Narodni Gospodar
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani „Zadružne zveze1 dobivajo list brezplačno.	. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; S vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. *	večkratno insercijo po dogovoru.
Posamezne številke 20 vin.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 25. januarja 1907.
C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648
Vsebina ; Sestanek mlekarskih zadrug in razstava masla. Letni zaključek. Denarni promet. Naše poljedelstvo in nove trgovinske pogodbe.
Pomen buteljskih vin domačega pridelka za povzdigo našega vinarstva. Pridelek žita na Kranjskem 1. 1906. Koledar za kmetovalca 1907. Občni zbori. Inserati.
Sestanek mlekarskih zadrug in razstava masla.
V zgodovini „Zadružne zveze11 v Ljubljani in pa sploh v zgodovini jugoslovanskega zadružništva ostane 14. januar 1907 zabilježen z zlatimi črkami.
Zadružna zveza v Ljubljani priredila je ta dan „Shod mlekarskih zadrug in razstavo masla11.
Take prireditve še do sedaj na avstrijskem jugu ni bilo.
Zadružna zveza v Ljubljani doprinesla je sijajen dokaz, da obvladuje vse panoge zadružništva in ima res smisel za napredujoče zadružno delo.
Krog 100 zastopnikov mlekarskih zadrug in prijateljev mlekarskega zadružništva bilo je 14. januarja t. 1. zbranih v mali dvorani hotela „Union11.
Podpredsednik „Zadružne zveze11 vlč. g. kanonik Šiška otvoril je shod in imenoval zapisnikarjem gosp. ravnatelja Rožman.
Pozdravil je v prvi vrsti razne ugledne goste
i.	s. gosp. dvornega svetnika dr. Morica Ertl in mlekarskega nadzornika g. Vinka Charousek, kot zastopnika c. kr. poljedelskega ministerstva, g. Oskarja viteza Rattav, načelnika mlekarskega oddelka pri „Splošni zadružni zvezi11 na Dunaju, gosp. vladnega Svetnika viteza Laschan, kot zastopnika c. kr. kranjske deželne vlade, g. deželnega odbornika in državnega poslanca Povše kot zastopnika deželnega odbora v Ljubljani itd., itd.
Na to so pričela predavanja.
Prvi je predaval gospod mlekarski nadzornik Legvart, ki je podal temeljito sliko o mlekarstvu in o vseh panogah gospodarstva, ki so z mlekarstvom v zvezi, dodal je mnogo važnega poduka.
Gospod predavatelj stavil je sledečo resolucijo:
1.	Dne 14. t. m. v Ljubljani zbrane mlekarske zadruge poživljajo Zadružno zvezo, naj nemudoma prosi c. kr. železniško ministerstvo, da zniža vožnjo surovega masla na vseh avstrijskih železnicah, in sicer tako, da plačana tovorna vozarina velja za brzovožnjo.
2.	Zadružna zveza se pozivlje, da vloži prošnjo na glavno vodstvo južne in državnih železnic, naj se vpeljejo čimpreje v poletnem času hladilni vozovi za prevažanje mleka med Ljubljano, Trstom in Reko. V prošnji naj se tudi povdarja, da se na vseh postajah pri prekladanju mleka in mlečne posode nujno odpravi malomarno ravnanje z mlečno posodo, ki sedaj povzroča mlekarskim zadrugam letno mnogo tisoč kron škode, in da se mleko sprejema v vsakem slučaju en četrt ure pred odhodom vlakov.
Resolucija sprejela se je soglasno, istotako dostavek gospoda nadučitelja Zupana, naj se sprejema maslo na železnici ob vsakem času — in dostavek gospoda župnika Oblaka, da se sprejema maslo tudi na postajališčih.
Med tem prišel je na shod predsednik Zadružne zveze vlč. gospod dr. Krek in prevzel predsedstvo.
Drugi je predaval ravnatelj kemičnega preskuševališča dr. Kramar o preiskovanju mleka.
Razložil in pokazal je jasno način preiskovanja ter v svojih strogo strokovnih a vendar zanimivih izvajanjih dokazal potrebo rednega preiskovanja mleka.
Stavil je sledečo resolucijo:
Današnji sestanek mlekarskih zadrug v Ljubljani, smatra vpeljavo preiskovanja mleka na tolščo pri po-
— 18
sameznih mlekarskih zadrugah kot neobhodno v pro-speh imenovanih zadrug, ker le na taki podlagi je: mogoče mleko od zadružnikov sprejemati in za prodano mleko in mlečne izdelke sprejeti denar med zadružnike pravično razdeliti. Zadruge, ki izdelujejo surovo maslo brez stalnega natančnega preiskovanja mleka na tolščo, niti prave vrednosti mleka, niti surovega masla preračunati ne morejo, ker dobe iz računa na litre popolnoma napačne podatke, kateri zadrugam gotovo le škodujejo.
Ako se pa vrši račun po množini tolšče v mleku — kar je v drugih deželah večinoma že vpeljano — je očividno, da se mora tako preiskovanje mleka izvrševati strogo, natančno in nepristransko, kar je mogoče doseči le s preiskovanjem mleka v v to svrho poklicanih kemičnih zavodih in to pri nas na kmetijsko - kemičnem preskuševališču za Kranjsko v Ljubljani.
Resolucija se je sprejela v celem obsegu, kakor tudi dostavek gospoda dr, Kreka, — da naj stroške za redno preiskovanje 'mleka pokrijejo po vzgledu drugih dežel javni zastopi.
Utemelje vaj e svoj dostavek, povdarjal je gospod dr. Krek, da se naša dežela premalo briga za zadružništvo in mu ne nudi tistih ugodnosti, kakor je to drugod običajno: pač spijo — a skupnost zadrug jih bo že zbudila iz spanja.
Gospod Rosman, zastopnik „Gospodarske zveze v Trstu11, predaval je o mlečni trgovini.
Njegovo poročilo nam je predočilo, da je naša mlečna trgovina slaba in nujno potrebna dobre pre-membe.
Gospod Rosman predlagal je sledečo resolucijo :
1.	Zadružna zveza naj skrbi, da vse mlekarske zadruge spravijo na trg izdelek enake kvalitete.
2.	Uspešnost mlečne trgovine zahteva, da spravijo mlekarske zadruge svoje izdelke skupno na trg in sicer najložje po „Gospodarski zvezi v Ljubljani11.
3.	Ker postaja domači trg pretesen naj skrbi „Zadružna zveza11 pravočasno za razširjenje trga s posebnim ozirom na eksport in naj zajedno skrbi za primerno reklamo.
4.	„Zadružna zveza11 naj skupno z drugimi kmetijskimi korporacijami pri zakonodajstvu posreduje naj se zakonitim potom določi, da se pod imenom maslo more samo le naravni mlečni izdelek maslo prodajati.
Resolucija se je odobrila.
Sprejel se je tudi dostavek gospoda Rožmana naj „Zadružna zveza11 skrbi, da se mlečna trgovina uvrsti med koncesionirane obrti — z dostavkom gospoda dr. Kreka, naj bo podelitev takih koncesij odvisna od zdravstveno-policijske oblasti in od zadružnih zvez.
Zadnji je predaval gospod Rožman o mlekarskem zadružništvu; podal je pregled jugoslovanskega mlekarskega zadružništva, opozoril na razne napake in pomanjkljivosti v organizmu, v poslovanju, v knjigovodstvu itd.
Sprejela se je sledeča resolucija:
1.	Na sestanku dne 14. januarja 1907 zbrani zastopniki mlekarskih zadrug priporočajo naj se v pravilih mlek. zadrug določi za članstvo neka stalna doba in sicer ne pod tremi leti.
