala tema. Tedaj je začelo splošno streljanje in med kutastimi rasisti je prišlo do popolne zmešnjave. Polegali so po tleh, nekateri pa so hoteli pobegniti. Končno so jih Indijanci z brce. mi razgnali. Mladi Indijanci so nato rasistični križ razbili. Ves dogodek je snemal neki operator televizije, ki je bil ranjen v uho poleg se dveh drugih laže ranjenih rasistov. Pozneje se Indijanci zažgali lutko, ki je Odločen protest zaplembi orožja s Slovenije* Pošiljka je bila naslovljena na neko tvrdko v Maroku - Ladja je bila izven francoski teritorialnih voda • Pineau se izgovarja, da gre za tftotapstvo orožja v Alžir predstavljala strahopetnega rasističnega Viteza. Očividci napada so izjavili, da Indijanci niso streljali naravnost v ljudi, temveč v zrak. Policija je Indijancem zaplenila sto pušk. Kljub temu pa so oboroženi Indijanci še ved 10 stražili po cestah okrog Ma.vtona m iskali rasisteK-K-K. V tem predelu Severne Karoline živi okrog 40.000 belcev, 30.000 Indijancev »Lumbee« in 20.000 Črncev. Odnosi med njimi so bili vedno zelo dobri, dokler se v zadnjih tednih ni pojavila organizacija K-K-K. Rasisti so začeli izzivati z zažiganjem lesenih križev, kar pomeni «opomin». Neki deklici, ki se je zaljubila v Indijanca pa so rasisti grozili s smrtjo. Potres v Ekvadorju BUENOS AIRES, 20. — Po prvih vesteh, ki so prišle iz Quita, je zgubilo življenje 20 ljudi, 45 pa . je bilo ranjenih pri potresu, ki je včeraj prizadel področje Esmeraldas (Severozahodni Ekvador). (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Jugoslovanska vlada je vložila danes oster protest pri francoski vladi zaradi protizakonite zaplembe orožja in municije, ki jo je prevažala jugoslovanska ladja ((Slovenija« v Casablanco. Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Mladen Ive-kovič. je izročil danes popoldne francoskemu veleposlaniku v Beogradu oster protest jugoslovanske vlade in zahteval, da se zaplenjeno blago takoj vrne. Jugoslovanska vlada si je pridržala pravico, da dodatno zahteva odškodnino za stroške, ki jih je imela jugoslovanska družba »Jugoli-nija«. Jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr, Uvalič. je nocoj izročil podoben protest francoskemu zunanjemu ministru Pineauju. Ravnanje francoskih oblasti, po mnenju v Beogradu, ni v skladu niti z dejanskimi odnosi med Francijo in Jugoslavijo, niti z osnovnimi načeli, ki veljajo v mednarodnih odnosih. Francoske novinarske agencije in časopisi so včeraj objavile, da so francoske ladje v francoskih teritorialnih vodah 18. t. m. ustavile jugoslo- ........................■ iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii . Švica pripravljena nuditi dobre usluge za sklicanje mednarodne konference Pozitivno stališče avstrijskih socialistov do sovjetske pobude - Mac Millan pripravlja drugi odgovor in proučuje predlog Rapackega - Ei-senhower pa trdi, da je v glavnem že odgovoril na obe pismi Raz: stavo je otvoril dr. D. Cemej - Izredna gostoljubnost gostiteljev do' PlSToi poseb. dopisnika) , Poldw„ — V nedeljo “orani se, 3e zbralo o veliki *to'. kj,>t.pa e Gianno v Pi- !edej 0h'Je s‘ceT muzej in pa v nh iiKiccj m pu itevila ZClnske uprave, veliko *0 .. *l0 h ~,v« Če*7*« k ’ • l^Uoslovanski velepo- a F*xuk!orence pa s llO *. UVO, VPttIVV *? Vri$li Oljenih gostov, ki ?la °tvoritev razstave b R,v' sodob Jne umetnosti. ,'blei”* ■ ^e Pr'Spl dr. Parko jugoslovanski i pa švedski s0 „*'YV‘,. konzul, medtem Vf Pelo« . Pismene pozdra- 2Da°S- zda in kun' • knn, i12 Florence, švicar-c,osici „ni Florence, frau- Jfti kon! ,posl“Mi,£ ter franco-i »elen ,11 .Florence, ang le* iz p|S k, norveški kon-H nski ‘orence ter jugoslo-konzul iz >ilh n'fia. Vošujok, Od do- bil ni P**d»u otvori t na oni kov oblasti je ui župan Pistoie . in ffcnilninu odborni-“r- Guerl6 , Podpre/ekt k, jeVa^ai .Phtiko,! ec Pokrajinskih od-»ater[ 'n svetovalcev, ne-„s(a«oue anci' predsednik ) ““ije , turizem Mobili, j 'Oi prPny. Vaseo Melam in ?«< niranooni. ki ,ta si nuj-do te Nt?u*aci<,P«la, da j............. JVOosl Pr'51:’- Dalje so bili Lubej, upravnik tl .r0n Kr h i n3* ,z Ljubljane *sti oai« •tPr fcon.er.-o- »n 'e /‘jr4Pnikljanes, nadaljuje nota. so pogoji drugačni, kakor so bili novembra 1956, t. j. za časa poziva zveznega sveta, na katerega se sovjetska vlada skli. cuje v svoji noti od 12. no vembra 1957. Švicarska pobu da bi bila danes malo primerna v zvezi s predlogi in pri- iiiii hi mi i ni itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMilinimi iitiiiMiiiimiiiiiiiiiiittiiiiiiitiitiiiiiiiiiHi n iiiiiiiiiiiiiii Fuchs na Južnem tečaju Čakal ga je Hillary, ki ga bo spremljal ob povratku LONDON, 26. — Dr. Vivian Fuchs je po skoraj dvčh mesecih potovanja prispel preteklo noč ob 2.08 (po srednjeevropskem času) na Južni tečaj. Odprava je prepotovala 1,600 kilometrov po antarktičnem kontinentu od oporišči Shackleton do Južnega tečaja. Na Južnem tečaju je Fuchsa sprejel Edmund Hillary, ki gs bo spremljal na poti do oporišča Scott, ki je oddaljeno okoli 1800 kilometrov. Skupno s Hillaryjem so bili tudi elar.i ameriškega oporišča Scott. Amundsen-na Južnem tečaju. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel na Južnem tečaju je Fuchs izjavil, da je »zelo zadovoljen« zaradi uspeha Hil-laryja in da nima proti njemu nobene kritike. Kakor je bilo določeno, bi se morai« Fuchs in liillary sestati ob zalogi 700. ki je oddaljena okoli 1.120 kilometrov od oporišča Scott. Toda llillary je pustil v tej zalogi živila in vse potrebno, kakor je bilo dogovorjeno. in je nato nadaljeval pot. Fuchs je izjavil, da je H11-lary, potem ko je v zalogi pustil zahtevana živila in druge potrebščine, «lahko sel kamor koli«. «Tisk je pisal, da je Htl-lnryjevn odločitev sprnviln v nevarnost uspeh britanske odprave, je dodal Fuchs, in ta na podlagi ugotavljanja, da b se uporabljeno gorivo lahko pustilo v zalogi. Toda ker jt Hillary pozneje pripeljal v to zalogo novo gorivo, je zadeva sedaj zaključena.« Fuchs je dodal, da računa, da bo prispel do oponsča Scott pa je dejal poleg drugega, da «zasluži najnovejše sovjetsko stališče do mednarodnega položaja brez dvoma posebno pozornost. Dodal je, da avstrijski socialisti pozdravljajo vsako iniciativo in vse razgovore, ki so usmerjeni omejitvi oboroževalne teikme in zagotovitvi varnosti za vse ljudi na svetu. Državni tajnik dr. Kreisky je prepričan, da bi' pogajanja med Vzhodom in Zahodom o spornih vprašanjih prispevala k pomiritvi in zboljšanju svetovnega položaja. Po njegovem je mogoče doseči sporazum o delni razorožitvi, ki bi bil lahko podlaga za uspešne nadaljnje napore. Odgovor na prvo Bulganinovo pismo je danes izročila tudi turška vlada, medtem ko bo Adenauerjev odgovor izročen jutri popoldne Gromi-ku in bo nato objavljen. Predsčdnik turške vlade Menderes izreka zadovoljstvo, ker sovjetska vlada želi naj listu izjavil, da sirska Vlada ni predložila nobenega podrob. nega načrta o združitvi. Toda po sedanjih razgovorih bodo sprejeli sklepe v tem smislu. Dulles se bo sestal z Balafrejem WASHINGTON, 20. — Zvedelo se je, da se bo državni tajnik Foster Dulles med svojim potovanjem na Srednji vzhod ustavil nekaj ur v Maroku, kjer se bo sestal z ma-rokanskim zunanjim ministrom Balafrejem. V pooblaščenih krogih se poudarja, da kratek Dullesov obisk v Maroku nima nobenega političnega ali diplomatskega pomena. Ker je potrebno, da se ameriško letalo na poti v Teheran (kamor odhaja na uraden obisk pred svojo udeležbo na sestanku sveta bagdadskega pakta) oskrbi z go- bi bili odnosi med Turčijo in rivom, je najbolj primerno v SZ prijateljski. Zatem pravi' ta namen ameriško oporišče Menderes, ,da Turčija nima : v Ben Gueriru. nobenega spornega vprašanja Državni departma pa je po-s Sirijo in da je treba zače-! trdil, da bo državni podtaj- v prvem tednu marca še pred polarno zimo. Vkrcal se bo nato na novozelandsko ladjo »F.ndeavour«. Kakor je znano, je Hillary prispel na Južni tečaj 3. januarja in tedaj je nastal spor med obema raziskovalcema. Hillary je svetoval Fuchsu nai se vrne z letalom, ker je zaradi zime bila njegova odprava v nevarnosti. Fuchs je odgovoril. da misli nadaljevati pot. Tedaj se je Hillary vrnil z letalom v oporišče Scott 'r. nato na Južni tečaj, kjer je počakal Fuchsa. _—«»----- Sputnik in i MOSKVA, 20. t- Agencija Tass javlja, da je prvi sovjetski sputnik zaključil svoj obstoj 4. januarja t. 1., ko je prišel v goste plasti atmosfere. Njegovo »življenje« je trajalo 92 dni. V tem času je napravil 1400 krogov okoli Zemlje in preletel približno 60 milijonov kilometrov, kar je približno toliko, kakor je razdalja med Zemljo in Marsom. Moskovski dopisnik lista »Baltimore Sun« piše, da bodo sovjetski znanstveniki skušali umetelno ustvariti življenje, s tem da bodo poslali s satelitom v vsemirje »temeljno snov živeče materije«. Dopisnik piše, da sovjetski znanstveniki menijo, da bi bombardiranje s kozmičnimi žarki v višjih plasteh lahko povzročilo enake organske spremembe, ki so ustvarile življenje ,na Zemlji pred milijoni let, tek napetosti iskati izven Sirije. Dalje pravi, da želi Turčija na Srednjem vzhodu mir in varnost ter da je vedno med protikolonialnimi državami. Pri tem pa trdi, da hočejo podpisniki bandunške izjave uvesti novo obliko kolonializma. V Londonu pa je predstavnik Foreign Officea izjavil, da drugo Bulganinovo pismo Mac Millanu še vedno proučujejo in da se britanski odgovor »pripravlja«. Izjavil je tudi. da britanska vlada še dalje proučuje načrt Rapackega o brezatomskem področju. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da bo odgovor na drugo pismo verjetno izročen še pred Mac Millanovim povratkom v London. Nasprotno pa je ameriški predsednik Eisenhovver poslal Bulganinu kratko sporočilo, ki nakazuje, da na drugo pismo verjetno niti ne bo odgovoril. Sporočilo pravi. «Prejel sem Vaše pismo od 8. januarja. Mislim, da sem že odgovoril s svojim pismom od 12. januarja na- bistvene točke v Vašem pismu. Ce bo proučevanje zadnjega pisma pokazalo, da je potreben dodaten odgovor, Vam bom to sporočil pozneje«. Bil (ar o akciji nevtralnih držav KAIRO, 20. — Sirski zunanji minister Bittar je egiptovskemu radiu izjavil, da bi mo rale nevtralne .države začeti konkretno akcijo, da pripravijo tla za sestanek na najvišji ravni, da se preneha hladna vojna med vzhodnim 111 zahodnim blokom. Glede morebitne obnovitve rednih od icsov med Sirijo in ZDA je Bittar izjavil, da bo to mogoče, ko bodo ZDA spremenile svoj način obravnavanja vprašanj Srednjega vzlio da. Bittar se je danes sestal s predsednikom Naserjem ob navzočnosti poveljnika sirske vojske Biziija. Bizri se je pozneje eno uro razgovarjal z egiptovskim obrambnim ministrom Amer jem. Govorila soslaniku šele ob 19. uri zvečer. Jugoslovanski veleposlanik Uvalič je takoj po prejemu brzojavke zahteval sprejem pri zunanjem ministru Pineauju. Dobil je odgovor, da je zunanji minister v inozemstvu, čeprav je bil v Parizu. Danes zjutraj je jugoslovanski veleposlanik ponovno zahteval sprejem pri Pineauju. Obvestili so ga. da ga minister ne more sprejeti ih ga poslali k šetu kabineta. Dr. Uvalič je to odklonil in zahteval, da ga sprejme predsednik vlade Gaillard ali kateri koli drug član vlade. Končno je veleposlanik FLRJ dobil odgovor, da ga bo nocoj sprejel zunanji minister Pineau. V jugoslovanski noti, ki je bila danes izročena francoski vladi. se. ugotavlja, da sta 18. januarja francoski vojni ladji, rušilec «Sassar» in fregata «F-718» ustavili 45 milj severno od alžirske obale trgovsko ladjo »Slovenija«, ki je na svoji r‘dni progi Reka - Casablanca - Severna Amerika vozila tudi pošiljko municije in orožja za ngko marokansko podjetje v Casablanci. Francoski vojni ladji sta spremili «Slovenijo» v Oran, kjer je bila pošiljka 148 ton municije in orožja izkrcana in zaplenjena. Po zaplembi orožja so francoske oblasti 19, t. m. zjutraj pustile ladjo, da nadaljuje pot v Casablanco. Po izjavi kapitana ladje »Slovenija« so francoska letala Že 17. t. m. pričela večkrat leteti nad ladjo. «Ravnanje francoskih oblati je bilo nezakonito, ugo- tprialnih vodah pravico na ne-ofenzivni prehod. Zaustavljanje ladje na svobodnem morju 45 milj od obale pa je 0-čitno nespoštovanje svobode morja in samovoljno oviranje trgovinske plovbe. Proti takemu ravnanju francoskih vojaških oblasti je jugoslovanska vlada storila odločne korake.« Ladja »Slovenija« je prispela danes popoldne v Casablanco. Takoj po prihodu je kapitan ladje po telefonu obvestil jugoslovansko veleposlaništvo .0 incidentu in dal dodatna pojasnila o nezakonitem ravnanju francoskih oblasti. Kapitan ladje je ponovno opozoril, da so francoske ladje ustavile »Slovenijo« na odprtem morju in jo prisilile, da spremeni smer plovbe. Kapitan ladje je izjrolnil zahtevo poveljnika francoske eskadre ,šele ko je od njega prejel pismeno potrdilo o koordinatah, t. j. zemljepisnem položaju, v katerem je ladja bila v trenutku, ko so jo u-stavili. Iz tega potrdila se jasno vidi, da je bila ladja ustavljena 45 milj severno od alžirske obale, t.j. na odprtem morju, daleč izven francoskih teritorialnih voda. »Slovenija« bo nadaljevala vož-njp v Ameriko. B. B. PARIZ, 20. — Po sestannu s lhneaujem je jugoslovanski veleposlanik Uvalič izjavil: »Prišel sem protestirat proti kršitvi mednarodnega zakona » Pouuaril je, da ima zaustavitev »Slovetiije« lahko »neprijetne posledice v odnosih med obema državama.