2.	Zadružna zveza se poživlja, da izposluje slovensko mlekarsko šolo in skrbi za prireditev mlekarskih tečajev; v to svrho naj išče sporazumljenje z vsemi drugimi kmetijskimi korporacijami.
3.	Priporoča se mlekarskim zadrugam, da po razmerah razširijo svoj delokrog na prodajo jajc in zelenjave.
4.	Priznava se potreba neke ožje organizacije mlekarskih zadrug in priporoča, da se ta izvede ali v področju že obstoječe zveze — ali pa naj skrbi — „Zadružna zveza11 za ustanovitev posebne strokovne zveze mlekarskih zadrug.
Z dostavkom gosp. nadučitelja Zupana naj skrbi „Zadružna zveza11 za posredovanje pri živinski kupčiji.
Sprejel se je tudi soglasno predlog gosp. dr. Kreka, naj se priredi vsako leto vsaj en tak mlekarski sestanek.
Stavljene in sprejete resolucije kažejo, da je vsak predavatelj svoj predmet temeljito in stvarno obdelal.
O vseh predmetih razvile so se živahne debate, kojih so se vdeleženci pridno vdeleževali.
Po predavanjih, ki so trajala od 9. ure predpoldne do pol 2. ure popoldne, imeli so zborovalci skupen obed v restavraciji hotela „Union11.
Popoldne vršila se je razstava masla. Za razstavo priposlala je vsaka mlekarska zadruga J/2 kg masla in pa izpolnjeno vprašalno polo s podatki o maslu.
Maslo bilo je razstavljeno v mali dvorani hotela „Union11, kjer so se vršila prej predavanja.
Vsako razstavljeno maslo imelo je na razstavi svojo številko; ime zadruge ostalo je tajno.
Maslo je bilo že prej v kemičnem preskuševališču v Ljubljani preiskano, koliko da ima tolščobe in vode.
Ta preiskava je našla, da pod 80°/o tolščobe ni imelo nobeno maslo, pač pa po največ čez 80°/o ; pri nekaterih se je našlo celih 86°/o — pri enem pa celo 87°/o, toraj več, kakor kje drugod, ker se je v drugih deželah našlo k večjemu 84°/o.
Ako ima maslo s tako tolščobo tudi vse druge dobre lastnosti, si more na svetovnem trgu ne samo pridobiti dobro ime temveč tudi trg sam.
Maslo so razstavile sledeče zadruge:
Na Kranjskem :
Brezovica, mlekarska zadruga.
Cerklje, kmečka mlekarna.
Dobračevo,	mlekarska zadruga.
Dol. Vrsnik,	,,	,,
Dolsko,	„	„
Dragomlje,	„	„
Gorje,
Hruševje, podnanoška mlekarnica in sirarnica. Izlake,	mlekarska zadruga.
Koče,	,,	,,
Komenda,	,,	,,
Krtina,	,,	,,
Ledine,	„	,,
Naklo,	„
Podlonk,	,,	„
Predoslje,	„	„
Radomlje,	,,	,,
Rova,	,,	,,
Selca,	,,	,,
Srednjavas v Tuhinju, mlekarska zadruga. Skofjaloka,	mlekarska zadruga.
Smarca,	„	„
Št. Vid,	„	„
Trboje,	„	„
Vodice,	„	„
Žiri, sirarna in mlekarna.
Na Koroškem:
Št. Jakob v Rožu, mlekarska zadruga.
Na Goriškem:
1.	Bovec, mlekarsko društvo.
2.	Planina pri Cirknem, mlekarska zadruga.
V Istri:
1.	Beram, mlekarska zadruga.
2.	Hrušica, mlekarska zadruga.
Druge pri Zadružni zvezi v Ljubljani včlanjene mlekarske zadruge ne izdelujejo masla temveč prodajajo redno mleko.
Razstavljeno maslo presodila je posebna komisija, ki je obstala iz sledečih gospodov:
1.	Vinko Charousek, c. kr. mlekarski nadzornik v c. kr. poljedelskem ministerstvu.
2.	Oskar vitez Raftaj, načelnik mlekarskega oddelka pri „Splošni zadružni zvezi11 na Dunaju.
3.	Dr. Franc Kramer, ravnatelj kemičnega pre-skuševališča v Ljubljani.
4.	Jakob Legvart, mlekarski nadzornik v Ljubljani.
5.	Josip Škerlj, poslovodja „Gospodarske zveze11 v Ljubljani (kot zastopnik mlečne trgovine).
Vsako razstavljeno maslo se je presodilo z ozirom na okus, duh, zunanjost, vnanjost in izdeljavo.
Vsak član presojevalne komisije zabilježil je svoj izrek; konečno so se vsi izreki primerjali in se je določila skupna sodba.
Skupna sodba se je zapisala v poseben zapisnik.
Ko se priredi druga razstava masla, se bodo takratni konečni izreki primerjali s prvo razstavo in bo takrat prejela vsaka zadruga certifikat.
Pri drugi razstavi določijo se za narbolja masla tudi darila.
Zadružna zveza v Ljubljani napravi si na podlagi razstav poseben pregled masla, ki bo velike važnosti pri prodaji masla.
Znana tvrdka za mlekarske stroje Alfa Separator na Dunaju razstavila je pri tej prireditvi svoje stroje, ki so se vdeležencem pokazali in razložili.
Zadružna zveza v Ljubljani in pa vse v njej včlanjene mlekarske zadruge morajo biti z vspehi 14. januarja 1907 jako zadovoljne.
Letni zaključek.
(Nadaljevanje.)
Iz knjige posojil napravimo izpisek vseh posojil.
O zaključnih svotah tega izpiska pripomnimo:
1.	„Stanje koncem leta 1905“ mora soglašati s zneskom posojil v bilanci za leto 1905.
2.	„V računskem letu dano11 mora soglašati s skupnim zneskom, ki ga izkazuje veliki blagajniški dnevnik (razdelnik) med izdatki — rubrika d) — „dana posojila11.
3.	„V računskem letu vrnjeno11 mora soglašati s skupnim zneskom, ki ga izkazuje veliki blagajniški dnevnik (razdelnik) med prejemki — rubrika d) — „vrnjena posojila11.
4.	„Stanje konec računskega leta 1906“ pride v bilanco za leto 1906 — med aktiva — kot „posojila11.
5.	„Obresti — predplačane za 1. 1907“ pridejo v bilanco za leto 1906 med pasiva.
Zaostale obresti pa med aktiva — in slično v „Račun zgube in dobička11 v „Zgubo1" oziroma v „Dobiček11.
Dosedanjo knjigo posojil nadomestili smo že z novo, ki bode zaključevanje olajšala.
Posojilnice, ki gojijo „tekoči račun11 s svojimi člani, obračunajo v „knjigi tekočih računov11 vsak pojedini račun.
Seveda se napravi tudi iz te knjige izvleček, sličen dosedaj navedenim.
Obresti tekočega računa se koncem leta 1906 kapitalizirajo in se to izpelje v blagajniškem dnevniku.
Kar se tiče „tekočega računa11, ki ga imajo pojedine zadruge s zvezo, počakajo zadruge na izvleček, ki ga dobijo za leto 1906 od zveze — že v neka-
terih dneh — primerjajo vse vknjižbe, ter potrebno tudi popravijo; — znesek obresti, kojega jim je zveza v L in II. polletji 1906 v dobro ali v breme pripisala — izpeljejo seveda v blagajniškem dnevniku.
Napraviti je še tudi izpisek deležev.
Na podlagi ,,Razdelnika“, ali pri novem knjigovodstvu (velikega) „Blagajniškega dnevnika11, izpolnimo v od zveze poslani tiskovini „Računski zaključek11 oddelek „Denarni promet11.
Na to sestavimo na podlagi prometa in eventu-elne bilance za leto 1905 bilanco (stanje) za pretečeno leto, ter se je pri tem ozirati na tozadevna določila pravil.
Med aktiva je vzeti vse tiste svote, koje ima zadruga tirjati, pa vrednostne stvari, koje se pri zadrugi nahajajo, — tako n. pr. posojila, pri „Zadružni zvezi11 na tekoči račun ali še morda drugod naložen denar, obresti od tega, zastale in zamudne obresti od posojil, delež pri jednem ali drugem zavodu, inventar, vrednost neporabljenih tiskovin, vrednost zemljišč itd. ter konečno gotovina.
Med pasiva pa je vpoštevati vse dolgove, koje je posojilnica imela 31. decembra 1906 n. pr. deleže članov, hranilne vloge s kapitalizovanimi obrestmi vred, dolg na tekoči račun pri „Zvezi11, za prihodnje leto predplačane obresti od posojil, eventuelni dolg na inventarju, tiskovinah, najemnini, zemljiščih itd. Poleg tega pa je postaviti v pasiva tudi rezervni zaklad z morebitnimi obrestmi.
Ko je to urejeno, odšteti je pasiva od aktiv, na kar se pokaže čisti dobiček eventuelno nasprotno izguba. Ako se je pokazal dobiček, je isti vpisati med pasiva, ako se pokaže izguba t. j. ako presezajo pasiva aktiva, je vpisati med aktiva.
Ko sta ta dva računa končana, je iz obeh teh dveh in iz morebitne prejšne bilance sestaviti „Račun zgube in dobička11.
Dotični, ki sestavlja račun, mora natančno preiskati denarni promet in bilanco, da vidi, kaj je v prvem ali drugem za leto, za katero se dela račun, dobiček ali izguba.
Pod dobiček spadajo n. pr. prejete obresti od dolžnikov, zastale in zamudne obresti od posojil, pri „Zvezi11 narastle obresti tekočega računa — ali še morda kje drugod — naloženega denarja (pri teh seveda samo iste, ki so v letu, za katero se dela račun, narastle) prispevki k upravnim stroškom, pristojbine, zadrugi plačana ali še dolžna najemnina itd. Nasprotno pa je izguba vse to, kar se je v istem letu za računsko leto samo izdalo ali napravilo dolga, tako n. pr.: Za prihodnje leto predplačane obresti, upravni stroški, najemnina zadruge (že plačana ali še dolžna), plačane ali še dolžne obresti tekočega računa pri „Zvezi11 ali obresti še morda drugod prejetih izposojil,
davki, neposredne pristojbine, odpis pri nepremičninah in premičninah „obresti rezervnega zaklada11 itd.
Ako je račun pravilno sestavljen, mora se pokazati pri „bilanci11 in pri „računu zgube in dobička11 jednaki dobiček ali izguba ter je v slučaju dobička istega vpisati med izgubo, v slučaju izgube pa isto med dobiček.
Ko je račun tako sestavljen, je istega še opetno natančno primerjati z ispiski iz hranilne, posojilne in deležne knjige, eventuelno, ako ima posojilnica naložen denar ali izposojila,. tudi s temi; vse točke v bilanci se morajo natančno vjemati z onimimi v izpiskih.
B. Nedenarne zadruge.
Nedenarnim zadrugam ni treba računati obresti od hranilnih vlog, posojil in delati izvlečkov — a imajo drugo važno delo — ki se mora izvršiti z največjo natančnostjo in pazljivostjo, posebno pa še pri onih zadrugah, ki imajo prodajalne, kleti, skladišča itd.
To delo je inventura.
Trgovski zakon predpisuje, da se naj inventura zvrši vsako leto in se morajo vpostaviti vse reči s isto vrednostjo, ki jo ob času inventure res imajo.
Ko je inventura končana, je sestava računskega zaključka lahka.
Na podlagi blagajniškega dnevnika napravi se najprej „Denarni promet11, ki naj obsega vse denarne prejemke in izdatke v 1. 1906.
V olajšavo davčnim uradom naj se upravni stroški in davki navedejo razdeljeno po vrstah, kakor je v poslani tiskovini razvidno.
Na to je sestaviti na podlagi denarnega prometa, morebitne bilance za 1. 1905, in inventure bilanco, pri čem se morajo vpoštevati tozadevna določila pravil.
Med aktiva je vpoštevati vse iste vsote, koje ima zadruga tirjati, ali pa vrednostne stvari, koje se pri zadrugi nahajajo, tako na primer blago, zaloge, izdelki, inventar, naloženi denar, obresti od tega, vrednost neporabljenih tiskovin, vrednost zemljišč, delež pri jednem ali drugem zavodu itd. ter konečno gotovina.
Med pasiva pa je vpoštevati vse dolgove, koje je zadruga imela 31. decembra 1906, brez ozira na zapalost, (strogo naj se pazi, da se ne spregleda kak dolg), izposojila, dolžne obresti od izposojil, deleže, eventualni dolg na inventarju, tiskovinah, najemnini, zemljiščih itd. Poleg tega pa je postaviti v pasiva tudi rezervni zaklad z eventuelnimi obrestmi.
Ko je to urejeno, odšteti je pasiva od aktiv, na kar se pokaže čisti dobiček, eventuelno nasprotno izguba. Ako se je pokazal dobiček, je isti vpisati med pasiva, ako se pokaže izguba t. j. ako presegajo pasiva aktiva, je vpisati med aktiva.
Dotični, ki sestavlja račun, mora natančno preiskati denarni promet in bilanco, da vidi kaj je v
- 21 —
prvem ali drugem za leto, za katero se dela račun, dobiček ali izguba.
V	dobiček spadajo n. pr. obresti od naloženega denarja (pri teh seveda samo iste, ki so v letu, za katero se dela račun, narastle, ne pa vse, ki so v bilanci izkazane), pristopnine, zadrugi plačana ali še dolžna najemnina itd.
V	dobiček spada pa posebno „Kosmati dobiček pri blagu11 — ki se zaračuna sledeče: Najprej se seštejejo sledeče postavke.
a)	Z bilanco za 1. 1905.
Dolg na blagu zadružnikom . K....................
„	„	„ nezadružnikom . „....................
b)	Z „Denarnega prometa11 za 1.1906.
Prejemki za blago .	.	.	.	„.............
c)	Z bilance za 1. 1906.
Vrednost blaga..................„................
Terjatve na blagu pri zadružnikih ...............
„	„	„	„ nezadružn. „ ................
skupaj K ...... .
Od te svote se odšteva svota, ki jo dobimo, če seštejemo:
a)	Z bilance za 1. 1905.
Vrednost blaga.....................K.............
Terjatve na blagu pri zadružnikih ,,.............
„	„	„	„ nezadružn. „ ................
b)	Z „Denarnega prometa11 za 1.1906.
Izdatki za blago...................„.............
c)	Z bilance za 1. 1906.
Dolg na blagu zadružnikom .	,,............
,,	,,	,, nezadružnikom .	,,............
skupaj K...............
Kosmati dobiček K................
Nasprotno pa je izguba vse to, kar seje v tistem letu za računsko leto samo izdalo ali napravilo dolga, tako na pr.: Voznina, užitnina, upravni stroški, najemnina (že plačana ali še dolžna), plačane in dolžne obresti od izposojil, davki, neposredne pristojbine, odpis pri premičnem in nepremičnem inventarju, obresti rezervnega zaklada itd.