« Povedal ie dalje, da je zahteval takojšnjo vrnitev zaplenjenega orožja in si pridržal pravico do zahteve naknadne odškodnine. Poudaril je, da francoska trditev o dokazih francoske vlade, da je bilo orožje namenjeno Alzaški osvobodilni fronti, še nikakor ne dokazuje slabo vero jugoslovanska vlade. Zunanji minister Pineau pa je po sestanku dejal, da je veleposlaniku Uvaliču odgovoril, da gre za tihotapstvo, ker da jef' orožje kupil okrog 15. novembra v Pragi neki znani prekupčevalec orožja, ki se je pogajal za račun Alžirske osvobodilne fronte. Dejal je, da so Francozi zasledovali to orožje in da »natančno vedo. kam je bilo namenjeno«. Rekel je. da je Diio vsaj dvomljivo, kam je orožje namenjeno, ker so po zaplembi izjavili najprej, da je namenjeno v Jemen. »Izrazil sem jugoslovanskemu veleposlaniku obžalovanje svoja vlade, ker vlada FLRJ dopušča tihotapstvo orožja tembolj, ker smo v avgustu zaplenili jugoslovansko ladjo v Casa. blanci. ki je privažala orožje namenjeno alžirskim uporni-dom.n AFP pa poroča, da je bil jeseni 1956 objavljen v uradnem listu odlok, da si Francija pridržuje pravico »nadzorovati vode severno od afriške obale do 50 milj daleč«. RABAT, 20. — V maroškem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da nimajo še nobenega opravka z zadevo ladje »Slovenija« in da «doslej ni bilo opaziti nobenega momenta, ki bi upravičil kakršno koli diplomatsko akcijo« maroške vlade, «vsaj do novega ukaza«. CASABLANCA, 20. Jugoslovanska ladja »Slovenija« je ponoči odplula iz Casablance v New York. Novi Delili in Colombo. V tavlja nota, tudi če bi ladja Washington se bo vrnil 23. bila v francoskih teritorialnih februarja. Dulles pa se bo vodah, kajti po mednarodnem vrnil v ZDA L februarja. I pravu ima ladja tudi v teri- HiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimitiniiMiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiimiMiiiniiiiiiiiiHHiiiniHiiiiiimimiiiiiiiitiiiiiHi Eisenhower o težavah ameriškega gospodarstva V Chicagu je predsednik začel volilno kampanjo republikanske stranke za novembrske volitve WASHINGTON, 20. — v svoji gospodarski poslanici kongresu pravi predsednik Eisen-hower med drugim: «Lahko se trdi, da se padanje gospodarske dejavnosti v ZDA ne bo nadaljevalo in da bo lahko kmalu prišlo do njene poživitve. Predsednik- poudarja, da je bilo leto 1957 leto blaginje kljub padanju ameriškega gospodarstva v zadnjih mesecih, ko se je brezposelnost povečala in je proizvodnja v državi padla za 1,5 odst. v primerjavi z najvišjo ravnijo, ki se je dosegla med letom. Zatem govori predsednik, da se je vlada vse leto trudila, da zaustavi inflacijo, v zadnjih mesecih pa je skušala poživiti gospodarski razmah, ne da bi pri tem povzročila novo inflacijo. Kot podkrepitev svojih trditev o poživitvi gospodarstva pravi Eirenhosver, da je povpraševanje potrošnikov po dobrinah in služnostih ostalo vedno na isti ravni, da se je položaj v trgovini in industriji popravil in da so se individualni dohodki zmanjšali zelo malo, ter da je finančni položaj vedno bolj ugoden za nov gospodarski razmah. Eisenhovver dodaja, da začenja gospodarstvo v začetku leta čutiti učinkovanje večjih vojaških naročil. Zatem pravi predsednik, da je izvoz v prvi polovici leta 1957 znatno prispeval k ame- riškemu gospodarskemu razmahu, ter poziva kongres, naj nudi drugim državam večjo možnost, da zaslužijo dolarje s povečano trgovino z ZDA. »Stalno naraščanje plačil v dolarjih — dodaja — bi prispevalo k medsebojni okrepitvi gospodarskega razmaha v naši deželi in v tujini«. Predsednik pouijarja dalje, da je ključ ameriške zunanje politike »trade agreements act« (zakon o trgovini, glede katerega poziva kongres, naj ga obnovi), in pripominja, da je že sporočil, da bo skušal dobiti od kongresa večjo o-blast za sklepanje medsebojnih trgovinskih dogovorov z drugimi državami in za zmanjšanje carinskih pristojbin. Te naj bi se v prihodnjih petih letih zmanjšale vsako leto za j>et odstotkov. Kar se tiče notranje gospodarske politike, pravi predsednik, da sta gospodarski razmah in trdnost važna smotra tudi zaradi vplivanja na druge države. Pri navajanju raznih podatkov pravi predsednik tudi, da se je proizvodnja lansko leto zvišala za pet odstotkov, toda štiri petine tega povečanja predstavljajo dvig cen. »To je kritično vprašanje bodisi za poslovni svet kakor tudi za sindikate in vlado«. Nato poziva poslovne kroge in sindikate, naj bodo »zmerni«, kar se tiče cen in mezd«. S v zvezi poudar- ja, da bi neupravičeno zvišanje cen in zvišanje mezd, ki ne bi bilo v razmerju s povečanjem proizvodnje škodovalo trdnosti in bi zaviralo gospodarski razmah. Kar se tiče inozemske gospodarske politike, pa so smotri ZDA obrazloženi v programih za gospodarsko in tehnično pomoč. «Naša država, pripominja predsednik, se je v preteklosti okoristila ne samo z večjim povpraševanjem drugih držav za povečanje izvoza iz ZDA, pač pa tudi s povečanjem zmogljivosti teh držav samih, da s svojim izvozom krijejo glavne potrebe ZDA. Bila bi huda napaka, zaključuje predsednik, če bi preprečili sami sebi uvoz blaga, ki ga potrebujemo, ali če bi se na tak način osamili, da se ne bi mogli okoriščati s sposobnostjo in s specializacijo drugih držav«. Zvečer pa je Eisenhovver govoril v Chicagu ob začetku volilne kampanje republikanske stranke za volitve, ki bodo novembra. Predsednik je v glavnem izjavil, da glavni smoter ZDA, t. j. »iskanje varnosti in pravičnega miru« ne sme biti predmet notranjih sporov. Omenil je glavne točke svojega programa v zunanji in notranji politiki in je dejal, da po petih letih republikanske uprave velika večina ameriškega ljudstva podpira programe vlade. j* Vreme včeraj: NajviSJa temperatura 8,7, najnižja 5,5, zračni tlak 999,5 pada, veter 3 km, vlaga 87 odst., nebo oblačno padavin 0,3 mm, morje mirno s temper. 9.4. Vreme danes: Oblačno s padavinami. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 21. januarja Neža, Janja Sonce vzide ob 7.39 in zatone o>b 16.55 Dolžina dneva 9.16. Luna vzide ob 8.01 in zatone ob 18.53. Jutri, SREDA, 22. januarja Vincencij, Vinko Seja tržaškega pokrajinskega sveta Predsednik prof. Gregoretti obrazložil proračunske postavke V letošnjem gospodarskem načrtu pokrajine je tudi 180 milijonov lir za gradnjo slovenske gimnazije Na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta je predsednik prof. Gregoretti podal svoje poročilo o letošnjem pokrajinskem proračunu, ki ga bo odbornik za finance dr. Delise prečital na prihodnji seji. Kot smo že poročali, beleži letošnji pokrajinski proračun 1.453.537.000 lir dohodkov in 2.133.537.000 lir izdatkov, ali 680 milijonov lir primanjkljaja, ki ga bo kril vladni komisariat. Iz poročila predsednika profesorja Gregorettija je razvidno, da je letošnji primanjkljaj manjši od lanskega, kljub temu da so izdatki precej večji. Do tega je prišlo zaradi večjih dohodkov in zlasti zaradi soudeležbe pokrajinske u-prave pri državnih dohodkih tako imenovane ECA in soudeležbe pri taksah na avtomobile, kar bo dalo pokrajini 144 milijonov lir več dohodkov. Poleg tega pa je pristojna oblast priznala pokrajinski upravi tudi 101.416.507 lir omenjenih državnih dohodkov lanskega leta, kar je hilo vključeno v izredne dohodke. Prof. Gregoretti je poudaril, da je pokrajinska uprava še vedno v velikih finančnih težavah zaradi prenizkih dohodkov in je zato izrazil željo, da bi vlada priznala pokrajini soudeležbo tudi pri pobiranju davka na poslovni promet (1 GE), Sicer pa je dejal, da bo pokrajinska uprava lahko finančno samostojna samo tedaj, ko bo ustanovljena deželna avtonomija, v kateri bo imela pokrajina gospodarsko in finančno avtonomijo. Zaradi finančnih težav je jasno, da ne more pokrajina zadostiti vsem tistim potrebam, ki jih ima. Kljub temu pa skuša pokrajinska uprava izkoristiti svoje finance v najboljše namene, da gredo v občo korist vsega prebivalstva. Predvsem je prof. Gregoretti omenil velike izdatke, ki jih ima pokrajina v socialno podporne namene. V tej postavki ima pokrajina največ stroškov z umobolnico pri Sv. Ivanu. Skupni izdatki umobolnice bodo znašali letos 964.500.000 lir, dohodki pa 534.500.000 lir. To pomeni, da bo pokrajina krila 430 milijonov lir primanjkljaja. Kljub tako velikemu primanjkljaju se vzdrževalni-na letos ne bo zvišala. Nato je predsednik obrazložil še druge posamezne važne postavke proračuna. Med drugim je obširno govoril o ukrepih pokrajinske uprave za kmetijstvo. V ta namen je pokrajina letos določila 10 milijonov 900.000 lir. Predsednik Gregoretti je poudaril, da po- krajinska uprava ni hotela obremeniti kmetov s 300-odstot-nim dodatnim davkom na zemljišča in kmetijske dohodke. Toda nadzorna oblast ji je vsilila ta davek. Zato so sklenili, da bodo vse dohodke, ki jih bo dobila pokrajina z uvedbo tega dodatnega davka, porabili za pomoč kmetijstvu. Ko je govoril o letošnjem pokrajinskem gospodarskem načrtu, ki ga finansira vladni komisariat, je potrdil, da so dobili od vladnega komisariata 180 milijonov lir za gradnjo novega šolgkega poslopja za slovenske višje srednje šole. Obenem je tudi povedal, da je pokrajinska uprava pripravila že vse potrebne načrte, ki jih je vladni komisariat že odobril. Zato priča- kujemo. da bodo že letos začeli zidati novo šolsko poslopje za slovenske šole, kjer bodo namestili slovensko realno in klasično gimnazijo. --—«»—,— • Zborovanje delavcev ILVA Nocoj ob 18. uri bo v Ul. Zonta 2 zborovanje delavcev ILVA. Razpravljali bodo o znižanju delovnega urnika in pogajanjih, ki se bodo glede tega začela v četrtek v Rimu. Delavci naj nocoj povedo svoje mnenje, da bo tajništvo Po odgovoru podprefekta Macciotte KPI obsoja izgovore za zavlačevanje volitev Za odgovorom oblasti se skrivajo demokristjanski računi Podprefekt Macciotta je vrija, da je že 15t januarja de-soboto odgovoril predstavni- mokristjanska agencija «Giu-kom štirih strank, ki so pisme-llia« podčrtala, da «morajo dr- no zahtevali izvajanje zakona in sklicanje predvolilnih zborovanj za volitve novega tržaškega občinskega sveta. V svojem odgovoru trdi podprefekt Macciotta, da zakon menda omogoča podaljšanje roka in da obstajajo «važni razlogi javnega interesa«, da se podaljša rok in se ne skličejo zborovanja, odnosno se še ne razpišejo volitve v občinski svet. Ta odgovor so negativno ocenila politična tajništva štirih strank (PRI, PSDI, PSI in PR), ki,so takoj odgovorila, da razlogi podprefekta niso utemeljeni, zaradi česar bodo vložile na predsednika republike pritožbo o nezakonitosti ukrepa podprefekta. Sinoči se je sestalo tudi taj njihove stroke o tem poročalo na seji vsedržavnega sindikal-1 ništvo tržaške KPI, ki je pro nega tajništva, ki bo jutri v j učilo odgovor podprefekta Florenci. I Macciotte. Tajništvo ugotav- žavne oblasti skrbeti predvsem za dejansko in ne za formalno izvajanje zakonov«, iznašla »klimatski faktor«, češ da se pozimi ne morejo sklicati volitve, ugotovila, da se ne smejo volivci prepogosto klicati na volitve in pozvala oblasti, naj upoštevajo te faktorje in odlože volitve. Sedaj je očitno, da je podprefekt v resnici upošteval te demokristjanske z&hteve in da jih je visoko zveneče nazval «važni razlogi javnega interesa«. Za takšnim stališčem oblasti se skriva politična špekulacija ene stranke in ta je v ostrem nasprotju z interessi in potrebami mesta. Tržaška federacija KPI zato protestira proti temu aktu in poziva na nadaljnjo borbo, da se razpišejo čimprej nove volitve in se konča škodljiva in nedemokratična komisarska u-prava tržaške občine. r c.. PISMA URED "N I .J Prejeli smo: Dragi «Primorski», naj' p nekaj vrsticah omenim vprašanje, za katerega mislim, da je še precej važno. Imam sina — dijaka, ki je bil pred nedavnim na šolskem izletu v Rimu in vem, da so bili drugi dijaki ie na Dunaju ter po raznih italijanskih mestih, Ti izleti, ki jih, kolikor vem, organizirajo profesorski zbori o-ziroma ravnateljstva, so brez dvoma poučni, saj je na ta način dana dijakom možnost, da vidijo svet, Toda vsaka stvar ima dve plati. Res je, da vidijo Italijo in Avstrijo in morda še kako drugo deželo, toda prav bi tudi bilo, da spoznajo svojo matično domovino. Pravzaprav bi moralo biti, vsaj po mojem mnenju tako, da bi spoznali najprej svojo matično domovino in potem šele Avstrijo ali Nemčijo itd. Res ne vem, zakaj se to ne dogaja, kajti prepričan sem, da n. pr. nemški dijaki na Južnem Tirolskem ne delajo izletov v Francijo, preden niso napravili izleta v Avstrijo! Zanima me, dragi «Primorski», kaj meniš ti o tej stvari. M. P. Sestanek izvršnega odbora trgovinske zbornice Nujnost zgraditve avtostrade med Trstom, Benetkami in Trbižem Sedanje nesodobne ceste ovirajo promet s tržaškim zaledjem in Benetkami - Resolucija pokrajinskega sveta odbor tržaške trgovinske zbor nice, ki je razpravljal o stališču, katerega bo zavzel predsednik zbornice na zasedanju pokrajinske gospodarske kon-zulte, ki bo v petek. Za to stališče odnosno za referat predsednika tržaške trgovinske zbornice vlada v mestu zelo veliko zanimanje, saj gre za stališče najbolj avtoritet-nega tržaškega gospodarskega predstavnika, ki bo izrečeno na zasedanju pokrajinske gospodarske konzulte, ki predstavlja interese vseh tržaških gospodarskih krogov. Izvršni odbor trgovinske zbornice pa je sinoči razpravljal tudi o avtostradi Trst-Be-netke in zvezi s Palmanovo-Vidmom - Trbižem ter odobril daljšo resolucijo o tem perečem vprašanju. V resoluciji ugotavlja izvršni odbor zbornice pomanjkanje moderne ceste, ki bi povezovala Trst z Benetkami odnosno z Vidmom in Trbižem ter poudarja, da so vsa ob- stoječa cestišča preozka, neracionalna, vodijo skozi naselja in ne ustrezajo več zahtevam prometa. To vprašanje pa še vedno ni rešeno, čeprav obstaja neodložljiva potreba, da se Trst približa velikim nacionalnim gospodarskim središčem in da se poveže s centri evropskega zaledja. Z avstrijske strani pa so že v veljavi ukrepi za gradnjo avtostrade n.Hllllllllllllliillin Illllllllll. mi lllll Odgovori na pokrajinskih Šovinistični izbruh svetovalke MSI De Vecchi-Zgancerle Sinoči se je sestal izvršni Dunaj - Gradec - Celovec - PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI V začetku včerajšnje seje pokrajinskega sveta je predsednik sporočil, da je finančni minister odgovoril na re-rolucijo, v kateri je pokrajinski svet preteklega novembra opozoril finančnega ministra na gospodarske težave v tržaški pokrajini in predlagal, naj bi proučili možnost za o-militev davčnega pritiska. Minister Andreotti zagotavlja, da finančno ministrstvo proučuje sprejete predloge. Nato je povedal, da je dobil^ tudi odgovor ravnateljstva QRDA glede U delavcev ladjedelnice Sv, Marka, ki so bili suspendirani z dela zaradi protestnega zborovanja v ladjedelnici. Pokrajinska uprava se je zavzela za te delavce. Ravnateljstvo CRDA