Ako je račun pravilno sestavljen, mora se pokazati pri „bilanci11 in pri „računu izgube in dobička11 jednaki dobiček ali izguba ter je v slučaju dobička istega upisati med izgubo, v slučaju izgube pa isto med dobiček.
Ako se to ne vjema, je račun nepravilen.
Kakor hitro je zadruga bodisi posojilnica, bodisi druga zadruga sestavila „Računski zaključek11, pošlje naj nam ga z izpiski in drugimi prilogami vred v pregled in morebiti potrebno popravo, ker hočemo, da so računski zaključki naših zadrug v vsakem oziru pravilni.
Takrat se nam ob enem naroči, da preskrbimo do občnega zbora natis računskih zaključkov. Račun-
ske zaključke tiska „Zadružna tiskarna'1 — in preskrbimo korekturo mi sami.
Občni zbor.
Računski zaključek je sestavljen. Pregledala ga je „Zveza11, nadzorstvo, tudi je že natisnjen in ga imajo zadrugarji morda celo že v rokah.
A s tem računski zaključek nikakor ni odobren, predložiti se mora še občnemu zboru.
Občni zbor je najvišja inštanca zadruge in njemu so pridržane najvažnejše odredbe, saj voli načelstvo in nadzorstvo, odobruje računske zaključke in sploh poslovanje, premeni pravila itd.
Pri občnih zborih se nudi vsakemu članu prilika, da poizve o delovanju in stanju zadruge, da pove tudi svoje mnenje in stavi dobre predloge.
Pri občnih zborih naj se oglasijo člani, ki niso zadovoljni s poslovanjem zadruge, tu bo njihova beseda več koristila, kakor zahrbtno zabavljanje.
Občnih zborov naj bi se udeležili vsi zadrugarji, in je dolžnost načelstev, da za to skrbijo, — ker to pač ni lepo, če se zberejo samo le člani načelstva, pa je občni zbor gotov.
Vsakega člana pa ne mika suhoparen dnevni red na občni zbor.
Priporočamo to raj, da se na občnih zborih naj tudi predava o zadružništvu sploh ali pa o predmetih, ki so z istim v zvezi in ki morejo zadrugarje zanimati.
Na tak način postanejo naj občni zbori ob enem gospodarski shodi.
Seveda bo kdo ugovarjal, da ni dobiti osebe, ki bi predavala.
No, — „Zveza11 rade volje pošlje govornika, samo da se ji pravočasno sporoči želja.
Ker se pa zna prigoditi, da bi vendar ne mogli poslati govornika, bo treba, da predava kateri član načelstva ali kak drug domačin.
Pri vseh zadrugah se mora vršiti občni zbor vsaj v prvi polovici leta, oziroma je skrajni čas v pravilih določen.
Običajne točke dnevnega reda na občnih zborih so :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
Poročilo načelstva naj bo jasno in pregledno.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. Pri tej točki poroča po določilu § 24. 3. odstavek — zadružnega zakona, nadzorstvo, ki je moralo vse račune in docela tudi računski zaključek pregledati.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
Pri obeh volitvah so merodajna določila pravil.
6.	Prememba pravil.
Ce namerava katera zadruga svoja pravila v tej ali onej točki spremeniti, pač naj nameravano pre-
22 —
membo prej nam naznani, da presodimo, je li dopustna in umestna ali ne.
Tu pozivamo zadruge, ki imajo za razglase občnih zborov — in za druge razglase — v pravilih še zmirom določene različne druge, posebno politične liste, da spremenijo letos dotično določilo v toliko, da določijo za razglase „Narodni gospodar", ker zahteva to njih lastna korist in pa tudi zadružna disciplina.
7. Poročilo o izvršeni reviziji.
Vse zadruge, pri kojih se je že izvršila po zadnjem občnem zboru revizija na podlagi revizijskega zakona, morajo postaviti na dnevni red občnega zbora to točko.
Revizijski zakon veleva v § 8. da se mora pri tem prečitati dobesedno revizijsko poročilo, ki ga dobe zadruge od nas in s kojim jim dopošljemo tudi prepis revizijskega zapisnika s zahtevo, da se tudi prečita.
Pojasnila o izidu revizije daje nadzorstvo in če tega ni, načelstvo.
To so glavne točke dnevnega reda — pridene se navadno še točka „Slučajnosti" in pri tej točki naj bo predavanje.
O občnem zboru sestavi se zapisnik — in naj služi zadrugam kot vzorec tiskovina, ki smo jim jo priposlali.
Po občnem zboru.
Občni zbor se je vršil, je odobril računski zaključek, izvolil nove ali pa nekaj ali vse dosedanje člane načelstva in morda premenil celo pravila.
Zadruga mora napraviti vsled tega različne vloge in sicer:
1. Na trgovsko {deželno-okrožno) sodišče naznani takoj novoizvoljene člane načelslva, in smo poslali vsem zadrugam za tako vlogo tiskovine.
Podpisi novoizvoljenih članov načelstva se morajo legalizirati pri sodniji ali notarju in se to zgodi na vlogi sami.
Če so bili novoizvoljeni člani načelstva že prej kedaj v načelstvu in je dobila trgovska sodnija že takrat njih legalizirane podpise, v smislu ministerske odredbe z dne 23. maja 1895. (drž. zak. št. 74) ni treba podpisov spet po sodniji ali notarju legalizirati; na vlogi sami i. s. vsak pri svojem imenu, v tekstu — pa seveda podpišejo in se v vlogi navede, da se nahajajo legalizirani podpisi že pri trgovski sodniji, lastnoročnost teh podpisov potrdi načelstvo samo.
Vlogi se priloži prepis zapisnika o občnem zboru in naj služi za ta prepis zadrugam tiskovina, ki smo jo poslali; ker mora biti prepis zapisnika potrjen, je na poslani tiskovini dotična klavzula natisnjena in jo naj načelstvo pravilno podpiše.
Ta vloga se kolekuje z 2 K — in prepis zapisnika s 30 h.
V istej vlogi se naznani tudi morebitna pre-memba pravil.
Ako se v načelstvu ni nič spremenilo — pač pa so se premenila pravila, se to v tej vlogi navede.
Če se pa niti v načelstvu niti v pravilih ni nič spremenilo, priporočamo vsem zadrugam, da naznanijo to trgovskim sodiščem na tiskovini, ki smo jo priložili.
Ta naš nasvet je utemeljen v odločbi z dne
29.	oktobra 1884 št. 12153 (Adler-Clemens 1176), ki pravi, da se izvolitev dosedanjih članov načelstva vzame samo na znanje — a se ne vpiše v zadružni register — in se, kakor dostavlja odredba z dne
30.	junija 1886 št. 7836 (Adler-Clemens 1292) tudi ne razglasi.
2.	Na c. kr. okrajno glavarstvo nekolekovano vlogo v smislu § 35 — 2. odstavek zadružnega zakona (tiskovino smo poslali) s ko jo se predloži. 2 izvoda odobrenega računskega zaključka; to se mora zgoditi nardalje v 8 dneh po občnem zboru. Ako so se pravila spremenila, se mora to spet prijaviti okrajnemu glavarstvu — v kar služi ista tiskovina — in se mora to zgoditi nardalje v 8 dneh po registraciji premembe.
3.	Nam pa se pošlje prepis zapisnika o občnem zboru in pa 2 izvoda računskega zaključka.
Računski zaključek s premembami v številu članov in deležev vred mora načelstvo vsaj v prvih šestih mesecih razglasiti; naše zadruge razglašajo to v „Narodnem Glospodarju".