pa je odgovorilo, da si pridržuje vso pravico odločitve o suspendiranih delavcih, ki jih je prijavilo sodišču. Kot torej vidimo, hoče vodstvo CRDA naj-strože postopati proti 11 delavcem, čeprav bi se moralo zavedati, da so bili tisti dogodki posledica razburjenja delavcev, ker jim niso dali plače Nato so bila na vrsti vprašanja svetovalcev, Fašistična svetovalka De Vecehi je skušala pogreti nedavno šovinistično gonjo proti dvojezičnim lepukom o naboru, ki so bili nalepljeni po slovenskih krajih, Iz njenih besed bi se dalo sklepati, da so ti lepaki največja «nesreča» in »žalitev«, ki so prizadeli »italijansko prebivalstvo«, čeprav je znano, da se zato italijansko prebivalstvo v Trstu prav nič ni razburjalo, razen nekaterih šovinističnih in fašističnih veljakov, ki *i želijo vrnitev »lepih časov«. Predsednik prof Gregoretti ji je odgovoril, da je treba to zadevo postaviti v njen pravi okvir in da je vlada samo spoštovala svoje obveznosti, ki jih je sprejela s spomenico o soglasju. Komunistični svetovalec Ju-raga je zahteval poživitev delovanja pokrajinske komisije za prosto cono, na kar mu je odbornik Delise odgovoril, da je treba sedaj to vprašanje obravnavati v zvezi z ustanovitvijo skupnega evropskega tržišča. Komunistični svetova- avtonomijo. Predsednik mu je dejal, da bo komisija ponovno začela delovati takoj, ko bo dobila gradivo posebne komisije trgovinske zbornice, Nato je pokrajinski svet sprejel vrsto navadnih upravnih sklepov. Glede sklepa o podpori 120.000 lir šolskim blagajnam je svetovalec Siškovič opozoril predsednika, da slovenske blagajne niso vštete v tej podpori. Prof. Gregoretti je odgovoril, da so bfig pbdpore določene na osnovi prbšenj, ki so jih dobili od posameznih šolskih blagajn in da šolske blaggjne slovenskih šol niso zaprosile ta podporo. .............. Danes na ministrstvu za tlelo Pogajanja za v CRDA in Delavci upajo, tla bo IKI pokazala več razumevanja za njihove zahteve meja, s katero bi se morali povezati z novo italijansko av-tostrado. Obstoječe ceste ne omogočajo hitrih zvez med Trstom in Benetkami in predstavljajo resno zapreko za razvoj prometa med Trstom in Avstrijo. Ze dalj časa se zato preusmerja avstrijski promet proti severnim konkurenčnim pristaniščem, ki razpolagajo z modernim cestnim omrežjem. Podobni razlogi veljajo tudi za avstrijski turistični promet, ki se v vedno večji meri razvija po cestah in ki se usmerja tja, kjer obstajajo ugodnejše zveze. Trgovinska zbornica zato poziva vse oblasti, da ne odlašajo več in sprejmejo potrebne ukrepe za gradnjo avtostrade Trst-JBenetke. Zbornica tudi hkrati ugotavlja, da spada ta nova avtostrada v okvir evropskega cestnega sistema, ki je bil sprejet s konvencijo v Ženevi 1950. leta in da je bila vključena v načrt italijanskih avtostrad z zakonom št. 463 od maja 1955. Vsako odlašanje uresničevanja tega načrta bi privedlo do znatne preusmeritve tovornega in turističnega prometa in s tem tudi do nepopravljive škode za gospodarstvo Trsta in Italije. Tudi pokrajinski svet je zavzel odločno stališče glede gradnje avtostrade Benetke -Trst - Videm - Trbiž v zvezi z nekaterimi glasovi, da nameravajo pripraviti načrt za av-tostrado Padova - Treviso -Pordenone - Trbiž. Predsednik prof. Gregoretti je dejal, da so govorice o omenjeni avtostradi, ki bi popolnoma odrezala tržaško pristanišče od Srednje Evrope, plod volilne propagande nekaterih poslancev zainteresiranih mest. Zato je predlagal resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in v kateri se tržaški pokrajinski svet sklicuje na svojo resolucijo od preteklega novembra, v kateri so odločno protestirali proti zavlačevanju začetka del za gradnjo nove avtostrade Benetke - Trst - Videm - Trbiž. Pokrajinski svet ugotavlja, da so sedanje ceste, ki vežejo Trst z Benetkami in Trbižem, nezadostne. —#»------- Nezgodi na delu Včeraj popoldne okoli 14. ure so z avtom RK pripeljali v bolnišnico 28 let starega Guida Chermara Iz begunskega taborišča pri Orehu, ka- Slnoči so odpotovale na pogajanja v Rim sindikalne delegacije delavskih zbornic in zvez kovinarjev iz Trsta in Tržiča. Pogajanja se bodo začela danes na ministrstvu za delo. Z delegacijo FIOM-CU1L žal ni mogel odpotovati pokrajinski tajnik FIOM prof. Berna, ki se je te dni hudo ponesrečil in si zlomil no^o. Delegacije bodo dospele v Rim dopoldne, ie v prvih popoldanskih urah pa bo uvodni sestanek. Ce bo kazalo, da so možnosti za konkretna pogajanja, se bodo ta nadaljevala, če pa bodo vodstva podjetij CRDA in arzenala obtičala pri znanih ponudbah, se bodo sindikalne organizacije vrnile domov. To mora biti jasno vsem, zlasti ministrstvu za državne udeležbe, ki je neposredno odgovorno za obrate 1R1, v okvir katerih spadajo tudi o-brati CRDA in arzenal. Popolnoma naravno je, da na pogajanjih ne bodo prisotni predstavniki Confindustrie, ker so zdaj obrati IRI ločeni od zve- teremu so zdravniki ugotovili rane na levem stegnu. Cher-maz, katerega so po nudeni zdravniški pomoči odposlali domov s prognozo okrevanja v enem tednu, je v bolnišnici povedal, da je v jeklarni AFA v industrijskem pristanišču prenašal kos železa in se z njim poškodoval. Zvečer ob 19. uri pa so na ortopedskem oddelku sprejeli s prognozo okrevanja v 20 ali 25 dneh 32 let starega Gio-vannija Jugovaza iz Ul. Val-maura 2. Jugovaz je hotel v Novem pristanišču skočiti na traktor, ki je vozil mimo njega, ko se mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da je z desno nogo zašel pod kolo traktorja. «»------- Udarec v nos mu je zlomil nosno kost Z avtom Rdečega križa so včeraj ob 14.30 pripeljali v bolnišnico 30 let starega Fer-nanda Diomedija iz Križa št. 30, Mladenič je hudo krvavel iz nosa in zdravniki so kaj kmalu ugotovili, da ima verjetno zlomljeno nosno kost. Diomedi, ki bo za zdravljenje potreboval 10 do 15 dni, je v bolnišnici povedal, da je kako uro prej igral karte v baru na proseški postaji, ko se je sporekel s soigralcem Claudiom Materom, ki ga je boksnil v nos. Danes na nadzorništvu za motorizacijo Konferenca za ureditev obmejnih avtobusnih zvez Konference se bodo udeležili italijanski in jugoslovanski predstavniki I V prostorih nadzorništva za motorizacijo se bo danes ob 10. uri dopoldne pričela italijansko - jugoslovanska konferenca, posvečena rednim avtobusnim zvezam med Trstom, Gorico in Vidmom ter sosednjimi jugoslovanskimi področji. Ta konferenca predstavlja nekako tehnično nadaljevanje konference, ki je bila na višji ravni v Zagrebu in hkrati tu-I di izvajanje sklepov zasedanja mešane komisije, ustanovljene na osnovi videmskega sporazuma, ki s« je proti koncu lanskegu leta sestala v Ljubljani. Na dnevnem redu zasedanj bodo zato izključno tehnična vprašanja, povezana z okrepitvijo obstoječih in z ustanovitvijo nekaterih novih avtobusnih prog. Predvsem gre tu za progo Trst - Herpelje, za katero je bil dosežen že načelni pristanek, vendar pa je v praksi do sedaj niso mogli ustanoviti. Tu je možno, da tudi na tem zasedanju ne bodo tega vprašanja dokončno ugodno rešili. Nedvomno pa bodo odstranili zadnje zapreke za ustanovitev proge Trst -Nova Gorica, za katero so bila izdana že vsa potrebna dovoljenja. Z italijanske strani so izrazili željo, da bi to progo podaljšali tudi po Soški dolini, za kar bodo sestavili formalen predlog. Na zasedanju bodo z itali- Pr ijavlj en zaradi vloma sodišču v gostilno Vlomilec je odnesel 55 zavojčkov cigaret Pred enim tednom je 33 let stara Ana Godnič por. Batič s Furlanske ceste 339 prijavila na policijskem komisariatu v Barkovijah, da so neznani tatovi ponoči vdrli v gostilno njene matere in odnesli več zavojčkov cigaret ter vžigalic. Policijski agenti so seveda takoj odšli v Godničevo gostilno, kjer so ugotovili, da so tatovi prišli v notranjost skozi okno stranišča, potem ko so iz njega odstranili železen drog. Seveda so takoj uvedli preiskavo in med drugimi so zaslišali tudi starega policijskega znanca Rudolfa Reggenta iz Ul. Bonalata 2. Ta je seveda najprej zanikal, potem pa je le priznal, da je on sam vdrl v gostilno. Uro in pol po polnoči je s kosom lesa dvignil in Izril iz okna železen drog in se nato splazil v notranjost. Najprej je pobral 55 paketov cigaret in vžigalice ter jih spravil v majhno vrečo, potem pa je skušal vdreti še v električni gramofon da bi iz njega pobral drobiž. Toda to delo m bilo lahko in je moral svoj namen opustiti. Skozi straniščno okno se je spet splazil na prosto in nedaleč od gostilne je vreči bodo morali vsekakor paziti, , . - . . , da ne bi predstavniki vele- CO_» cj*!5?ta”>„,„,.k.rlLZ*1-n!a! kapitala podtalno vplivali in iec prof "Weiss pa je zahteval | ze italijanskih veleindustrij* delovanje komisij« za deželno • cev. Sindikalni zastopniki pa ovirali potek pogajanj. Poleg tega pa čaka sindikaliste težka naloga. Večina prizadetih kovinarjev, pa naj si bodo pripadniki ene ali druge strokovne organizacije, je bila pripravljena nadaljevati stavkovno gibanje in je odnehala le po odločitvi Delavske zbornice CISL in opozorilu ministrstva glede prenehanja stavkovnega gibanja. Delavci so jasno povedali, da so pripravljeni ponovno zaostriti borbo, če ne bi prišlo do konkretnih pogajanj in resnih zagotovil, da bodo njihove upravičene zahteve upoštevane. Ugibanja so vsekakor tvegana, upati pa je, da bo končno le prišlo do konkretnih pogajanj in resnih ponudb prav zaradi ločitve IRI od Confin-dustrie, in spričo žalostnih posledic, ki jih je povzročil spor tako prizadetim delavskim družinam in obratom CR DA ter arzenalu kakor tudi grm, nekaj cigaret pa je odnesel s sabo domov. Ko je vse to povedal, so policisti odšli najprej na njegov dom, .kjer so našli nekaj zavojčkov cigaret, ostale pa so bile res za grmom, ki ga je označil Reggcnte. Cigarete so seveda vrnili lastnici, medtem ko so Reggenta aretirali in prijavili sodnim oblastem zaradi kraje. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Oproščen obtožbe nenamernega umora Dva dni pred koncem leta 1954 je 53 let stara Katuu-na Poropat por. Sancin iz Skednja 438 spremljala svojo znanko Anno Zanettich vd. Hiosa iz Ul. Coneordia 17 proti stanovanju njene hčerke, ni stanuje v Ul. Roncheto. splošnemu tržaškemu gospo-1 Znanki sta se pogovarjali, darstvu, l okoli njiju pa se je veselo vrtel lep volčjak, na katerega je bila ga. Sancinova kar ponosna. Kaj ne, saj je bil pes res lep in marsikdo se je za njim ozrl. Toda nenadoma se je Iz neke sosednje ulice pognal drug pes in skočil na volčjaka. Ta je imel nagobčnik in »e ni mogel tako braniti, kot bi se sicer, kar je bilo usodno za Bencinovo znanko Zanettiche-vo. Oba psa sta se med ravsanjem pnpodila do nje in se vanjo zaletela, t»ko da je Za-nettichevg, ki j« tedaj imela že 77 let, izgubila ravnotežje in padla na tla. Pri padcu si je zlomila stegnenico leve noge, zaradi čegar so jo takoj odpeljali v bolnišnico, kjer pa je 7. januarja umrla. Tedaj so Sancinovo prijavili sodišču, in sicer pod obtožbo nenamernega umora in pa zaradi tega, ker ni imela psa na vrvici. Toda po zaslišanju obtoženke in prič j« sodišče prišlo do prepričanja, da Banci-nova ni zagrešila kaznivega dejanja in jo je obeh obtožb osprostilo. * * * Pred sodnika je prišla tudi neka Angela M., katero je neki policijski agent 2asačil na Ul. Carducci ko je z znaki in kretnjami vabila neke tuje mornarje. Pozval jo je na komisariat in ko so napravili zapisnike so žensko prijavili sodnim oblastem. Sodnik pa je bil drugačnega mnenja, in je Angelo oprostil, češ da ni zu-krivila kaznivega dejanja, ——«»—" Usoden padec Včeraj dopoldne so sprejeli na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice 82 let starega upokojenca Hlccarda Scocchi-ja iz Ul. Manunzio 4, kute; remu so zdravniki ugotovili hud udarec na levem stegnu in verjetni zlom desne stegnenice. Upokojenec je padel v svojem stanovanju. Zdravniki se o njegovem zdravstvenem stanju niso izjasnili. O V četrtek ob 16. uri bo v Ul. Zonta 2 sestunek pomorščakov in upokojencev, na katerem bodo razpravljali o vprašanju pokojnin, ki niso biie povišane že od leta 1952 in »o zelo nizke. janske strani prisotni predstavniki nadzorništva za motorizacijo iz Trsta in Vidma, z jugoslovanske strani pa člani okrajnih odborov iz Kopra, No.ve Gorice in Pulja. V prostorih tržaškega nadzorništva bo 28. t. m. drugo zasedanje, na katerem bodo predstavniki nadzorništev nad motorizacijo iz Vidma, Bologne, Benetk in Milana proučili zaključke konference, ki .ie bila v Gradcu in kjer so preuredili turistične avtobusne zveze med Italijo in Avstrijo. Trst je v tem okviru zainteresiran za dve progi. U-godno že obratuje proga Trst-Salzburg, katero pa bi želeli podaljšati do Muenchena. Druga proga pa se nanaša na zvezo Trst - Dunaj, ki v praksi poleti že obstaja, vendar pa ne povsem redno, in katero bi morali dokončno urediti. Kaj se dogaja v Delavskih zadrugah Uslužbenci Delavskih zadrug še vedno čakajo na odgovor vodstva tega podjetja glede ureditve notranjih zadev. Vsi živijo namreč še v negotovosti glede nadaljnje zaposlitve, ker se namreč še ne ve, kako bo z napovedanimi odpusti. Bo pa tudi druge stvari, ki govore, da pri Delavskih zadrugah nekaj ni v redu. Ne-kadere trgovine ne dobavljajo več blaga na dom. češ da nimajo dovolj uslužbencev; klienti pa se vedno bolj pritožujejo glede kakovosti nekaterega blaga in cen, ki so višje kot v zasebnih trgovinah. Vsekakor se mora torej rešiti vprašanje uslužbencev in podjetje mora vršiti svojo socialno nalogo, zlasti glede cen in demokratičnosti v vodstvu. ——»»••— Ukradena in najdena vespa Predvčerajšnjim je 21 let stari Silvio Laurenti iz Ul. Navali 17 prijavil letečemu oddelku tržaške kvesture tatvino vespe TS 19832, ki jo je pustil v nočnih urah na Trgu S. Giovanni. Policisti so seveda uvedli preiskavo in popoldne so vespo našli, Se popolnoma strinjamo z Vami. Najboljši dokazi Človeku se kar smešno zdi, ko čita klobasarije, ki so jih napisali te dni v »Piccolu« V o-lonturi Giuliani in Lega Na-zionale o Trstu «Jtaliunissima cittas. Hkrati pa je tudi žalostno, da se najdejo še vedno ljudje, ki žive v oblakih in ne poznajo prav nobene realnosti. Najbolj