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathreiner«?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Ka hreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreinerjeva Kneippova sladna kava< in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
Denarni promet
za mesec december 1906.
Badema, društ. za šted. i zajm. —3000 (15.)
Baška, seoska blag. -flOOO (12.)
Beram, dr. z šted. i zajm. -|-2000 (28.)
Bilje, hran. in pos. -j-8 (28.)
Blagovica, hran. in pos. -(-4000 (31.)
Bled za blejski kot, hran. in pos. —5000 (12.)
Bloke, hran. in pos. +5000 (2.) +5000 (16.) +2000 (23.) +3000 (30.)
Boh. Bistrica, hr. in pos. —500 (3.) +6000(7.) +5000(31.) Boljun, društ. za šted. i za j. +400 (9.) —1100 (7.) +100 (18.) —250 (28.)
Boljunec, hran. in pos. —1000 (6.)
Borovnica, hran. in pos. —1000 (5.) +2000 (22.)
Buzet, dr. za št. i za j. — 2000 (1.) +6500 (5.) —5000 (6.) Bučka, hr. in pos. +1010 (29.)
Cerklje, hran. in pos. +3000 (3.) +2000 (10.)
Cerkno, hr. in pos. —100.000 (1.) —436-78 (31.)
Cirknica, hr. in pos. +9000 (15.) +3000 (17.)
Col, hran. in pos. —3000 (7.) —1400 (27.)
Čatež, hran. in pos. +1000 (2.) —1800 (11.)
Češnjica, hran. in pos. +3000 (9.) —2000 (27.)
Germošnjice, hr. in pos. —2500 (3.) —1000 (18.)
Crnivrh, hran. in pos. +500 (1.) +700 (3.) +1000 (21.)
+600 (23.) +800 (25.) +2000 (31.) +600 (31.) D. M. v Polju, hran. in pos. —2000 (5.) +500 (6.) Dobrepolje, pos. +3000 (2.) +4000 (9.) +7000 (22.) Dobrinj, hr. in pos. +1000 (8.) +3000 (10.) +2000 (12.) Dolsko, hran. in pos. —1200 (11.)
Domžale, hran. in pos. +3000 (31.)
Draga, hr. in pos. +1000 (3.) +1200, +2000 (25.) +2700 (31.)
Dračevica na Braču, seoska blag. +1500(3.)—12V28, 170 90, 586-95, 200 46 (3.) +1200 (10.) +1500 (14.) — 11207, —406 96, -8245 (17.) +1000 (26.) —204-45, —59-87, —1711-57, —245,—134-75(27.) Dubrovnik, hrv. puč. šted. —10000 (3.) —10000 (13.) —6000 (17.) —12000 (24.)
Fara pri Kostelu, hran. in pos. +2500 (3.) +6300 (31.) +700 (31.)
Gore, hran. in pos. +1000 (19.)
Gorica, cent. pos. —50.000 (17.)
Gorje, hran. in pos. +19-60 (16.) —2000 (17.)
Gojzd, hran. in pos. +500 (10.) —1000 (11 )+l000 (28.) Horjul, hran. in pos , +1000 (7.) +500 (14.) +450 (19.)
+550 (21.) +700 (23.) +1700 (30.) +600 (31.) Idrija, hran. in pos. -500 (3.) —4000 (17.) —9000 (24.) Ig, hran. in pos. +3000 (4.) +2000 (11.) +1000 (18.) +2000 (31.)
Izlake, hran. in pos. +2000 (18.)
Jesenice, hran. in pos. —3000 (7 ) —2000 (12.) —1200 (15.) Kamnik, I. okr. +2000, 51-59 (4.) +22-40 (16 H—10 (18.) +8-30 (31.)
Kamnik, hran. in pos. +6000 (7.) —3000 (10.) —8000 (24.) Kanal, okr. pos. +6000 (31.)
Kandija, hr. in pos. +10000 (7.) +5000 (17.)
Kaštelir, dr. za št. i zajm. +49-14 (14.)
Knežak, hran. in pos. +1800 (16.) +1200 (28.)
Komenda, hr. in pos. +1200 (3.) +1050 (7.) +1120 (24.) +1890 (30.)
Kotor, hrv. bok. šted. —10.000 (7.) —5000 (24.)
Kranjska gora, pos. +2000 (9.) —2000 (15.)
Križevci, pos. +7000 (2) +10.000 (30.)
Krka, hr. in pos. +4500 (16.) +700 (28.)
Kropa, žreblj. zadr. +461 90 (2.) +135-96 (3.) +91.59 (3.)
+220-92 (4.) —22999-12 (3.) +77-80(5.) —3134 39 (4.) +434 (7.) +31 35 (8.) +420-55 (9.) +97'82 (10.) +121-75 (10.) +136-40 (11.) +737-82 +106-40, +364.45, +15-70, +73 (12) -3000 (13.) +292-46 (16.) +112-16 (19.) +232-21 +62-52 (21.) +168 94, +28-61 (23.) +15 +399 (24.) +164-16, +63-02 (25.) +11 76 (26 ) +70-56 (28.) +142-74 (28.) +240-40, +2004-20, +34 (20.) +34-80, +16-54 (31.) +18-13 (31.) +28-49 (31.) —8000, —5263-60 (31.) —1801-01 (31.) Laško, hran. in pos. —2000 (29.)
Leskovec, hran. in pos. +2000 (1.) +500 (2.) +500 (5.)
+2000 (7.) +800 (16.) +1000 (22.)
Leskovica, hran. in pos. +300 (19.)
Lindar, dr. za st. i zajm. —250 (3.) —800 (10.) +250 (18.) +180 (23.)
Ljubljana — Vzaj. podp. dr. —10.000 (6.) —10.000 (11.)
—	10 000 (17.) —25.000 (24.) —15.000 (28.) Loškipotok na Taboru, hr. in pos. +1800 (2.) +1200 (9.) Lukovica, hran. in pos. +3500 (1.) +1800 (22.)
Medulin, društ. za šted. i zaj. —2000 (10.)
Mengeš, hran. in pos. +4500 (9.) +5000 (23.) +2700 (30.) Metlika, hran. in pos. —5000 (7) —10 000 (12.) Mirlovi-Zagorje, seoska blag. —5000 (15.)
Mokronog, pos. +1300 (12.) +1500 (23.)
Moravče, hr. in pos. +1000 (11.) +2000 (16.) +3500 (23.) Mošnje, hran. in pos. +500 (1.) —1000 (7.) —2500 (17.) Nadin, kat. hrv. seoska blag. +250 (19.) +400 (28.)
Nerezine, dr. za šted. i zajm. +2140 (8.)
Pag. pučka, št. zaj. blag. +900 (5.)
Pazin, podr. istr. pos. —2500 (10.) +9000 (12.) —20.000 (13.)
Pišece, hran. in pos. +6500 (9.) +10.000 (17.)+2000 (25.) +3000 (30.)
Planina, hr. i. pos. —1000 (5.)
Podbaje, hrv. pučka blag. +183 (22.) —20.000 (31.) Polhov Gradec, hran. in pos. +3200 (7.) +1400 (16.) +700 (21.) -8400 (29.)
Pomjan, hran. in pos. —1535 (4.) —2340 (5.) —1950 (11.)
-	650 (18.) - 1160 (27.)
Preddvor, hran. in pos. +500 (28.)
Preska, hran. in pos. — 300 (5.) —280 (13.) +3300 (15.) Proložac, hrv. pučka blag. +183 (25.)
Prosek, hran. in pos. —1000 (15.) —1000 (24.) —2000 (29.) Pločice-Konavlje, seoska blag. —2500 (10.)