pa se čudimo odvetniku Harubagli, ki je že prileten in izkušen mož ter bi moral biti zaradi tega kolikor toliko objektiven. Naj med drugim pogleda malo našo zemljiško knjigo — ima kot odvetnik vsak dan priliko za to — pa bo videl na kako trhlih nogah stoji njegova «citt a italianissima«. Da mu olajšam delo, sem dal pregledati prijatelju, s katerimi domačimi imeni so o-značena posamezna zemljišča v naši zemljiški knjigi, kar od kraja, kot je prišlo pod roko v najožji bližini. In glej: vsa imena, v kolikor so sploh navedena, so slovenska. Pregledanih je bilo približno 100 vložnih številk naslednjih davčnih občin; Sv. Marije M. spodnje: franclova gniva (njiva), na hribi, nograd, na ba-redi, malagniva, na bardi in p er montebello (edina italijanska označba, toda s slovenskim pridevnikom). Rocol: vert, gniva ta huregna (njiva ta gorenja), plajda, dulagna gniva, guragna gniva. Barkovlje: jazbizhavez, possesse, ponavec. Vse to je bilo vpisano pred približno 130 leti in je obstajalo gotovo že več sto let pred vpisom. In tako bi mogel nadaljevati pri vseh tržaških davčnih občinah. Uboga ecitta italianissima«. o. a. Se o Bor slanih in njihovem prazniku Spoštovano uredništvo »Primorskega dnevnika«! V petek 17. t. m. ste objavili članek na tretji strani pod naslovom «Danes šagra v Borštu«, v katerem je na j kratko opisana šaljiva zgodba iz Brega. Kaže, da je član-] kar doma iz Brega, prav gotovo pa ne iz Boršta, ker Borštani ne govore radi o tej zadevi. Pripomnim naj, da 17. januarja ni v Borštu »šagra«, pač pa ta dan praznujejo domačini svojega vaškega pa-trona, kar je nekaj drugega. Jaz prav rad čitam in zbiram vse članke o naši folklori, narodnih običajih itd., predvsem so mi všeč vesele zgodbe, ker dokazujejo, da so naši predniki imeli smisel za humor. Naši stari očanci so znali povedati marsikatero smešno in veselo, Žal pa nam je od tega ostalo zdaj le malo, ker ni nihče zbiral tega gradiva. V Bregu so se do danes ohranili naši lepi ljudski običaji, ki vedno privabijo lepo število gostov iz bližnjih vasi in iz mesta. Nič čudnega torej, če se je vprav v Bregu pred leti ustanovila folklorna skupina, ki lepo napreduje in nastopa doma in na tujih o-drih. Brežani so lahko ponosni, da so skozi desetletja in razne viharje ohranili to narodno bogastvo, ki priča o njihovi zavednosti in narodnosti. Tudi šaljive zgodbe in zbadljivke spadajo v folkloro; nevarnost je le v tem, da se lahko nekateri užalijo in razburijo. Zakaj, ne vem. Slovenci imamo toliko takih zgodb, da bi lahko napisali celo njigo, ki bi jo vsi z veseljem čitali; da omenim le Ribničane. Pa se nihče od njih zaradi tega užali. Kaj še! No, boste rekli, kaj pa ima to opravka z omenjenim člankom? Nekaj že. V nedeljo sem bil v Borštu, pa sem o-pazil. da so se nekateri domačini, zlasti starejši, razburjali zaradi omenjene zgodbe. Morda še ne veste, toda pred leti so bili prav zaradi tega hudi spori med Borštani in njihovimi sosedi, ki so jim polegla, ker mladina pač razume, da gre le za nedolžno šalo. Starejši ljudje pa so bolj občutljivi, in pravijo, da ni umestno ponavljati takih zgodb, ker bi se namreč lahko spet vnela razprtija med sosedi. Zdi se mi, da ta zaskrbljenost ni utemeljena; vsekakor sem vas hotel na to opozoriti. Ob koncu pa še moja skromna pripomba. Morda vam je nekdo poslal omenjeni članek s skritim namenom, da bi razdražil Borštane in jih naščuval proti našemu »Dnevniku«. Vaš zvesti čitatelj iz Skednja Našemu zvestemu čitatelju, ki nam je včeraj poslal to pismo, se prav lepo zahvaljujemo za pojasnila in obvestilo. Popolnoma se strinjamo z njegovimi ugotovitvami glede folklornega bogastva. Zal nam je, da so se nekateri domačini v Borštu razburjali zaradi o-menjenega članka, ki smo ga prejeli prav pred borštanskim vaškim praznikom. Naš urednik, ki je dopis dobil in ga v dobri veri objavil, si ni mislil, da je zadeva tako kočljiva. Tudi nam je zelo pri srcu Breg in Borštane visoko cenimo, ker so marljivi in zavedni. Zaradi tega nam bi bilo zelo žal, če bi prišlo do razprtij in užaljenosti. Morda je nekdo zares hotel vnesti seme razdora, upamo pa, da mu je spodletelo in da nam Borštani ne bodo zamerili. Uredništvo «Primorskega dnevnika« M A D I O Dajalci krvi Krvna banka sporoča, da jo je včeraj obiskalo 23 dajalcev krvi, to je 22 starih in en nov. Krvna banka se vsem iskreno zahvaljuje. SNG v TRSTU vljudno vabi na III. GLEDALIŠKI PLES ki bo v soboto 1. februarja 1958 v vseh prostorih Doma na stadionu »Prvi maja pri Sv. Ivanu Začetek ob 21. uri IGRA ORKESTER ■VESELI VETER* Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od četrtka 30.1. dalje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 in eno uro pred začetkom Dri blagajni dvorane. MALI OGLASI nagajali. Po vojni se j« stvar lllllllltlllllHIItlllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIItlllllOMII OD VČERAJ DO DANES ( UI)I)9KA PKOMVKTA ) Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 24. t. m. ob II. ur) na sedežu. ( KAZ1MA OBVK8TII.A J Izvršni odbor Slovenske gospo-darsko-kutturn« zveze v Trstu bo Imel svojo redno sejo jutri ob 20.30 v Ul. Homu 15. 'OAKOVI I* HHIHPKVKl) Karel Fonda daruje ob 50-lelnl-01 poroke 1000 lir zu Dijaško Ma. tico, V počastitev spomina pokojne babice Frančiške Makovec darujeta Pavla |u Drago Curk 2000 lir za Dijaško Matico. - 11KH — ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. In 20, januarja se Je rodilo v Trslu 11 otrok, umrlo Je 24 oseb, poroke so bile 4 POROČILI SO SE krojač Car, lo Lussinl In gospodinja Arman-da Sossi, pomorski kapitan Sai-vatore Cinofto in uradnica Giul alba Pauluzzl, inštalater Carlo Scherlavai In Silvana PlSčaoc električar Beniami.no Tomsich-Ca-ruso In gospodinja LHIana Te-dtschi. UMRLI SO: 69-letni Antonio Vocl, 56-lelni Lnciano Ptressoni, 54-letni Eimanno Covri, 78-letnl Antonio Abrami, 76-letna Anna Bonanno por. Giraldi, 85-letni Do. menico Cibin, 60-letni Salvatore Patanč, 80-tetnl Alfpnso Bernardi, 79-letna Teresa Pl »mat ti por. Ko-bau, 87-letu| Nlcolb Volvodlch, 73-1 etnI Francesoo Kete, 76-letna Glusepplna Volk por, Plcco, 50. letni Antonio Hassa, 79-letna Maria Bradaschia, 71-letna Gluha Romano por. Gradesl, 60-letnl Ferrucolo Tromb in, 65-letna Ca-terlna Antl, 75-letul Giuseppe Plz-zarello 78-letna Glovanna Roja vd. Peresslnl, 54-letrzl Emliio Odt-nal, 76-letni Caslmtro Tot tani, 77-letria Marija Ogrizek, 57-letna Maria Centazzo por. Bortoluzzi, 58-leina Maria Romun In Brocca vd. Ota. NOČNA SI.UZHA LEKARN Gipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Muddalena, Istrska ulica 43; Pizzul Cigoola, Korzo Halla 14; Croce Azzurra, Ul. Com-mereiale 28. D MAGAZZINI FELICE, Trst, Ui. Carducci 41 (nasproti pokritega trga, izredna prodaja dolgih »Bunde« 3.900 lir, velika Izbira vseh mer in barv. 1'RSl POSTAJA A TOREK, 21. januarja 1951 7.00 Jutranja giasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od,. vsepovsOu in... Potovanje po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana Ber-nonija; 12.10 Za vsakogar nekaj’ 12.45 V svetu kulture; 12.55 Zabavne melodije; 13.30 Glasba P? željah; 17.30 Plesna glasba; 18.w Beethoven: Simfonija št. l v G duru op. 21; 18.25 Pianist Alfre-do semprini; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajse. 19.00 Jugoslovanski motivi; 19.1’ Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Obletnica tedna: »10-letnica smrti Lorda Byrona»; 21.20 Iz opernega sveta, < 22.00 Italijansko-slovenski kultur- J n, stiki skozi stoletja; 22.15 Tri« I Er rol Garner; 22.30 Stravinski. I »Zgodba vojaka«, suita za orke- r ster; 23.00 Orkester Johnny DOU8- j las; 23.30 Noč v pariškem kabaretu. T H S T 1. 11.30 Operna glasba; 12.10 Nj- i ve italijanske popevke; 13JJ i Glasbeni album; 17.45 Simfonični j koncert; 19.45 Sindikalna krom- ; ka; 21.00 B. Shaw: »Cezar «l Kleopatra«, slušna igra v 4 dej. KOPER 5.00-6.15 Prenos RL; 6.15 Jutra-n ja glasba; 7.00-7.15 Prenos RJjj 7.15 Glasba za dobro jutro; 123» f Glasba po željah; 13.40 Kmetijski univerza: «Gospodarsiki program; j in kooperacija na GoriškenUj j 13.50 Torkov operni oder; 14.» j Okno v svet: «Svetovna razsta:V, j v Bruslju«; 14.40 Filmske melo- | •dije; 15.25 Prirejene narodne P**1 mi poje basist Miroslav Can*»" lovič iz Beograda; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi in popevk«; 17.25 Od melodije do melodij«. 18.10 Simfonični koncert; 193°“ 22.15 Prenos RL; 22,15 Igra kv«r-tet Calvin Jackson; 22.40 Glasb* za lahko noč. SLOVENIJA 5.00 Pisan glasbeni spored; Kar po domače; 8.35 Eduard L»l“: Namouna, simfonična suita; 9 Zabavni mozaik; 9,30 Slavni P**' ci in virtuozi vam igrajo in P°i°j 10.10 Izbrali smo za vas..,; 112" Jan Hugo Vorišek: Simfonija , D-duru; 11.30 Za dom in žen«’ 11.45 Glasbeni odlomek iz oPy rete Janka Gregorca »MelomJ« j srca«; 12.00 Avgust Stanko s harmoniko in vrsta pevcev s sp01?" j dom narodnih, 12.30 Kmečka u«e verza; 12.40 Aram Hačaturj*«: : Maškerada, suita; 13.15 Petna?- I minut z ansamblom Mojmira S*-peta; 13.30 Pester spored opern*1 melodij; 14.20 Za otroke: PONT ' mo na potovanje; 14.35 Naši P! slušalci čestitajo in pozdravijaP, 15,40 Potopisi in spomini — C1*T Eigk: «Na Luni«; 16.00 Za IJo-j telje in poznavalce; 17.10 Spec: priljubljenih popevk in melo®c ; 18.00 Sjaortni tednik; 18.30 12 kladnice jugoslovanskih samo**! j vov; 18.45 Domače aktualne®!' 20.00 Koncert srbske zborovs« glasbe; 20.30 Radijska igra — A., P. Cehov: »Poštarjeva žena«; »D Zimski večer z orkestrom Ftjr ! ka Chaeksfielda; 22.15 Za prtJJ telje jazza; 22.35 Olč Caterk" (poje Caterina Valente). TELEVIZIJA 17.00 Spored za otroke; Poročila; 19.00 Simfonični cert; 20.00 Veliki igralci; Foročila; 20.50 »Carosello«; **’ »Tiha voda«, opereta. ( OLEDALlS CA^3 TEATRO NUOVO .. Danes ob 21: Diego FaW*' «Inkvizicija». Abonma B. Izšla je 2. številka mladinske revije 44 A Dobite jo v Tržaški knjigarni NOVOST: Malenšek: Bratstvo L 450,— TRŽAŠKA KNJIGARNA lr»I • III. Friiiičltka 20 Teleluii 87-88lii I VERDI Baleta d« V četrtek nastop Cuevas z naslednjim &P jr dom: Noir et blanc, La.*% nambule, Le cygne Le prisonnier du C*u ,L)-Nadaljuje se prodaja vsJ.n-nic za prvo predstavo, «0^, ma A za parter in lo*® B za galerije. Valute Milan Hun Zlati funt . . 6.000 — 6 200 — Ma-ren-go . , 4.800,— 4.900 — Dolar .... 621,— 624.— Frank franc. 125 — 130 — Frank Jvlcar. 145 50 146.75 Sterllrig . . . 1.620.— 1.650.— Dinar .... 79,— 82,— Sil ing . , . 23.70 24.20 /Jato .... 707.— 710.— Zah. n. marka 146— 148 — ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Milka Daneua se Iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvnlo njegovim najožjim prijateljem, darovalcem cvetja in pevcem. DRUŽINA DANEU Opčine. ZAHVALA Vsem, ki so sodelovali ob pogrebu ter spremljali k zadnjemu počitku našo ljubo mamo AMALIJO SEDMAK se prisrčno zahvaljujemo Družine SEDMAK, KOŠUTA C1BIC in KRAIJ K I N Djpt j Excel»ior. 16.00; «PusU)10vsp, Arsena Lupina«, Robert moureux, S. Milo, L. Pi»vf j>»> Krnice. 16.00: «L»zzare!l*». A-tiaro, M. Girotti, K. Com«. j, i Nazionale. 16.00: »Sedmi val ’ Power, May Zeti eri ing. Superciuema. 16.00: «NaPad ^ Cerih sulic«, G. Moniko*"*17 B. \Vllliams. Techmcoior. v Ftlodrammatico. 15.00: «A1*‘ , Nevv Yorku», M. Held, n-ler in N. Staai, , Grattacielo. 15.00: »Oaj id £|-tija«, D. Kerr in J. nermascope, technlcolor. Arcobaleno. 16.00; »TotO, VW y. in zdravnica«, Abbe La * De Slca in Totč. ..vM**' Astra Rojan. 19.30: «PaJc*; ge-L. Bar ali, R. \Vldmark, G , yer. Clntinascope, techtik”- y0j, Capitol. 18.00: »Kralj v ku», Ch. Chaplin, D. ,ALj>r■ Clnemascope, technicol°r'-jU*’1 j Moderno. 16 00: »Čarovnik ((f. K Hepburn In H. Lfd^L. % S Marco, 18 00: »Sclri * klela«, G. Nader, J, Ad*" ; Cook in E. MarlinelM- | Sevona. 16UO; »Senca n* Bella Darrl |n K. P* Vlale. ib,00: «Peklenski s Ladd, E, G, Robinson. ** scope, technlcolor, . i« JT Viti. Venelo 16.00 »Sv«1 Jj|V» I dovlt«, opis življenj* akeni svetu, Bclvedere. 15 30: «Z»j Prepoveden vstop m . I kom, af®"^ j MarconJ. 16 00' »Strah Totč, I. HarzIzza.F .jj Mauimo. 16 00: »T\ Grande«, J, Chandlefi les. Technlcolor. Novo cine. 18.00: »ITI«0 nar: jakih otokov«, { T«4 ninl In M. Ma**T°*» ^ nicolor. .,m« Odeon. 16 00: »Prinašanj V ivi Glol in c*rl?L„ k11« id lladlo. 16 00: »KutklJN-JS** »ka zver«, John Bf*" Ueverlj Gariena. m njegov pojav v Italiji Pomen klerikalizma je sicer zelo širok in ni nujno Povezan le s posvetno pohlepnostjo duhovščine in Cerkve, vendar pa je bila prav duhovščina tista, ki je dala s svojim sistemom ime temu političnemu pojavu. Klerikolizmu je v določeni meri sicer podvržena vsaka politična organizacija, čim je v nekem določenem momentu v stanju odločilno vplivati na politiko države. Toda take vrste klerikalizem ne vzbuja nobenega posebnega ogorčenja, ker je to nujen pojav politične diferenciacije družbenih sil, ki skušajo oblikovati družbeno življenje po nekem idealu družbenega sožitja. Tak klerikalizem je dejansko le inačica za sodobno demokracijo. Klerikalizem v pravem Pomenu besede pa raste na povsem drugačnem terenu. Tu gre za zadržanje in ravnanje ljudi, ki že po svojem svetovnonazorskem stališču smatrajo, da je drsava nekaj sekundarnega, hi ni sama sebi cilj, ampak le orodje neke druge organizacije. Ta druga, popolna organizacija, pa je Cerkev. Cerkev pa tu ne pomeni le veroizpovedi, ampak do potankosti izdelano Organizacijo ljudi z določenim verskim prepričanjem, 7 vsemi ustanovami, podpornimi in drugimi, z dohodki in izdatki, s svojim lastnim proračunom. To je "Odi z lastnim kapitalom, ima svoje prste v bandah, tovarnah in drugih Pridobitnih podjetjih. Ta organizacija ima tudi svojo državo — Vatikan, ki ima svoje ozemlje, svoj denar in svojo upravo. Med to «državo» in držalo je vedno obstajala bor-ker cerkveni državi ne more biti vseeno, kakšno Politiko vodi država. Zato s® Cerkev skuša polastiti mdi druge države, da bi z dleno pomočjo laže dosegla “'je. ki jih danes z last-mibd sredstvi ne more doseči. , Za dosego cilja se posluje političnih strank. Pri ne gleda na pr-?*■ Posluževala se je tudi f i' k>. Danes se poslužuje , mcanske demokracije, ki Politična stranka itali-zso katoličanov in jo sv < Vatikan smatra za , °je politično orodje. Ta-■ ‘ stranka ne sme preso-u stvari s stališča drža- ve ampak le s stališča (.j hve in Vatikana; hkra-mora tudi ravnati ta-Vp’ .kot je v interesu CerK-v,„.m Vatikana. In to ime-Jemo klerikalizem. ciejstva pa, da krmo? demokracija ne lji tuc*' Pri najboljši vo-Dn .ne> spremeniti države v VaWVSn° orodJR Cerkve in k ut na’ se mora zatekati ttiu m, ki Jin zajema-oj; 'L splošen pojav korup-živii .italijanskem javnem Priii6niu kar mrgoli takih hi i,erov korupcije Držav-har^T^^ik. ki nezakonito ^Prednje član je samo zato, ker demokrščanske stranke (primer kakih 50 višjih državnih uradnikov v notranjem ministrstvu, kr so bili protizakonito pomaknjeni v vjšji plačilni lazred — kar pa je državno računovodstvo razveljavilo!); malverzacije v kreditnih ustanovah (na primer proces v Latim v zvezi z malverzacijami v neki banki, v kar je baje zapleten celo poslanec DC Cer-vone, ki pa molči in se na sodišču sploh ni pojavil); škandal v zvezi z rimskim Zavodom za nepremičnine (časopis «Espres.so» je bil s tem v zvezi obsojen na intervencijo princa Pacellija papeževega nečaka, ki je ('lan upravnega sveta omenjenega zavoda); škof iz Prata pride pred sodišče, demokrščanska vlada pa ne počaka, kaj bo o tej zadevi odločilo sodišče, ampak javno izjavi po svojih ministrih, da je povsem nedopustno sprejemati tožbe proti cerkvenemu dostojanstveniku; še več; ustrezni minister poskrbi z ustreznimi premestitvami in imenovanjem sodnika, ki daje s svojim sodiščem zadostno jamstvo, da bo razsodba v primeru škofa taka, kakršno hoče in zahteva Vatikan. Pa kaj bi hodili tako daleč. Primerov klerikalizma imamo na pretek tudi pri nas, in skoraj ni človeka, ki bi nam ne vedel navesti vsaj enega konkretnega primera iz svoje življenjske prakse. Očitni in vsem otipljivi pa so primeri iz naše občinske uprave. Tržaška občina je brez uprave samo zato, ker se demokrščanska stranka noče odpovedati svojemu dosedanjemu političnemu monopolu. In tudi občinskih volitev niso razpisali v zakonskem roku samo zato, ker se demokrščanska stranka upravičeno boji, da bi ji te volitve danes odpihnile ta monopol, z vsemi koristmi, ki jih tak monopol nosi s seboj. (Za to protizakonito dejanje navaiajo skrajno prepričljiv »človekoljuben« izgovor, da bi bilo nečloveško klicati volivce na volitve v zimskem času, ko bodo na spomlad tudi splošne politične volitve — v resnici pa jih skrbi, da ne bi morebiten slab rezultat pri občinskih volitvah vplival tudi na rezultat splošnih] političnih volitev.) Vse to more trajati le do neke določene meje. Tud; najbolj nepriljubljene u-krepe, ki jih je država včasih prisiljena sprejeti zaradi skupne koristi ali višje sile, je ljudstvo prej pripravljeno sprejeti, kakor pa ukrepe, ki imajo svojo korenino in jalovo opravičilo le v veri v tega ali onega boga. To razume že vsak normalno razvit človek; tega pa ne more razumeti noben klerikalec, ker- je obdarjen s slepoto, da ne živi v svojem času. S tem pa pripravlja nesrečo sebi in drugim, kajti zgodovine in Ameriške «oči» usmerjene v ZSSR Ameriško ministrstvo za vojsko bi hotelo zgraditi v tujim tri tajne radarske naprave, da bi moglo ugotoviti vsakršno morebitno izstrelitev sovjetskih medcelinskih izstrelkov a-li izstrelkov na srednjo razdaljo. V uradnih krogih tega sicer še ne komentirajo, vendarle pa ne izključujejo možnosti takih oporišč v tujini. Znano je, da ZDA ze razpolagajo z močno radarsko na pravo v Turčiji, ki omogočil zasledovanje poskusov z novim orožjem, ki jih vrše ob tvško-sovjetski meji. Vsekakor pa je razširjeno mnenje, da je približno tretjina dodatnih kreditov, v višini 550 milijonov dolarjev, določenih za modernizacijo ameriške oborožitve v tem letu, namenjenih za izgraditev teh treh tajnih oporišč. Hkrati poročajo, da bo v bliž nji prihodnosti ameriško letalstvo zgradilo na arktičnem področju tri radarske postaje za ugotavljanje izstreljevanja raket, ki bi jih vršil neki morebiten sovražnik. Omenjene postaje bodo vključene v o-mrežje uDistant Early War-ningii in bodo razpolagale z radarskimi napravami, občutljivimi do razdalje 4800 kilometrov. Medcelinske rakete, Vi bi jih izstrelili na evrazijskem področju, bodo te postaje zaznale že četrt ure po izstrelitvi, to je takrat, ko bodo izstrelki preleteli že pol poti, če upoštevamo, da taka raketa preleti v pol ure 8000 kilometrov. ČEPRAV POD PRETVEZO 0 »KONSERVIRANJU HRANE> Tudi Francija med «atomske» velesile Blizu Pariza grade nekaj, kar nakazuje velike atomske laboratorije - Dve sta razlagi: ena uradna, ki ne pove skoraj nič, druga neuradna, ki pa je bolj sprejemljiva Kratka vest, ki so jo pozneje zanikali, je v francoski javnosti vizbudila precejšnjo pozornost, Pariški časopis «La vie Francaise« je namreč postavil zelo delikatno vprašanje in sicer, ali se Francija v vsej tajnosti pripravlja na izdelovanje atomskih bomb. Da bi list pokazal, kako je to nenavadno važno vprašanje utemeljeno, je dodal, da podjetje Radio-Mana, ki je, kot kaže, v tesnih stikih s francosko upravo za atomsko energijo, gradi brez vsakega pristanka pariških oblasti laboratorije v Bruyere-le-chatel, ki zavzemajo 20.000 kv. metrov površine. Zanikanje, ki je kmalu zatem prišlo, je šlo kmalu v pozabo, zato so v nekaterih krogih to vprašanje ponovno spravili na dnevni red. Po pisanju francoskega tiska laboratoriji, ki jih grade v Bruyere-le-chatel, IIIIIUIIIIIIIIIIItlllllMIIHIIIIIIIIIMItlHNMIIINIIUIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllkinillllllllllllllllllllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHItlllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII »ZELO HVALEŽNO PODROČJE ZNANSTVENE DEJAVNOSTI* Zakaj so si dvojčki podobni Dvojčki med seboj niso le bratje, ampak eno bitje, ki se je iz neznanih razlogov razpolovilo, toda to velja le za «prave» dvojčke, kajti tudi med dvojčki ločimo «prave» od «vsakdanjih» «Pravi dvojčki so oboroženi z veliko zalogo istovetnih dednih genov* — beremo v neki strokovni študiji, ki pravi, da sta prava dvojčka dejansko ena in ista oseba, ki je prišla na svet v dveh »izvodih«. Taki dvojčki nastajajo iz ene materine oplojene jajčne celice, ki se iz neznanih razlogov razdeli na dva dela. V nasprotju s pravimi i-mamo tudi navadne dvojčke, ki nastajajo iz dveh različnih in posebej oplojenih materinih jajčnih celic. Kako spoznamo prave in navadne dvojčke? Prvi so po pravilu drug drugemu stoodstotno podobni in imajo enake duševne sposobnosti. Ko so na dveh francoskih pravih dvojčkih preizkusili isti test in ju pri tem med preizkušanjem ločili z debelo steno, sta oba dvojčka narisala enako sliko, iz škatlice petnajstih različnih bonbonov potegnila enak bonbon in potrebovala do sekunde enako dolgo časa, da sta odgovorila na vsa vprašanja. Prava avojčka sta vedno i-stega spola, pripadata isti krv- coska športnika, ki sta postala državna prvaka na progah 1500 in 5000 metrov in opravljala isti poklic, nadalje primer dveh francoskih javnih, delavcev, ki sta oba postala narodna poslanca pri isti stranki in tudi šefa kabineta v i-stem ministrstvu ter še prej dokončala pravno fakulteto z enakim uspehom. Toda pustimo to in si oglejmo vprašanje s teoretične in praktične plati. Vprašanje pravih dvojčkov ali monoizigotov in nayadnih dvojčkov ali bizigotov je bilo vedno predmet, ki je vzbujal veliko pozornost znanstvenikov, Iz primerjalnega proučevanja dvojčkov-kriminalcev, dvojčkov-psihopatov, dvojčkov-bolnih na pljučih in z vzpo-rejanjem tega z njihovimi brati-dvojčki sta biologija in znanost o dednosti prišli do mnogih zelo zanimivih odkritij. Francoski genetik na pariški medicinski fakulteti dr. Morice Lamu je leta 1941 o-snoval inštitut za proučevanje dvojčkov. Njegov kolega na Sorboni pa je zbiral podatke več tisoč enakih primerov. Newyorški profesor dr. Kal- ni skupini, imata enake prstne odtise, enako obliko ušes man je na newyorškem zavo- in enako zenico. Ce bi hoteli navajati podobne primere, kot smo jih navedli pri gornjih dveh francoskih pravih dvojčkih, bi njenih razvojnih zakonito-f mogli našteti še številne^ pri-sti ni moč goljufati. ' mere. Navedli bomo dva fran- "OIIIIIIIIIIIHIIIIII,,,1111,,MIIIUHMIUMI,,!,,,IIUUI,|,1,1,11,nillllMallllllllllllligillinilllllllllllllllllllnillllllllltlllMMIIIIiniMIIIMIfUlI Lepa kulturna prireditev v Borštu Pretekli petek zvečer in v nedeljo popoldne j* PD »Slovenec* iz Borita priredilo u-spelo kulturno prireditev, na kateri mo sodelovali člani dramske skupine, pevski zbor in folklorna skupina iz Brega. Kakor vidimo na sliki, je bila dvorana nabito polna, kar je 2a sodelujoče pri programu najvefje zadoščenje. Tu prinašamo še nekaj slik: zgoraj dramska skupina iz Borita, v sredini folklorna skupina iz Brega, spodaj polna dvorana, zgoraj harmonikar Bruno Bordon, du za psihiatrijo osnoval odsek za genetiko in zbral podatke 7000 dvojčkov. Podobna dejavnost se je začela tudi v Londonu, v Berlinu in Tokiu in pravi dvojčki predstavljajo danes že predmet številnih razprav biologov. sociologov in seveda medicinskih strokovnjakov. In sami znanstveniki pravijo, da so dvojčki zelo hvaležen predmet študija. Iz iitevilnih primerov In podatkov so prišli do zaključka, da pride na 85 normalnih porodov po en porod dvojčkov. Tako imajo na pr. v Franciji od 300 do 40(1 tisoč pravih in navadnih dvojčkov. Na vsem svetu pa jih je 15 do 20 milijonov. Teh bi bilo še več, če ne bi umirali relativno tako zgodaj in če bi ne bili bolj občutljivi za otroške bolezni kot so otroci iz «normalnih» porodov. Od vseh dvojčkov pa je 75 odstotkov navadnih, 25 odst. pa je pravih dvojč-kov. to se pravi monozigotov. Pa še ena zanimiva ugotovitev, do katere so prišli znanstveniki pri proučevanju tega pojava; na 85 dvojčkov se rodijo eni trojčki, na 85 trojčkov eni četvorčki, na 85 četverčkov pa eni petorčki. Seveda tudi pri trojčkih, četvorč-kih in petorčkih imamo navadne in prave trojčke, četverčke itd. Toda doslej ni zgodovina še nikoli zabeležila primera živorojenih šestorč-kov. Znane kanadske petorke so se rodile iz enega oplojenega jajčeca, ki se je nato razdelilo najprej na dva dela, nato pH vsak del še na dva dela. Genetiki so nadalje ugotovili, da okolje nima kdo ve kakšnega vpliva na razvoj nenavadno nadarjenih dvojčkov, o-ziroma trojčkov. Znan je primer dveh sester, ki ga Je proučeval ameriški zdravnik dr. Neuman. Bessy jr ostala na vasi in se ni naučila ne člta-nja ne pisanja, njena Sestra Jessy pa Je zahajala v neko višjo šolo in imela fakultet-sko izobrazbo. Pozneje se je Bessy naučila branja in pisanja kot samouk. Ko so pri njunih tridesetih letih starosti primerjali umsko sposob-| nost obeh sester, ki »e med seboj nista niti poznali, so znanstveniki odkrili, da sta obe mnogo bolj inteligentni, kot njuni prijatelji in kolegi. Odgovori na teste za ugotavljanje njune intelektualne ravni pa so bili skoroda istovetni. Zanimivo je še, da sta se sestri, ki se med seboj še nista niti poznali, nenavadno zanimali za isti predmet — za zgodovino. Povsem obraten razultat pa je dalo proučevanje drugih dveh sester — navadnih dvojčic, Helene in Gladys. Ločili so ju, ko sta bili stari 18 mesecev. Gladys se je vzgajala na neki farmi, Helena pa je zahajala v «colege» in postala učiteljica ter se poročila. Ko so pozneje s testom preizkušali njune umske sposobnosti in znanje, se je pokazalo, da se je Helena na račun šolanja odlično razvila in svojo sestro v inteligenci nenavadno prekašala. Da bi odkrili socialne in dedne elemente v kriminalu pri dvojčkih, so nemški znanstveniki posvetili posebno pozornost proučevanju dvojčkov-kriminalcev in dr. Stuhpel je v ta namen proučil življenje vseh dvojčkov po nemških zaporih. S tem je prišel do zaključka, da je v nemških zaporih 5 parov bratov-dvojč-kov še niso dokončani, pa čeprav so jih začeli graditi že pred dvema letoma. Dela pa so se lotili posebno intenzivno v septembru in oktobru lansko leto, ko so se skupine delavcev tako menjavale, da so delale tudi ponoči ob reflektorjih. V središlču tega velikega gradbišča, kjer je zaposlena povečini italijanska delovna sila, je bila uvedena najstrožja kontrola. Drakonski varnostni ukrepi ne dopuščajo, da bi se kdorkoli približal temu gradbišču. Vsi avtomobili, ki privozijo na to področje, ki se razteza tudi izven gradbišča samega in njegovih stranskih zgradb, morajo takoj naprej in njihove evidenčne tablice sproti registrirajo; Zgradbe za laboratorije so bile zgrajene brez dovoljenja pariškega občipskega tehničnega in urbanističnega urada, pa čeprav se laboratoriji grade na gradbiščih, ki spadajo v to občinsko pristojnost. Trenutno je pri teh delih zaposlenih 750 oseb. Večina teh delavcev prihaja zjutraj na delo v tovornih avtomobilih neposredno iz Pariza. Ob sobotah delavci ne delajo. Pač pa smejo ta dan tisti delavci, ki to žele, obiskovati izpopolnjevalne tečaje v kaki pariški šoli. Zanimivo je pri tem tudi to, da je Večina kvalificiranih delavcev, ki delajo za družbo Radio-Mana, dobrih strokovnih kovinskih delavcev. Nadalje je zanimivo tudi to, da so vsi delavci, ki so na tem delu zaposleni, morali pred sprejetjem podpisati posebno pogodbo, ki jih obvozuje, da ne smejo o svojem delu nikomur ziniti niti besede, kakor tudi to, da ne smejo o celotnem načrtu dajati nikakih izjav. Pred sprejemom v službo so vse delavce tudi temeljito zdravniško pregledali in jim »pretipali tudi njihove politične o bistii). Dvojna betonska ograja ter še tretja ograja iz bodeče žice obkrožs vse delovno področje in ga loči od ostalega sveta. Vse gradbišče pa nadzira še 20 posebej izbranih stražarjev, ki so jih izbrali med pariškimi gasilci. Vsi oni, ki so se prijavili za to službo, so dobili nadvse moderna stanovanja, ki so zgrajena v enakem cilindričnem stilu, kakor je zgrajena tudi menza, v kateri vsak dan postrežejo s ko-šilom in večerjo 350 delavcem. Nadzorstvo nad vsem tem gradbiščem je neprestano in traja dan in noč. Vsaka oseba, ki prestopi »prag«, to se pravi, ki pride na notranjo stran bodeče žice. mora nositi na prsih obešeno ploščico imenom in svojo funkcijo, E-lektričar na or., ki mora tu ali tam zamenjati pregoreio žarnico, pride na kraj ob spremljavi dveh oboroženih mož, ki ga nadzirata med de lom in ga ne pustita iz rok vse dokler ne zapusti gradbišča. Telefonske številke uradov ki spadajo v gradbišče, so tajne. Pošta jih ne sme sporočiti nikomur, niti ne sme dajat zvez od zunaj. Glavna zgrad ba tega velikega gradbišča j pravzaprav velikanska dvorana, st je dolga okoli 130 metrov in je na pol pod zemljo Je brez oken in ima samo en vhod. Zidovi te velike dvorane so iz železobetona in ne navadno debeli, Kaj se tu pripravlja? Nihče ne ve, razen tistih, ki tu delajo. Po izjavah uprave za tomsko energijo vrši družba Radio-Mana raziskovanja o porabi atomske energije za konserviranje hrane. Seveda je to uradna izjava in uradno utemeljevanje. Toda obstajajo tudi druge neuradne hipoteze. Pravijo namreč, da bo glavna sto trideset m dolga dvorana temeljna zgradba manjše tovarne za proizvodnjo izotopov in da bo proizvodnja urana 235 služila kot osnovno «gorivo» za francosko atomsko bombo. Ta uran bi mogli verjetno uporabljati v novem atomskem središču, ki ga sedaj grade in ki spada v kompetenco ministrstva za vojsko. Potemtakem je, kot se zdi, zelo zelo verjetno, da se bo tudi Francija v kratkem pridružila trem dosedanjim a-tomskim silam: Sovjetski zvezi, Združenim državam in Veliki Britaniji. Dober prijatelj manj llllllllllllllll,|llllllllllllll,|||,|,||,|,,,,|,,|||||,ll|l|||,III,lllllll,(III,,1,lllllll,IIMIIIMIIIII,III,„|||||Ult,llllllllll„lt,lll||||||||||,||||,,|,„,Minili,iiiiiiMHHiiiiiiiHiiiiiiuiii,!,,,,!,,,,!,,,!,,,,, < V NEKOLIKO ANITA ( ERpUETTl JE TUDI ODPOVEDALA (Na premiero se ni pripravila, čeprav je bilo časa dovolj) Italijanske Opere letos nimajo sreče. 