Punat, s. bi. za šted. i zajm. +6500 (7.)
Radeče, okr. pos., —3000 (5.) +8000 (15.) +3000 (17.) Rab, društvo za štednju i zajm. +2800 (5.) +5000 (12.)
—2.2000 (13.) -2-44 (24.) +7900 (27.) —1-42 (31.) +3500 (31.)
Ribnica, hran. in pos. +5000 (9.) +6000 (23)
Rob, hran. in pos. +3000 (7.) +1000 (15.) +1800 (30.) +150 (31.)
Roč, dr. za šted. i zajm. —3000 (29.)
Rogoznica, seoska bi. +300 (7.) +3000 (25.) +700 (31.) Rova, hran. in pos. +1000 (4.) +1500 (21.)
Selca na Braču, seoska blag. +6000 (4.) —761-17, —252-55, —49-—, —227-48, —60-76, —178-60, —129-10) —168 — (15.)
Selca pri Škofji Loki, hran. in pos. +3500 (4.) +2000 (28.) +2000 (31.)
Semič, hran. in pos. -|-4000 (14.) 4-5000 (25.) 4-1000 (31.) Senožeče, hran. in pos. 4-000 (7.)
Sevnica, hran. in pos. +5000 (4.) +4000 (18.) +6000 (26.) Slovenji Gradec, hran. in pos. —1000 (1.) 4-1500 (15.) +1500 (30.)
Smlednik, hran. in pos. +1200 (3.) —1800 (11.) +1500 (30.)
Sorica, hran. in pos. —1000 (4.)
Srednjavas, hran. in pos. +1000 (4.) +1000 (5.) +2000 (9.) —2000 (11.) —2000 (15.) +19 60 (24.) Staraloka, hr. in pos. —7000 (18.)
Stari grad, društ. za šted. zajm. +3000 (1.) +5000 (8.)
+4000 (11.) +4000 (14.) +3000 (28.)
Staritrg pri Ložu, km. hr. in pos. +5000 (4.) +24 (19.) +7000 (25.)
Sv. Ema, hran. in pos. —1000 (10.) —1100 (22.)
Sv. Ivan, hran. in pos. +6300 (7.) —1200 (28.)
Št. Janž, hran. in pos. +1200(1.) +1000 (15.) +2800 (17. -600 (12.)
Sv. Jakob ob Savi, hran. in pos. +2700 (11.) —1400 (11.) +1250 (20.)
Sv. Križ pri Kastavi, dr. z. št. i. zajm. —1000 (4.) +700 (23.)
Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. +1000 (16.)
Sv. Kunigunda, hran. in pos. —200 (19.) —1500 (22.)
Sv. Jurij ob juž. žel., hran. in pos. +2000 (4) +900 (5.)
—1500 (4.) —1000 (11.) +1000 (30.)
Sv. Jurij pod Kumom, hr. in p. —900 (5.)
Sv. Jurij pri Kranju, hran. in pos. +7000 (1.) —1500 (7.)
—1000 (13.) +3000 (25.) +1000 (28.) +4000 (31.)
Šebrelje, šted. in pos. —800 (31.)
Škofjaloka. Ij. hr. in pos., +800 (21.) +1500 (31.)
Šmarije, hran. in pos. +2700 (2.) +2500 (9.) +2200 (17.) +3600 (31.)
Šmartno pri Kranju, hran. in pos. +1200 (5.) +615'70 (6.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. +2000 (1.)
Šmartno pod Šmarno goro, hran. in pos. +1760 (1.) +820 (19.) +450 (30.)
Šturije, hran. in pos. 4-3000 (21.) +2000 (25.)
Struge, hran. in pos. +2500 (9.) 4-2000 (17.) —5000 (22.) Štokovci, društ. za šted. i zajm. —6000 (3.)
Št. Ilj pod Turjakom, hran. in pos. +3000 (24.)
Št. Janž, hran. in pos. —600 (6.)
Št. Jernej, hran. in pos. +2000 (6.) —3000 (18.)
Št. Lambert, hr. in pos. +81 (5.) +307 (16.) +80 (26.) Sv. Lenart, pos. +5000 (14.)
Št. Peter, hran. in pos. +1700 (2.) +800 (9 ) +3100 (17.) +1460 (24.) +2130 (31.)
Št. Rupert, hr. in pos. -1000(17.) —2000 (22.) -600 (27.) Št. Vid nad Ljubljano, hran. in pos. +2450 (7.) +5000 (11.) Št. Vid pri Zatičini, hran. in pos. +1000 (4.) +4000 (6.) Tomaj, hran. in pos. —1000 (7.)
Tomišelj, hran. in pos. +2000 (7.) +2000 (26.) +2000 (31.) Toplice, hran. in pos. +2000 (14.) +2000 (28.)
Trebelno, hran. in pos. —1000 (4 ) —1000 (10.) 4-4000 (30.)
Trnovo, hran. in pos. +2000 (5.) +3000 (14.)
Tržič, hran in pos. +1000 (2.) +2000 (8.) —100V67 (10.) —2000 (10.) —2000 (28.)
Tržišče, hran. in pos. —500 (6.)
Tunice, hran. in pos. —500 (5.) +1000 (24.)
Velike Lašče, hr. in pos. - -1000 (4.) +1000 (15.) 4-4000 (18.) +1700 (22.) +1300 (23.)
Videm, pos. +1000 (1.)
Vipava, hr. in pos. —4000 (4.) —4000 (31.)
Višnja gora, hr. in pos. +2500 (2.) —4500 (4.) —6000 (11.)
—1600 (17.) +2500 (28.) +3000 (31.) —8000 (29.)
Vojsko, hran. in pos. +400 (9.) +800 (11.) +1800 (30.) Vodice, blag. z. šted. i. za j. —6000, —6500 (21.)
Vodice, hran. in pos. +3000 (2.) —3000 (1.) +3000 (9.) +700 (23.) +3000 (30.)
Vrbnik, dr. za št. i zajm. +3000 (9.) +2000 (28.)
Vrhnika, hran. in pos. +5000 (21.)
Vrlika, seoska blag. —6000 (1.)
Zagradec, hran. in pos. +1000 (7.) —500 (6.)
Zagorje ob Savi, ljud. hr. in pos. +1400 (5.) — 4800 (6.) +950 (19.) +600 (28.)
Zatičina, pos. +1000 (4.) —1100 (4.) +1600 (6.) +1300 (18.)
Žiri, hran. in pos. +4000 (7.) +2200 (22.)
Žužemberk, hran. in pos. +3000 (3.) —3000 (3.)
Žiče, hran. in pos. —5000 (12.) +600 (21.)
Naše poljedelstvo in nove trgovinske pogodbe.*)
I.
O vplivu trgovinskih pogodb na poljedelstvo sploh.
Glavni pogoj za prosperiranje vsakega obrta je, da se njegov obrat rentira. Vsako delo se mora plačati z ozirom na uporabo časa in truda. Vsakdo, ki naloži kapital v kaki kupčiji, more z vso pravico zahtevati, da se mu ta kapital vsaj z malimi odstotki obrestuje. Če pa razmere ravno pri važnih produkcijskih panogah ne odgovarjajo tem načelom — tedaj so to nezdravi pojavi, katere se mora zboljšati, sicer trpi vse narodno gospodarstvo države.
Naša domača zemlja je izgubila moč, preživljati onega, ki jo obdeluje — izgubila je moč, nagraditi ono delo, katero se vporabi za njeno obdelovanje, obrestovati oni kapital, ki je investiran v njenem obdelovanju.