1. t.m. je prišlo v Rimu do škandala, ker je nu otvoritveni premieri letošnje sezone odpovedala sopranistka Meneghini-Callas, Kot je znano, jo je v naslednji predstavi zamenjala sopranistka Anita Cerquetti, ki je nastopila namesto Cal-lasove v «Normi». Toda kot bi smola hotela, je sedaj v zagati tudi sama Anita Cer-quetti in z njo vred palermsko gledališče »Teutro Massi-?no», Tu bi morala Cerquet-tijeva peti v »Piratu«, toda pred dnevi so se pojavile vesti, da ne bo mogla nastopiti, ker da jo je spravila v posteljo «azijska«. Kakor kaie, pa ni temu tako. Tudi s Cerguettijevo se verjetno dogaja kot s Callasovo, le v drugačni obliki. Cerguettijeva baje ni pripravljena za nastop, ker se vloge ni utegnila naličiti. Upravnik pulermskega »Tea-tro Massimos baron Leopolda De Simone je namreč v zvezi i govoricami, da je zu to krivo njegovo gledališče, izjavil, da gledališče ne nosi nobene krivde, ker je te 19. junija lani podpisalo pogodbo s Cerquettijevo ra njeni vlogi v uPiratun in v «/Vormi». Le nekaj dni nato pa da je vodstvo gledališča priskrbelo Ctrquettijevi partituro opere, da bi se pevka mogla pravočasno pripraviti in dogovoriti za nuje z dirigentom Capuano. Baron l.eopoldo De Simone nadalje pravi, da je bila C.erquettijeva preobložena s svojo umetniško dejavnostjo, kar naj bi vplivalo na njeno sedanjo «nezailostno pripravljenosti> za premiero »Pirata«, kar da je dirigent Capuana že pri prvih vajah ugotovil. Palermsko gledališče pa si j* že priskrbelo zamenjavo in vlogo «/mopene#, ki bi jo bila morala peti Anita Cer-quetti, bo pela l.ucia Ferrari« Kelston, ki je v tej vlogi doma in ki ima za to vlogo izredno primeren glas. Kaj pa Cerquetlijeva in njeni odnosi do »Teatra Mas-simou? Uprava palermskega gledališča se bo proti Cer-quettijevi ravnala «v smislu pogodben. Tako se je v nedeljo izrazil palermski župan inž. Maugeri. To se pravi, da bo Cerquettijeva morala gledališču plačati globo. Hkrati uprava palermskega gledališča zagotavlja občinstvu, da se program predstav ne bo spremenil in da bo tudi Cerquettijeva nastopila v Bellinijevi uNor-mis, toda to bo šele pozneje, ker da si bo «do tedaj že opomogla», Kot je znano, je Cerquettijeva odpotovala v Florenco k svoji materi na počitek. Kaže, da vse bogastvo italijanskih pevcev in pevk ne zadošča, toda to ne zaradi morebitnega nenavadno intenzivnega progruma italijanskih gledališč, pač pa na račun tega, da italijanski pevci in pevke želijo s svojimi nastopi prekositi same sebe, kar nujno vpliva na njihovo umetniško zmogljivost. Za italijanski film pravijo. da je v krizi, ker so uvedli ameriški »zvezdništvo«, milijoni, ki se pevcem in pevkam dajejo za posamezne predstave, pa verjetno prav tako negativno vplivajo tudi nanje. Tako vsaj komentirajo »drugi primer Callasove» v Rimu. Krleževa «V agoniji* na pariškem odru Proti koncu tega tedna bodo v pariškem gledališču «D’Aujour d'hui» predvajali Krleževo dramo .«V agoniji«. S tem «n z nedavnim prevodom Krleževega romana »Vrnitev Filipa Latinoviča« in še ene zbirke njegovih novel,, se sloves tega znanega jugoslovanskega književnika v Parizu iz dneva v dan veča. Chaplin ima naslednika Charhe Chaplin si vzgaja naslednika, ki ga je baje odkril med svojimi sinovi. Gre za njegovega enajstletnega sinu Michaela, ki ga je imel iz zakona z Oo no 0'Neil. Chaplin meni, da je njegov sin Michael tako nadarjen kot je bil on v njegovih letih. Ze sedaj pripravlja scenarij za film, v katerem bo imel glavno vlogo Michael. Toda film ne bo tako kmalu končan, ker bo prikazoval razvoj mladega fanta med enajstim in sedemnajstim letom starosti, Se pravi, da bo film delal več let in Chaplin je mnenja, da mora njegov sin igrati to vlogo v vseh fazah sam. V teh letih pa Chaplin upa, da bo svojega sina naučil vsega, kar mora vedeti pravi filmski umetnik. Blaznost za reklamo podpovprečnega filma? V Londonu so 17. t.m. t-meli premiero filma, v katerem nastopa pobudnik znanega plesa «roek and roli« — Elviy Presleg, Film. nosi naslov uJailhouse rock» in ni po svoji umetniški vred- nosti vreden omembe. Kljub temu je vzbudil v Londonu zanimanje, pa čeprav krepko negativno zanimanje. Ko so časopisi najavljali premiero, so oboževalci in predvsem oboževalke tega a-rneriškega «kralja plesa« organizirali kar tri tisoč svojih pristašev in ko so v nekem kinematografu v središču Londona začeli ta film predvajati, se je kinematograf spremenil v norišnico. Vsakokrat, ko se je Presleg pojavil na platnu, se je začelo v dvorani pravo divjanje; ko je Presleg pel kako popevko, so mladi Londončani začeli kar po dvorani plesati, seveda v stilu »rock and rolla«. Vst protesti o-stalega občinstva niso zalegli. Pri tem so bile še najbolj vnete Preslepeve oboževalke, med katerimi so bile tudi take, ki so pri plesu obnemogle in so Jih morali v veži kinematografa spravljati k zavesti. Ce bi podrobneje proučili to »navdušenje«, bi verjetno zasledili, da je bilo naročeno kot zelo učinkovita reklama za podpovprečen film, "uiiiMiiiiHiiiiniHiiiiiiiitiitmiiMiiiiiiiiiiniiiiHtiiiHimiiiiiiiitiiiiiiiiitHiiHiiiiiiiMiiiiiiifnini Zenitbeni posredovalec; »Gospa, trenutno nimamo nobenega zdravnika, niti inženirja ali nogometaša. Pač pu imamo na razpolago nekega zbiratelja starin. Za Tomažem Grohar)«m iz Podbrda so se pred kratkim v njegovem 75. letu zaprla groba vrata, stran spts-minov nas primorskih Slovencev v zgodovinski knjig* o fašističnih zločinih po naši deželi pa za trenutek odprla. Kdo ni poznal oktobra 1, 1932 močnega hrusta, šaljivca in premožnega trgovca Tomaža Groharja iz Podbrda ter njegovega svaka, prav tako trgovca Janeza Zgago. Bila sta iz grap pod Ratitovcem in Blegošem ter sta se naselila že nekaj desetletij pred prvo svetovno vojno v Podbrdu. Italijanske oblasti jima niso hotele dati italijanskega državljanstva, ker sta bila rojena onstran hriba na jugoslovanski strani doline, Ne Tomaža Groharja in 'ne Zgage ni motilo, da nista imela italijanskega državljanstva, ker st v politiko nista mešala in samo spreminjala v denar tisto hlodovino, ki so jima jo vozniki vozili s težkimi vozovi čez prelaz Petrovega br-da, tam, kjer so Jugoslovani te dni odprli novo visok o-alpsko avtomobilsko cesto. Groharjevi in Zgagovi milijont v hišah, trgovinah in gostilnah sredi obmejnega Podbrda so bili na poti lokalnemu fašju. Koj so skoval i zaroto, da Grohar in Zgaga vohunita za Jugoslavijo pri vseh svojih milijonih ter da sta člana primorskega emigrantskega društva «Edinost», ki je životarilo s svojimi veselicami in podeželskimi pustnimi plesi v Škofji Loki. Dne 15, 10. 1932 so Groharja in Zgago z njunimi furmani pograbili in ju pričeli prepeljavati po raznih fašističnih zaporih. Dokazni postopek pred fašističnim tribunalom ni bil ne zamotan ne pretežak. Vzeli so slaboumnega voznika Ernesta Volfa in šest dni in šest noči zamahovali po njem s kopiti, ga žgali s cigaretami in ubogi Ernest, ki je s težavo spravil skupaj »buon giorno«, je podpisoval po dvajset strani dolge zapisnike, sestavljene v tistem posebnem agentovskem jeziku, ki ga razumejo kvečjemu državni pravdntki. Kot v starih ruskih romanih in ne preveč starih političnih poročilih pa je Volf, ko so prenehale padati po njem batine, spet vse preklical. Fašistični kvesturini so nato dobili še neko pegavo mlado dekle Terezo Jensterle, ki pa so jo na drug način, ki ga tu ne moremo opisati, obdelali, da je pričala proti Groharju, Zgagi in drugim. Tako ravnanje, ki se je imenovalo »carcere preventivo«, in preiskovalni postopek sta trajala poldrugo leto do 11. J. 1934, ko je izredni fašistični tribunal obsodil Tomaža Groharja in Janeza Zgago vsakega na 25 let ječe, njuna voznika pa na nekoliko manj, ker nista imela tolikšnih premoženj. Na procesu je pričal dotgo-letn. goriški policijski komisar Tortolani le na podlagi s solzami in krvjo prekvaše-nih podanih in spet pre/cli-canih izjav Volfa, Tortolani ni bil v zadregi s svojimi dokazi, ker je pred dobrim letom na enak dokazni način spravil 13 mladih kmečkih fantov iz Koprivišča pri Kalu nad Kanalom pred izredni fašistični tribunal, ki jih je obsodil ne krive ne dolžne na 330 let ječe. Dokazno pretepanje Andreja Brezavščka je trajalo tako dolgo, da je znorel in se skušal ubiti, ker ni prenesel dolgotrajnega dokaznega mučenja. Po treh letih zapora so Tomaža Groharja izpustili in ga izgnali v Jugoslavijo, kjer niso stare jugoslovanske oblasti pokazale nobenega razumevanja za njegovo trpljenje pod fašizmom. Na stara leta je odprl gostilno v Mariboru, toda kmalu so Uta 1941 pridrli nacisti v Jugoslavijo, razgnali Groharjevo oštarijo, njega pa vtaknili v svoje zapore in ga nato pregnali med ustaško zvrst fašističnih ječ. Po dolgih trinajstih letih fašističnih, nacističnih in u-staških preganjanj je Tomaža osvoboditev spet pripeljala v domače Podbrdo, kjer je na ostankih svojega posestva še zmeraj razsipal svoj široki humor in ponudil svoje stare pa močne roke zu skupno graditev. Od Petrovega brda pa do Trsta so povsod poznali velikega Tomaža z njegovimi huzarskimi brki; dobri slovenski in italijanski ljudje, hribovski kmetje in trgovci po mestih so se z zgražanjem čudili, kako se je mogla fašistična svojat spraviti na tega nedolžnega veseljaka, na dobrega gospodarja in pivskega tovariša, na navadnega, dobrega Slovenca. Mi, ki fašizem po znamo, st ne čudimo. PRIMOREC PRIMORSKI DNEVNIK * - 4 — 21. januarja 1958 Goriško-beneški dnevnik Zasedanje slavnega odbora PSI Tov. Viljem Nanut kooptiran v izvršni odbor V nedeljo 19. t. m. se je sestal v Gradiški v prostorih «Casa del popolo* pokrajinski odbor PSI. Na dnevnem redu sta bili dve točki; volilni program in okrepitev izvršnega odbora. Diskusija o prvi točki dnevnega reda je bila posebno živahna in se je zaključila z dopolnilnimi predlogi k osnutku vsedržavnega programa. V zvezi z drugo točko dnevnega reda je tajnik federacije Se-mola poudaril, da je z vstopom NlSZ partija pridobila tudi sposobne ljudi, kar je posledica njene dosledne razredne politike. Zato je predlagal, da se kooptira v izvršni odbor tov. Viljem Nanut. Predlog tov. Semole je odbor soglasno sprejel, «» Sestava sodišča, ki bo razsojalo kmečke spore Predsednik sodišča je z dekretom št. 23 od 17. januarja t. 1. imenoval za sodno leto 1958 sledeče izvedence v tisti oddelek goriškega sodišča, ki se bo ukvarjal s spori pri izvajanju kmečkih pogodb; Dr. Riccardo Cunoldi iz Gorice, dr. Giordano Coen iz Gorice (predstavnik Unione A-gricoltori Giuliani), Mario Ballaban iz Farre (»Coltivato-ri diretti* iz Gorice), Giovan-ni Padovan iz Gradeža (CISL), Bruno Marizza iz Gradiške (Confederterra — CGIL), Nadalje je imenoval še naslednje namestnike: Carlo Valen-tinuzzi iz Gorice, Giorgio Zap-polatti iz Krmina, Ferruccio Deli iz Gorice, Giuseppe Vodice iz Gorice, Renato Pa-pais iz Starancana. Važen sestanek v Doberdobu Doberdobski vodovod naj bi prevzel CAFO? Dokončna odločitev o tem umestnem predlogu bo sprejela na sestanku z družinskimi poglavarji V npdeljo so se v Doberdobu sestali občinski svetovalci in pokrajinski svetovalec tov, Miladin Černe, predsednik konzorcija CAFO Bres-san in inženir Sirtori, da bi se pogovorili, kaj je mogoče napraviti — poleg že predvidenega načrta za priključitev kraškega omrežja na vzhodno furlanski vodovod — da bi se čimprej izboljšala oskrjja doberdobskega prebivalstva z vodo, ki se zajema v Doberdobskem jezeru. Prebivalci sami, kakor tudi občinska uprava, imajo velike preglavice s preskrbo z vodo, ker je vodovodno omrežje po vasi staro in gre veliko vode v zemljo. V takih pogojih črpalka stalno deluje in stane vsaka kilovatna ura SNG IZ TRSTA gostuje prihodnjo nedeljo 26. jan. ob 16.15 in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici z dramo E. 0’Neilla Strast pod bresti Delo je režiral Jože Babič Prodaja vstopnic od danes dalje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli‘l in v kavarni Bratuš. Cena vstopnic; sedišča po 250 in 150 lir, stojišča 100 lir. limtliimiiimiiiilimmtiiiiiiiliiiHMiimiimiin niiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii V nedeljo popoldne v Prosvetni dvorani v Gorici Goriški Slovenci so se poklonili spominu skladatelja V. Vodopivca Program je skrbno pripravil in izvedel moški zbor z Dola-Poljan pod vodstvom pevovodkinje P. Komel Na sporedu so bile večinoma slavljenčeve pesmi Uvodna beseda F. Benedetiča V nedeljo popoldne se je v Prosvetni dvorani v Gorici zbrala množica meščanov in okoličanov goriških Slovencev, ki so se odzvali povabilu prosvetnega društva «Kras», tik spominsko slavnost našega priljubljenega primorskega Skladatelja Vinka Vodopivca. Njegova slika je zbudila v nas spomin na dobrodušnega, ljudskega duhovnika, ki je i-mel kljub siromaštvu vedno na stežaj odprta vrata za vse tiste ki so ljubili slovensko pesem in z njo vred trpinčeni slovenski rod na Goriškem. To in še mnogo drugega nam je povedal o kromber-škem župniku in skladatelju v uvodni besedi visokošolec Filibert Benedetič. Upravičeno je dejal, da bi o Vodopivcu govorili lahko na široko in dolgo, kakor se lahko na široko in dolgo govori o ljudski pesmi, ki je skupno z narodom rasla v luč bitnosti in resnice. Čeprav je bil glasbeni samouk je pisal mnogo in ne samo za zbore, pisal je kompozicije za godbo, tambu-raške zbore in tudi spevoigre. Ni odnehal vse od 1906. leta. ko je bila objavljena prva njegova uglasbena pesem, pa do 12. julija 1952, ko je v svojem priljubljenem Kromberku zatisnil trudne, pa vendar vedno življenja polne oči Poslušalci so pozorno sledili visokošolcu. ki nas je tudi z nekaterimi dogodki iz skladateljevega življenja spomnil na njegovo tako značilno in posebno goriškim Slovencem dobro znano in priljubljeno po-javo. Glasbeni spored je bil bogat, saj je pevski zbor prosvetnega društva «Kras» z Dola in Poljan, pod skrbnim vodstvom pevovodkinje Pauline Komel, uspel naštudirati kar 11 slavljenčevih skladb. Milo SO izvenele med občinstvom Vodopivčeve pesmi; Pobratmi-ja, Na Poljani, Moje gosli in Svarjenje. Zopet veselo se natn je Vinko Vodopivec nasmejal skozi svojo povsod tako priljubljeno Fantovsko posem in Zabljo svatbo, ki jo je zbor lepo odpel, tako kakor se tak; pesmi spodobi in višjo 5,6 pa ob 16. uri. zato so tudi kraški fantje želi obilen aplavz vseh prisotnih. V prvem delu programa sta bili še Jaz bi rad rude-čih rož in Ob večerni uri, dve pesmi brez katerih si ne moremo misliti vaškega vasovanja ali domačega pevskega večera. V drugem delu sporeda so nam pevci Dola in Poljan, ki že več let tvorijo eden najbolj žilavih in trdnih pevskih zborov na Goriškem, zapeli še vrsto pesmi drugih skladateljev in nam v Maroltovi Moja kosa pokazali vso ubranost svojih, že dobro obdelanih glasov. V tej pesmi smo lahko občudovali Karla Boneta z Dola, ki je tudi v naslednji pesmi Skr-janček pokazal ne samo lep glas, ampak izreden smisel za solo izvajanje. Lepo je bila odpeta tudi Venturinijeva pesem Nocoj pa oh nocoj„ v kateri smo bili prav tako prijetno presenečeni s solo nastopom Josipa Perica iz Poljan. Sledile so še Oj te mlinar, Venite rožce moje in kot zadnjo je moški zbor društva «Kras» izvedel Vodopivčevo Hej, kupil si jaz pipco bom. Poslušalci so bogato nagradili 13 pevcev s Krasa in njih pevovodkinjo, saj so nam pripravili večer, ki ga bomo dolgo pomnili. V NEDELJO 2. FEBRUARJA Izlet Štandrešecv m Lokve Prosvetno društvo iz Stan-dreža organizira za nedeljo 2. februarja izlet v prijetno zimsko središče Lokve. Prijave sprejema tov, Alojz Tabaj v StandrežU, Cena za prevoz fc avtobusom za člane prosvetnega društva 350 lir za nečlane 400 lir. TEMPERATURA VCF.RAJ Včeraj so v Gorici zabeležili najnižjo temperaturo 2.6 stopinje C ob 5 uri zjutraj, naj- 160 lir, kar je približno 6-krat preveč. Prebivalci plačujejo sedaj letno 800 lir na vsako glavo živine in na vsakega družinskega člana. Stroški vodovoda pa s tem še niso kriti. Občina je morala leta 1956 plačati 1.200.000 lir, leta 1957 pa 800.000 lir primanjkljaja, ki je nastal prav zaradi slabega vaškega omrežja. Jasno je, da so te zneske plačali občani sami. Na nedeljskem sestanku so pregledali to vprašanje in prišli do prepričanja, da bi bilo najbolje, če bi CAFO prevzel upravo tudi nad notranjim vodovodnim omrežjem. CAFO bi namestil pri jezeru avtomatično črpalko, zamenjal pokvarjene cevi, namestil števce po cestah in sploh skrbel za preskrbo prebivalstva z vodo. Občina bi za notranje o-mrežje vzela 11 milijonov lir posojila s 5 odst državnim I prispevkom, vendar bi moral konzorcij prevzeti tudi izplačevanje občinskega dolga. Ce bi CAFO prevzei preskrbo prebivalstva z vodo in modernizacijo vodovoda, bi nujno moral vložiti določen kapital, ki bi ga izterjali s pobiranjem pristojbine za vodo. S' tem v zvezi so prišli do prepričanja, da bi 'bilo najbolje namestiti v vsaki hiši vodovodni števec, ki bi kazal količino ‘porabljene vode in določal znesek, ki ga bo plačala vsaka družina. Predvidevajo, da bi v takem primeru plačali namesto sedanjih 800 po 1.200 lir letno, morda pa tudi manj. Tako samo v začetnem obdobju; pozneje, ko bi CAFO nekoliko kril stroške za modernizacijo vodovoda, pa bi se pristojbina znižala. Praktično ne bi prišlo do nobene spremembe, ker občani sedaj neposredno (800 lir letno na osebo) in posredno (1.200.000 lir za leto 1956 in 800.000 lir za lansko leto — stroški, ki jih je plačala občina z denarjem doberdobskih davkoplačevalcev) vzdržujejo vodovod, ki je zaradi okvar zelo drag, medtem ko bi ga približno z istimi ali celo manjšimi stroški vzdrževal CAFO, vendar s to razliko, da bi imeli vaščani vedno dovolj vode, s čimer se sedaj ne morejo pohvaliti. Odločitev o tem bo spreje- ta na sestanku z družinskimi poglavarji, ki jo bo občina sklicala v prihodnjih dneh. Pričetek požara v hotelu «Union» Včeraj zjutraj ob 6.30 so klicali goriške gasilce ,v hotel «Union» v Ul. Garibaldi, kjer se je v tretjem nadstropju, v bližini dimnika vnel požar, ki bi se bil, zaradi po- časnega tihega tlenja lahko še bolj razširil. Ob omenjenem času je odšel vratar hotela v tretje nadstropje, da prebu- di enega izmed hotelskih gostov Ko je prišel na hodnik je opazil gost dim, ki se je vlekel po hodniku in začutil je tudi smrad po gorečem lesu. Na tleh in vratih sobe, ki je najbližja dimniku so že lezli ognjeni zublji in vratarju ni preostalo drugega, kakor da nemudoma zbudi goste iz tretjega nadstropja in pokliče gasilce. Ti so takoj prišli v Ul, Garibaldi in v kratkem času uspeli pogasiti požar, ki je razumljivo' razburil hotelske goste in ostale hišne stanovalce. Skoda znaša približno 500.000 lir, vendar pa je lastnik hotela Enrico Visintin zavarovan. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan *n ponoči lekarna Soranzo »Ai giardini*, Korzo Verdi 17, tel. 28-79. Italijansko nogometno prvenstvo Padova - enajstorica leta premagala tudi Fiorentino Juventus kljub katastrofi v Rimu zimski prvak ■ Bologna zmagala v Milanu Triestina zmagala kljub slabi igri nad Parmo (4:1) Pol poti italijanskega nogometnega prvenstva je za nami. Zimski prvaki za sezono 1957-58 so Juventus v A ligi, Triestina in Venezia v B ligi, v C ligi pa je treba počakati še na izid zaostale tekme med Pro Vercellijem in Reggiano. Trenutno sta v vodstvu Siena in Carbosarda z 20 točkami, Pro Vercelli pa jih ima 19. Preden preidemo k opisu zadnjega kola, ne bo odveč nekoliko statistike. Največ zmag je dosegel Juventus (12), najmanj porazov Padova in Roma (3). Na domačih igriščih so dosegli največ zmag Juventus, Padova, Napoli in Verona (7), na tujih pa Juventus (5). Nobene zmage na tujem niso dosegli Verona, La-zio in Genoa, na svojih tleh najmanj Atalanta (1). Najboljši napad je imel Napoli s 37 goli, nato Juventus s 36. najslabšega pa Atalanta z 12 in Inter s 13 goli. Najmanj golov je preje! Inter (15), največ Laizio (32), Genoa (31) ter Sampdoria in Udinese (30). Najboljše angleško povprečje ima Juventus 0, nato Padova —2, najslabša pa Genoa —15. Podobna razčlemba za B ligo je naslednja; Največ zmag so dosegle Triestina, Venezia in Brescia (9), najmanj porazov pa Triestina in Vener Viniciom najboljši strelec prvenstva. Zelo težko in živahno borbo sta vodila Torino in Sampdoria, v kateri je končno podlegla Sampdoria z rezultatom 4:3, čeprav je po prvem polčasu kazalo, da ji vsaj ena točka ne bo ušla. Obe moštvi sta prikazali lep nogomet. Brez oporekanja sta zmagi Napoli ja nad Laneri.ssijem s 3:1 (vse tri gole je dosegel Vinicio) ter Udinese nad Alessandrio z dvema goloma v prvem polčasu, medtem ko si je Verona zagotovila zmago nad Laziom z 11-metrovko. * * # V B ligi se je prvi del prvenstva zaključil v tandemu in ne glede na enako število točk, ki sta jih zbrala Triestina in Venezia. je res vprašanje kdo ima prav: tisti ki postavljajo na prvo mesto na lestvici Triestino ali tisti, ki - KINO - CORSO. 17.00: «Plamem nad gozdovi*, R. Kameron, V. Ralston, v barvah. VERDI. 17.00: »Človek, ki je prevaril samega sebe*, J. Cobb, L. Wyatt. VITTORIA. 17.15: »Pristanišče razvad*, L. Cristian, C. Tompson; mladini pod 16. letom vstop prepovedan. MODERNO. 17.00: »Otok zelenega gusarja*. sta dosegla največ zmag Brescia in Como (7), na tujih Triestina (S). Doma niso bili nikoli poraženi Triestina, Palermo, Modena, Prato in Ca-tania. Nobene .zmage na tujem niso dosegli Messina, Ca-tania, Sambenedettese, Lec-co in Parma, na svojih tleh pa najmanj Novara (1). Najboljši napad je imela Triest'-na s 33 goli, nato Brescia z 31, najslabšega pa Lecco z 9 ter Sambenedettese in Messina z ll goli. Najmanj golov je prejel Como (10) in Venezia (12). Najboljše angleško povprečje ima Venezia z —2, nato pa Triestina in Brescia s —3. 17. kolo A lige je bilo v 6 primerih naklonjeno domačim enajstoricam. v dveh na pol, v enem pa je bilo naklonjeno, gostujoči. Bila je to Bologna, ki je sredi Milana premagala Inter z 2:0 z goloma, ki ju je dosegel Maschio. Po slabem startu se je s to povsem nepričakovano, a prav toliko zasluženo zmago, zasidrala na sredini lestvice v družbi z A-lessandrio. Po pol plena sta prinesla domov S^ai proti A-talanti in Milan proti Genoi, prvi bolj po sreči, Milan pa povsem zasluženo. Središče pozornosti za 17. kolo pa je bilo seveda drugje: v Rimu zaradi nastopa Juventysr, v Padovi pa zaradi srečanja, ki je bilo odločilno za zasedbo častnega drugega mesta. V obeh primerih sta teoretična favorita doživela katastrofo, kar velja še posebej za Juventus, ki je proti Romi izgubil kar s 4:1, kljub Charlesu, Sivoriju, Bonipertiju in Ferrariu, stebru državne reprezentance. Roma je zimskega prvaka nadigrala v vseh pogledih, največ zaslug za njeno izdatno zmago pa imata »oriunda* Ghiggia in Da Costa. Fiorentini v Padovi proti «enajstorici leta* ni šlo mnogo bolje. Dosegla je sicer po Virgiliju prvi gol, nato pa je Padova prešla v vodstvo s 3:1 in le 9’ pred koncem igre je Fiorentini po avtogolu Sca-gneliata na Virgilijev strel u-spelo znižati razliko. Za razliko od Juventusa pa je treba Fiorentini priznati, da je igrala zelo dobro kljub znatno okrnjeni postavi in da je pač imela smolo v tem, da je naletela na enajstorico, ki ji upravičeno pristoja naziv «e-najstorice leta*. Rocco je s svojo vztrajnostjo in trmo naredil čudež če pomislimo, da je iz doslej skoraj nepoznanega Azzinija in Mora naredil reprezentanta, iz «outsiderjev» kakršna sta poleg drugih Bri-ghenti in Boscolo (zavržka Triestine) pa homogeno moštvo, ki na svojih tleh že ni okusilo bridkosti poraza. Seveda pa bi bilo krivično, če ne bi v isti sapi omenili Šveda Hamrina, ki ni samo duša Roc-cove ekipe temveč z 12 doseženimi goli za Charlesom in A LIGA B LIGA •Atalanta-Spal •Genoa-Milan 3ologna-* Inter •Napoli-Lanerossi * Padova-Fiorentina •Roma-Juventus •Torino-Sampdoria •Udinese-Alessandria •Verona-Lazio LESTVICA 'Catania-Marzotto *Como-Messina Brescia-*Lecco •Prato-Novara Venezia-* Sambenedett. •Monza-Cagliari •Taranto-Palermo •Triestina-Parma •Modena-Bari 2:1 2:0 4:0 3:3 1:0 1:0 1:1 4:1 3:2 LESTVICA Juventus Padova Napoli Fiorentina Roma Lanerossi Verona Bologna Alessandr. Torino Inter Milan Sampdoria Lazio Spal Udinese Atalanta Genoa 17 12 17 9 17 10 17 8 4 6 5 6 zia (3) Na domačih igriščih) so se odločili za Venezio. Pr-~ va ima namreč znatno boljši količnik v golih, druga pa za eno točko boljše angleško povprečje. Razpravljanje o tem bi nas zavedlo predaleč, dejstvo pa je, da se bo prav med Triestino in Venezio tudi poslej vodila glavna bitka za prvenstvo, v katero lahko z večjo ali manjšo srečo posežeta še Brescia in Como. Pravzaprav smo — po pravici povedano — precej računali z možnostjo, da bo Triestina sama na vrhu, ker smo gojili upanje, da se bo Vene-zii v San Benedettu di Tron-to vendarle spotaknilo. Toda ni se ji. Zmagala je sicer tesno (1:0), vendar povsem zasluženo. Prav tako nista zaostala tudi naslednja favorita Brescia in Como, prva z zgovorno zmago v Leccu (4:0), drugi pa z domačo zmago nad Messino (2:0). Zataknilo se je le Bariju v Modeni in delno Palermo v Tarantu z neodločenim rezultatom. Triestina je imela v gosteh zadnjo z lestvice Parmo in na drugega kot na zmago nihče sploh ni pomislil. In vendar ni dosti manjkalo, da ne bi rep pripravil presenečenja glavi. Kljub visokemu rezultatu je treba namreč ugotoviti, da je Triestina igrala zelo slabo, posebno v 1. polčasu in da so bili pravzaprav gostje tisti, ki so nekaj pokazali in tudi dosegli prvi gol. In če so se stvari potem v drugem polčasu spremenile spet ni bila to toliko zasluga domačih kot predvsem gostov, ki so bili žrtve lastne prizadevnosti in naporov v prvem polčasu. Kaj pri Triestinl tokrat 11. delovalo? Lahko bi na kratico odgovorili — nič, vendar pa ne moremo mimo dejstva, da je bila enkrat toliko obramba tista, ki je prva popustila in «zaplavala». Bellonija. je njegov direktni nasprotnik Con-valle prehajal kot za šalo, Dei-lomodarme pa ni imel v Ca-stanu prav nič bolj trde ovire. Povrhu je bil slabši kot po navadi tudi Varglien in ker tudi Rimbaldo in Szoke nista držala svojih mest. so gostje gospodarili na sredini igrišča po mili volji ves prvi polčas. Napadi je bil zaradi tega odrezan od zrdedja in prepuščen sam sebi, povrhu pa so bili napadalci še skrajno neokusni in neprecizni v podajanju tako da so mnoge žoge oddajali nasprotnikom namesto soigralcem. Slika se je — kot že rečene — nekoliko spremenila v drugem polčasu, ko je nasprotnice premagala utrujenost in ko se je Petrisu in Mazzeru nudila večkrat priložnost za realizacijo kot v prvem polčasu. Kljub temu pa ni mogoče govoriti o kdo ve kako organskih akcijah domačih in še manj o briljantnosti napadalcev. Skratka: zaslužena zmag'; toda vse prej kot prepričljiva in spodbudna za prihodnjo nedeljo, kr, ho prišel v goste Palermo, stari rival iz A lige BUENOS AIRES, 20. — Angleški pilot Stirling Moss je zmagal na avtomobilski dirki za veliko nagrado Argentine. Z avtom Cooper-Climax je prevozil 80 krogov dirkališča v Buenos Airesu (1 krog — 3912,36 m) v času 2.19’33”7 s povprečno hitrostjo 134,559 km na uro. Najhitrejši krog je i-mel Fangio s časom 1'41”8 ir. hitrostjo 138,354 km. Fangio je vodil do 35. kroga. -ko se je moral ustaviti zaradi zamenjave gume. Tedaj ga je prehitel Moss in ostal v vodstvu do konca. Vrstni red na cilju: 1. Stirling Moss (VB) Cooper - Climax, 2.19’33”7, s povprečno hitrostjo 134.559 km; 2. Musso (It.) Ferrari. 