Avstrijsko - ogrska monarhija je brezdvomno agrarna, poljedelska država. Vsaka agrarna država pa mora, če hoče, da prospeva njena glavna opora, poljedelstvo, na to delati, da ohrani notranji trg svoji poljedelski produkciji in to reši pred uničujočo jo tujo konkurenco. Naši poljedeljski produkti, katere proizvajamo pod zelo neugodnimi odnošaji, ne smejo biti izpostavljeni konkurenci onih dežel, katere producirajo mnogo cenejše nego mi.
Tem nedostatkom pa more odpomoči edino le država s premišljeno carinsko in trgovinsko politiko.
Kaj pa je carina?
Kakor znano, ima vsaka država na meji hiše za carinske stražnike, ki imajo na to paziti, da ne pride
*) Vsled nedostajanja prostora nismo mogli tega spisa preje priobčiti.	Uredništvo.
nobeno blago v državo, predno se ne plača za njega predpisane svote denarja t. j. carine ali colnine. S to carino naj se torej branijo domači izdelki pred konkurenco tujih. Kajti čim večja je konkurenca, čim več pride na pr. živine ali žita iz tujine na naše trge, tim nižje bodo cene. Vsled tega je za vsako panogo produkcije potrebno, da je carina tako visoka, da se domači proizvodi s taisto v resnici varujejo. Vsled tega imenujemo to carino tudi varstveno carino.
Razven carine igrajo pa v posameznih državah posebno vlogo oziri, katere mora imeti ena država glede trgovine druge. Da se torej promet najrazličnejših izdelkov iz ene države v drugo in obratno omogoči, sklepajo posamezne države med seboj carinske in trgovinske pogodbe, ki veljajo le za gotov čas in katere se mora po preteku te dobe zopet obnoviti.
Trgovinske pogodbe so torej dogovori med dvema ali več državami glede ureditve medsebojnega trgovskega prometa.
In ravno pri sklepanju trgovinskih pogodb se je pri nas z ozirom na poljedelstvo mnogo grešilo. In tega so bili poljedeljci tudi sami precej krivi. Mesto da bi poljedeljci vporabljali vso svojo pozornost, vso svojo moč in ves svoj vpliv, ko so se sklepale trgovinske pogodbe z drugimi državami, mesto da bi na to delovali, da bi dobili naši poljedeljski izdelki primerne 'zarstvene carine, ki bi nas branile pred po-vodnijo tujih izdelkov in tako pred uničujočim zniževanjem cen — mesto vsega tega se naši poljedeljci sploh niso za to brigali.
Vse drugače so delovali industrijalci. Ti so se organizovali ne glede na politično naziranje in so pridno zbirali materijal, s katerim so pridobili svojim zahtevam pid sklepanju trgovinskih pogodb primeren ugled.
In tako se je zgodilo, da je začelo naše poljedelstvo hirati, ker ni imelo primernih varstvenih carin, dočim se je industrija začela ugodno razvijati.
Posledki te ravnodušnosti napram carinsko- in trgovsko-političnim pogodbam z inozemstvom so se pri poljedeljstvu kmalu začeli pojavljati, in sicer sledeče :
1.	cene naših produktov so se tako znižale, da se je manj za nje dobilo oziroma skupilo, nego so produkti v resnici stali;
2.	denar je pošel — in poljedelec se je začel zadolževati;
o. naši služabniki in delavci so nas zapustili, obrnili so se k industriji, ki jih boljše plača;
4.	vsled visoke varstvene carine, katero uživa industrija, morali smo začeti za industrij el ne izdelke plačevati kar najvišje cene.
Kako naj se odpomore tem nedostatkom?
Predvsem moramo na to delovati, da dobimo za naše izdelke ceno, ki približno pokrije, kar nas stane proizvajanje. To ceno moremo pa le takrat doseči, če delujemo z vsemi sredstvi na to, da se pri novih carinskih tarifih naloži na tuje poljedelske pridelke tako carino, da se pridelkov ne more več v takih množinah uvažati iz tujine, kot doslej. Na ta način se bodo tudi cene naših produktov v toliko spremenile, v kolikor odgovarjajo domači potrebi in pa proizvajalnim troškom.
To pa ni mogoče, če je naša carina za živino in žito takorekoč najnižja v celi Evropi. Da, še več! Nekateri poljedelski produkti so sploh carine prosti in sicer na podlagi posebnih dogovorov.
Taki produkti so: sadje, zelenjava, razna semena, rastline, živa perutnina, jajca, med, sirove kože, perje, lan, razni živalski produkti, smola itd.
Ce pogledamo našo trgovinsko statistiko v letu 1890—1900 in opazujemo izvoz in uvoz z ozirom na živino, tedaj vidimo, kakšno škodo nam je delala tuja konkurenca.
	Izvoz	Uvoz	Po odštetju uvoza preostaja za izvoz
Voli ....	19,415.333	12,269.183	7,146.150
Biki ....	2,489.620	198.429	2,291.191
Krave . . .	13,514.732	1,630.586	11,884.146
Ovce . . .	3,165.198	336.540	2,828.658
Prašiči . .	16,974.640	9,307.992	7,666.648
Navedene številke nam prav jasno kažejo, da bi uvoz iz tujine prav lahko pogrešali, ker imamo sami dovolj živine na razpolago — in vsled tega pač ni čudno, če so cene vsled uvoza tako zelo padle, da smo bili včasih prisiljeni, blago za prav smešne cene prodati v tujino. Prav nič drugače ni pri drugih produkcijskih vrstah, predvsem pri žitu itd.
Kaj naj torej naše poljedelstvo zahteva za slučaj sklepanja trgovinskih pogodb?
1.	Primerne visoke varstvene carine za naše poljedelske in gozdarske produkte; v ta namen naj se postavi
2.	dvojen tarif. Ta tarif vsebuje dve vrsti carinskih postavek. Ena vrsta določuje one carinske postavke, ki naj veljajo takorekoč kot kazenske carine onim državam nasproti, ki bi se branile, skleniti z nami trgovinske pogodbe; to je takozvani maksimalni tarif. Druga vrsta pa določa one carinske postavke, katere sme država pozneje tujim državam dovoliti in katerih sploh ne sme država več znižati. To je minimalni tarif.
Tudi mora država enkrat za vselej opustiti ono navado, da dovoli inozemstvu iz tega ali onega ozira posebne predpravice ali naj večje ugodnosti na carinsko- in trgovinsko-političnem polju.
Pred vsem moramo pa še vpoštevati nevarnost, katera nam preti od prekomorskih držav, pred vsem
od Amerike. Ta neprenehoma preplavlja naše trge, kar je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da je Amerikancu mogoče pošiljati v Evropo pšenico po 10 kron meterski cent.
Amerika je znala svojo produkcijo tako zelo varovati, da je konkurenco skoraj popolnoma onemogočila. Tako uživa n. pr. amerikansko poljedelstvo skoraj trikrat tako visoko varstveno carino nego mi.
Vpoštevajmo vsa ta navedena dejstva in poglejmo kako so se varovali interesi poljedeljcev pri sklepanju zadnjih trgovinskih pogodb — in v koliko se je pri tem oziralo na označene nedostatke in zahteve.
Nove trgovinske pogodbe so se namreč sklenile a) z Nemčijo dne 25. januvarija 1905, 6) z Italijo dne 11. februvarija 1906, c) z Belgijo dne 12. februvarija 1906, d) z Rusijo dne 15. februvarija 1906 in 12. marcija z Švico. Tudi trgovinska pogodba s Srbijo je izgubila dne 28. februvarija 1906 svojo veljavo in še ni bila obnovljena, ker obe vladi ne moreti priti do sporazumljenja. Za zdaj veljajo napram Srbiji postavke avtonomnega carinskega tarifa; tudi z ozirom na veterinarstvo ima Avstro-Ogrska popolnoma proste roke.