2.19’36”4; 3. Mike Hawthorn (VB) Ferrari, 2.19’46”3; 4. Juan Manue' Fangio (Alg.) Maserati, 2.2J' 26”7; 5. Jean Behra (Fr.) Maserati, 2.21’11”4 (78 krogov); 6. Harry Schell (ZDA) Maserati 2.19’45”1 (77 krogov); 7. Menditeguy (Arg.) Maserati, 2.19’34’T (76 krogov); 8. Godu (Šp.) Maserati, 2.20’21”8 (75 krogov); 9. Gould (VB) Maserati 2.19’37”2 (71 krogov). Takoj po zaključeni dirki je svetovni prvak Fangio izjavil listu #Clarin», da letos ne bc branil svojega nasiova. da pa se bo udeležil vseh večjih dirk v Argentini in ene ali dveh v Evropi. Moss bo moral počakati do 30. t. m. da bo zvedel, če se bo njegova včerajšnja zmaga štela za svetovno prvenstvo pilotov. Do tedaj bo morala .................................................................................. um Mednarodno smučarsko tekmovanje za pokal Hahnenkamm Molterer (Av.j in Colliard (Šv.) zmagovalca slaloma v Kitzbuehlu 6 24 7 21 7 16 < 27 8 12 8 21 0:0 1:1 2:0 3:1 3:2 4:1 4:3 2:0 1:0 24 25 18 23 20 23 20 21 17 20 19 18 25 18 24 17 18 17 21 16 15 16 21 15 30 14 32 14 28 14 30 13 29 11 31 11 Triestina Venezia Brescia Como Bari Palermo Modena Monza Marzotto Prato Taranto Messina Catania Sambened. Lecco Novara Cagliari Parma 33 14 23 19 12 23 31 15 22 16 10 20 21 15 19 16 13 19 23 20 19 16 13 18 25 23 18 18 22 18 12 14 16 11 17 15 13 18 14 11 17 13 9 20 13 17 22 12 13 25 12 13 27 10 Stolpec TOTOCALCIO: X X 2, Kvote: 13 točk -— 10.673.000 lir, 1 1 1, 1 1 1, 2 1 X X 12 točk — 300.000 lir. Stolpec TOTIP: 1 X, X X, 2 2, 1 2, 1 X, 2 X Kvote: 12 točk — 1,947.247. ii r, 11 točk - 121.702 liri, 10 točk — 7980 lir. Fangio letos ne bo branil snel. prvenstva Moss prvi, Fangio četrti na dirki v Buenos Airesu Italijan Musso drugi z avtom Ferrari namreč mednarodna avtomobilska zveza odločiti glede protesta britanskega «Royal auto-mobil Cluba*, ki je zahteval, da ta dirka ne sme veljati za svetovno prvenstvo pilotov, ker niso bila pravočasno razposlana vabila zanjo. OBVESTILO! Odbojkarski turnir na stadionu «Prvi maj» Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi v sredo 22. t. m. in v četrtek 23. t. m. odbojkarski turnir v dvorani na stadionu «Prvi maj*. Sodelovale bodo ekipe Društva slovenskih srednješolcev, Dijaškega doma, prosvetnega društva Skedenj in prosvetnega društva Škamperle. V četrtek se bosta pomerili tudi ekipi teto-vadkinj in srednješolk. TENIS Švicarke in Norveianke ogrožajo premoč Avstrijk plasma Jugoslovanke Župančičeve Odličen KITZBUEHEL, 20. — S slalomom za moške in ženske s; je včeraj zaključilo mednarodno smučarsko tekmovanje v Kitzbuehlu za pokal Hahnen kamm, ki je bilo največje tekmovanje v alpskih disciplinah pred svetovnim prvenstvom v Bad Gasteinu. V moški konkurenci je zmagal Avstrijec Molterer v ženski pa Švicarka Colliard. Po treh dneh tekmovanja je v alpski kombinaciji zasedei prvo mesto Molterer pred Zimmermanom, v ženski konkurenci pa Norve-žanlca Stuve pred Avstrijk" Hofherr. Ženske so tekmovale na 420 metrov dolgi progi s 150 m višinske razlike in 44 vratci Avstrijke, ki so veljale za favoritinje, so se morale zadovoljiti sele s 4. mestom, na katero se je uvrstila Mitter-mayerova za Colliardovo, Nor-vežanko Stuve in Švicarko Waser. Jugoslovanka Slavica Zupančičeva je vozila odlično in se v močni konkurenci učvrstila na 18. mesto, najboljša Italijanka Riva pa je bila šele 27. Z 22. mestom v smukj in z 18. v slalomu je v kombinaciji zasedla Zupančičeva 12. mesto, Italijanka Riva pa šele 18. mesto. Za neuspeh žensk so se takoj nato na nekaj daijši progi z 72 vratci v prvem in 65 v drugem spustu oddolžili Avstrijci, ki so osvojili 1., 2., 4 in 6. mesto, vmes pa sta s-plasirala Francoz Bozon in Švicar Staub. Toni Sailer, ki je v prvem spustu dosegel do. ber cas, je v drugem forsira. tempo, zaradi česar je dvakrat padel in močno zaostal. IstB usoda je doletela še številne druge tekmovalce. Med Italijani je bil še enkrat najboljši Pedroncelli s 17. mestom. Burrini pa je bil 27. Rezultati: Slalom (moški): 1. Molterer (Avst.) 123"5 (59 "5; t>4”); 2 Hinterseer (Avst.) 124”6 (60"; 64"); 3. Bozon (Fr.) 126"8 (60**4; 66"2); 4. Zimmermann (Avst.) 127" (59”8; 67"4); 5. Staub (Sv.) 129”; 6. Pravda (Avst.): Igaya (Jap.) 13Q”3; 8. Perilat tFr.) 130'8; 9. Suter 131”6; 16. Werner (ZDA) 135”8; 17. Pedroncelli (It.) 137”1; 27. Burrini B. (It.) 142”6. Kombinacija: 1. MoKerer (Avst.) 0 točk; 2. Zimmermann (Avst.) 2.94; 3. Hinterseer (Avstrija) 4,92. 4. Bozon (Fr.) 5,30; 5. Staub (Šv.) 5,67; 6. Perillat (Fr.) 6,80; 7. Werner (ZDA) 7.86; 8. Vuarnet (Fr.) 8,60; 9. Hairk (Avst.) 10.29. Slalom (ženske): 1. Colliard (Sv.) 94”8 t,47”3; 47”5); 2. Stuve (Norv.) 96”4 (48”; 48*4); 3. Waser (Sv.) 97”5 (49”; 48”5); 4. Mittermeyer (Avst.) 99” (50”3; 48”7); 5. Bioernebakkeu (Norv.) 99"7; 6. Deaver (ZDA) 100”!; 7. Hofherr (Avst.) 100”5; 8. Bonlieu (Fr.), Foley (ZDA), Grosso (Fr.) 101”6: 16. Sidorj va (SZ) 105”4; 18. Zupančič (Jugoslavija) 105**8; 19. Knott (Zahodna Nemčija) 107”7; 20. Wheleer (Kan.) 107"8; 27. Riva P. (It.) 130"9. Kombinacija: 1. Stuve 1,69; 2. Hofherr 2,56; 3. Waser 4.48, 4. Frandel 5,24; 5. Sandwik 5,30; 6. Deaver 5,55; 7. Hoch leilner 7,61; 8. Mittermeyer 8,22; 9. Bonlieu 8.79; 10. Haraldseo 9,05; 11. Grosso 9,59; 12. Župančič (Jug.); 18. Riva P. itiiiiMiiiimuiitimiiiHiitiHiiiiiiiiiiiiHiiiitiHiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiHitititHiitiiiiiiHimittim Mednarodno tekmovanje v teku v Italiji Rekarjeva zmagovalka «Dolomitske nagrade » Premagala je vse najboljše italijanske tekmovalke Belajeva tretja Pari v prvem turnusu Davisovega pokala 1958 MELBOURNE. 20. — V Melbournu so danes izžrebali nasprotnike evropske in vzhodne cone za Davisov pokal 1953. Izidi so bili naslednji: Evropska cona: Luksemburg - Finska (zmagovalec proti Mehiki) Švica - Avstrija (zmagovalec proti Poljski) Indija . Monako (zmagovalec proti Italiji) CSR - Jugoslavija (zmagovalec proti Danski) Brazilija - Madžarska (zmagovalec proti Angliji) Nemčija - Holandska (zmagovalec proti Belgiji) Cile - Turčija (zmagovalec proti Franciji) Egipt - Španija (zmagovalec proti švedski). Prvi turnus se mora zaključiti do 29. aprila, drugi turnus do 20. maja. tretji turnus do 10. junija, polfinale do 22. julija in finale do 8. avgusta. Vzhodna cona: Prvi turnus do 31. marca: Japonska - Tajlandija. Polfinale do 30. aprila: Japonska ali Tajlandija - Filip!' ni . Ceylon - Malaja. Finale se mora zaključiti do 31. maja. NOGOMET SAN MARTINO Dl CA-STROZZA, 20. — Jugoslovanka Mara Rekar, sedma v Grin-devvaldu in ena najboljših srednjeevropskih , smučarskih tekačic, je zmagala v deveti izdaji mednarodnega tekmovanja za »Dolomitsko nagrado*, ki je bilo včeraj v San Martino di Castrozza v Italiji. Na dokaj hitri 10 km doigi progi so prišle do izraza vse njene lastnosti odlične smučarke, kateri se obeta še velika prihodnost ne samo v srednjeevropskem temveč tudi v svetovnem merilu, kijub silni konkurenci Poljakinj, Vzhodnih Nemk in nekaterih severnjakinj. Rekarjeva je progo presmučala v času 46*22 in prehitela Italijanko Bellone za 2*11”. Rekarjeva je bila že po prvi polovici proge v vodstvu zh 48” pred Bellonejevo, ta pa ra 34” pred Romaninovo, za 35" pred Botterovo. 39" pred Jugo. Slovanko Belajevo in 42” pred drugem delu je Platterjevo. V Rekarjeva prednost šc poveča (Sv.) iši”i; 10. Vuarnet (Fr., la, Belajevi pa je uspelo pre- - j p|i/koy VOJNA m BALKANU Nekaj izbranih poglavij Kmalu zatem so se udeleženci konference razšli vsak na svojo stran, pred tem pa izdelali načrt za vodne operacije. Pustili so g. Churchilla, da se v miru odpočije, četudi je šlo tu pravzaprav za mir, ki so ga neprestano ovirala poročila in brzojavke, o katerih je bilo treba takoj odločati. Nato je gospod Churchill znova obrnil svojo pozornost na jugoslovanske probleme. Ne dolgo zatem smo izvedeli, da so Nemci zavzeli Jajce in da se Tito spet premika. G. Churchill je sodil, da je partizane treba podpreti v teh težkih dneh. Sedel je za mizo in napisal osebno pismo Titu, v katerem mu čestita za njegove dosedanje uspehe in izjavlja, da upa, da mu bo v prihodnje lahko nudil pomoč. Izročil mi je pismo in mi ukazal, naj ga osebno izročim, in sicer čimprej. Da bi pospesil mojo vrnitev, mi je posodil svoje osebno letalo, s katerim naj preletim prvi del poti. Kmalu sva bila z Randolphom visoko nad Atlasom v smeri proti Bariju. V Bariju sem zvedel, da je vojaški položaj navzlic nemški ofenzivi dovolj trden in da lahko določimo kraj, kjer bi se spustili s padalom. Določili smo kraj v bližini bosenske vasice Bosenski Petrovac. Tisti čas je bilo vreme nad Jugoslavijo slabo. Lahko mine tudi več tednov, preden bom lahko izskočil, med tem časom se lahko pokvari vojaški položaj. Mudilo se mi je. Zato sem sklenil, da krenem takoj podnevi v spremstvu lovcev. V ta namen sem dobil letalo tipa Dakota, za spremstvo pa deset Thunderboltov (tip ameriškega lovca iz druge svetovne vojne, op. uredništva). Z menoj so krenili Randolph, narednik Duncan, moj novi radijski telegrafist narednik Campbell, še nekdo za zveze, t. j. kaplar Iles, ter Slim Farish, ki se Je ravnokar vrnil s krajše poti v ZDA. Tokrat me ni spremljal občutek, ki ga ima človek, kadar skače v neznano. Bilo je lepega jutra. Odleteli smo z letališča v Bariju. Kmalu smo pustili za seboj sedaj že dobro poznano Jadransko morje ter se znašli nad jugoslovanskim kopnim. Sovražnikove protitopniške baterije niso niti pisnile, pa tudi noben sovražnikov lovec si ni upal spopasti se z našimi Thunderbolti. Kmalu zatem smo prispeli nad planine in zašli v oblake. Bili smo že v bližini cilja. Prišel je čas, da si pričvrstimo padala. Potipal sem z roko pismo Premiera. Bilo je na svojem mestu, v zaprtem žepu suknje. Nato so se odprla vrata in »dispecer* nam je dal znamenje, naj se pripravimo. Odločil sem se, da skočim prvi. Postavil sem se ob vratih. Takoj za menoj je stal Randolph. Ko sem pogledal navzdol, sem opazil hiše neke vasi, v bližini pa veliko polje, pokrito z zeleno travo. Nekaj ljudi je tekalo sem ter tja. Signalni ognji so ze goreli, z njih se je dvigal dim. Vse skupaj se mi je zdelo nekam blizu, pa sem se nehote vprašal, ali letimo dovolj visoko, da bi se naša letala lahko odprla, še preden prispemo do zemlje. Tedaj je zazarela rdeča lučka, za njo zelena. »Dispečer* se me je dotaknil za ramena in odletel sem v brezno. % 810 vit v Koit.ll Prav sem imel: zares so nas spustili zelo nizko. Takoj zatem, ko se Je padalo odprlo, sdhi ze treščil na zemljo, tako da mi ni bilo prav nič prijetno. Pogledal sem kvišku in opazil Randolpha. kako drvi naravnost proti meni. Obraz mu je zažarel, ko je opazil, da se mu je padalo odprlo, nato pa se znova skremžil. Opazil je, s kako blazno hitrostjo se približuje zemlji. Za las je zgrešil telegrafski drog in se z močnim sunkom ustavil na majhnem madežu topečega se snega in blata. Malce pozneje so tudi Slim Farish in ostali pristali na zemlji v razmahu nekaj metrov drug od drugega. Pilot je dobro opravil svojo nalogo, če nas je hotel spustiti čim bliže drug drugega, toda meni je bilo žal, da nas ni spustil malo više. O teh tehničnih podrobnostih nismo utegnili razmišljati, ker se je k nam pognal John Selby. Zaigral je neke vrste mojstra ceremonije. Opazil sem, da je v šestih ,tednih med partizani postaj precej manj rejen. V tem času je moral narediti tudi nekaj prisilnih maršev. Ni bil več brezhiben poveljnik eskadrile, temveč nekaj sredi med brigantom in slom. (Nadaljevanje sledi). riti se na tretje mesto. Rezultati: 1. Rekar (Jug.) 46*22" (22*52**): 2. Bellone (It.! 48”33” (23*40"): 3. Belaj (Jug.) 49’23" (24*19”): 4. Bottero R. (It.) 49*34” (24*15"): 6. Romn-nin (lt.) 49*45” (24*14**); 6. Plat-ter (It.) 49*59"; 7. Tosello 52' 07": 8. Sterchi E. (Sv.) 52*13”; 9. Bottero F. (It.) 53*05”; BOKS LONDON, 20. — Dvoboj zn evropsko prvenstvo welters kategorije med prvakom Marconijem (It.) in izzivalcem Va-(ermanom (V.B.) bo sodil Ho-Inndec G. Knol. Dvoboj bo 28. jan. v «Hnringay art.n*. KAIRO, 20. — Italijanska vojaška nogometna reprezentanca, ki se bo v petek srečala z odgovarjajočo egiptovsko reprezentanco, je danes popoldne prispela v Kairo. Nov rekord Albertija v smuku v Corliui CORTINA D'AMPEZZO, **>■ — Drugi dan alpskih disciplin v Cortini je v smuku za P°* kal «Ilio Colli* zmagal Ital'* jan Bruno Alberti s časom no" vega rekorda proge 2'45”2. Do^ sedanji rekord je imel Ton* Sailer s časom 2'46"2. Na naslednja najboljša mesta so se plasirali: 2. Burrini (It.). •** Paiarola (Sv.), 4. Casty (Sv * in Siorpaes (It.). Jugoslovan* so se uvrstili takole: 25. Jan® 3*25*6, 28. Klinar. 29. KrmeU- «»---------------- Skoki v Trbižu TRBIŽ. 20. - Na 60-metrsk' olimpijski skakalnici v Tru--žu so bile včeraj skakalne te*-me z udeiežbo najboljših l*-1 lijanskih in nekaterih rnlaj«*^ skakalcev iz Jugoslavije. Zma* gal je Luigi Pennacchio, najboljši med Jugoslovani P8 : bii Oman r/. Ljubljane, ki * je uvrstil na 4. mesto. Vrst-1 red ostalih Jugoslovanov: Gorjanc, 10. Šlibar, 12. Rojinj Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trt* himna predvaja danes 21. t. ni. z začetkom ob 18. uri barvni filn*: PLAZMOROS; TECHNIC010R 90M//VOO ANT O*/O £,Vft/QVt 0RTEGA'BIENVENIDA ^ VERA MARIA ASQUER!NO*MARISA PRAOIMNCARNITA CHAMAR1 IADISLA0 VAJDA