Z Bolgarijo in Romunijo smo kakor z skoraj vsemi drugimi državami v razmerju naj večje ugodnosti.
(Dalje prihodnjič.)
Pomen buteljskih vin domačega pridelka za povzdigo našega vinarstva.
(Konec.)
Pa tudi njegovi sosedi bi na tak način mnogo pridobili. Za vzglede bi lahko navedli mnogo primerov bodisi iz Vipavskega ali Dolenjskega, jeden tak slučaj je pa posebno tipičen, namreč vino iz Gadove peči pri Krškem. Nočemo se nadalje o tem v podrobnosti spuščati, ker bi lahko veliko takih izgledov našteli, navedli smo le enega kot karakterističnega.
Ce pa imajo naši vinogradniki uzrok, da skušajo ugled svojih vin povzdigniti, toliko bolj naj bi se potrudili naši domači vinotržci in vinske tvrdke, da bi si z zasnovanjem novega načina prodaje domačih vin, pridobili več veljave, in povzdignili svoj promet. Dan na dan opazujemo, kako tuje vinske tvrdke uvažajo več vina na Kranjsko, kako si znajo z vsakovrstnimi ugodnostmi pridobivati večje število odjemalcev in naj so gostilničarji ali zasebniki.
Z mešanjem vin jim vedo dati nek inditirenten vinski okus; s takimi vini ki so navadno cenejša kot domača, delajo zlasti pri manj izobraženih in revnejših gostilničarjih najboljše kupčije. Domače blago se zastavlja ter trpi vsled tega na priljubljenosti in konsumu.
V tej zadevi pa bi zamogle naše domače vinske tvrdke storiti prav mnogo koristnega za povzdigo domačega vinstva.
Povsod pri naših vinogradnikih se dandanes že dobivajo tako izborna vina, da so vredna, da se jih z umnim kletarstvom pripravi do popolne zrelosti in se jih potem spravi v promet kot buteljska vina, bodisi, da se jih prodaja gostilničarjem v sodcih ali pa že v steklenicah. Taka domača buteljska vina prodajala naj bi se potem na drobno po 1—2 K in naj bi 7/io litra obsegala.
Kako hvaležno polje se v tej zadevi nudi našim vinskim tvrdkam in kako zelo bi se povzdignil konsum naših vin in ugled gostiln kjer bi se dobivala taka vina in koliko bi pridobili naši gostilničarji!
Slednjič, kako ugodnost nudijo taka buteljska vina zasebnikom, vinopivcem in obiskovalcem gostiln.
Prav mnogi so slučaji, ko bi hišni gospodar rad postregel svojemu prijatelju znancu z boljšo pijačo! Tuja buteljska vina so ne le predraga in se ne vč, kaj se kupi, prav mnogokrat se jih v manjših mestih in trgih niti ne dobi. Z navadno pijačo se pa ne ustreže in tako se le prerado dogaja, da se mnogo, preveč popiva, od česar se ima le slabe posledice. Zopet koliko je slučajev, ko bi človek rad pil kako boljše vino; ko bi v neznani gostilni, kjer se boji, da ne bi dobil slabo, ponarejeno vino, rad pil steklenico buteljskega vina, o katerem izviru in dobroti je prepričan. Prav mnogokrat bi se pila taka buteljska vina v domačih hišah, pošiljala bi se kot darila znancem in prijateljem v tuje kraje; tujci iz nevinorodnih krajev kupovali bi naša buteljska vina.
Kje so šele razne svečanosti, prazniki, prijateljski sestanki, odhodnice in druge prilike, kjer se rado seže po boljšem vinu v buteljkah!
Za vzgled konsuma navedimo slednjič še množino pive, ki se dandanes na deželi popije. Ali bi bil tak visok promet pive mogoč, da niso uvedli prodajo pive v steklenicah ? — Kdor si ne upa iztočiti na dan po cel sodček pive, pa si naroči pivo v steklenicah in ž njimi postreže gostom. Kako težavna je manipulacija s takim pivom poleti v vročini ali pa sredi zime; koliko zabojev je treba prenašati in prevažati in vendar gre kupčija.
Zakaj ne bi naše vinske tvrdke posnemale pivovarje? Koliko dobrega vina bi se na ta način več spilo, namesto da se sega po pivu? Kako bi zamogli zlasti gostilničarji na deželi povzdigniti svojo obrt, če bi poleg svoje navadne kislice ali brozge točili dobra buteljska vina!
Sklepamo s trditvijo: Naša vina iz finih sort so pripravna za v buteljke; treba jih je le z umnim kletarjenjem pripraviti do popolne zrelosti, da ne puščajo na dnu steklenice nobene gošče. Kot taka so plemenita pijača in vsakdo bi si jih rad privoščil o danih prilikah. Zato zaslužijo da to njih lastnost izkoristimo nam v dvojno korist: v povzdigo dobre vinske kapljice in večje prodaje. V ta namen so po-
klicani naši vinogradniki in domače vinske tvrdke, da urede in upeljejo to kupčijo tako, da se bode prodajala na drobno steklenica domačih bu-teljskih vin od 1—2 K. V lastnem interesu naših gostilničarjev je pa ležeče da se poprimejo tega novega spečavanja, ki jim bode donašalo le korist. Naše vinarstvo bi pa s tem mnogo pridobilo.
Želeti je tedaj, da začno v dosego tega namena naši vinogradniki, vinske tvrdke in gostilničarji le v tem smislu delovati — občinstvo se jim bo hvaležno odzvalo. Sedaj je pravi čas zato, dokler nam tuja konkurenca ne pokvari cene naših vin in dokler imajo naši vinogradniki veselje do vinoreje, ki jim v sedanjih razmerah po trudapolnem delovanju in obilih stroških donaša lepe dohodke.
Zato pa imajo buteljska vina domačega pridelka za povzdigo našega vinarstva velik pomen, ako se jih bode v označenem smislu spravljalo v občni promet. Da bi se to uresničilo, v ta namen je spisan ta članek.
Pridelek žita na Kranjskem 1. 1900.
(Statistični podatki c. kr. poljedeljskega ministrstva.) Na Kranjskem se je lani 1. 1906 pridelalo:
1.) pšenice	na	ha 22.207	hi 275.228	ali povprečno na ha\ lil 12-4
2.) rži	n	15.069	174.551	1V6
3.) ječmena	n	13.203	181.272	13-7
4.) ovsa	n	17.241	374.852	9-5
5.) koruze	n	14.922	291.173	19.5
skupaj	na	82.642	1,297.076	13.3
Množina 1,297.076 lil = 797.374 q(lq= 100 Ig) Povprečna tržna cena za žito v Ljubljani je bila dne 12. grudna po 15 kron za 1 g, zato reprenzen-tuje vrednost v 1. 1906 na Kranjskem pridelanega žita 11,960.610 kron ali približno 12 milijonov kron.
Ves lanski žitni pridelek v Avstriji je pa znašal na 6,536.913 ha 84,364.688 q in ako ga po isti vrednosti (1 q =15 kron) cenimo, tedaj je bil vreden 1 265,470.320 kron, ali okroglo 1265 milijonov kron.
Čeravno meri Kranjska 30. del vse monarhije, vendar ni znašal lanski nje žitni pridelek l°/o vsega žita, iz tega sledi: da Kranjska kljub temu, da je bila lanska žetev dobra, ne prideluje toliko žita, kolikor bi ga imela po svoji velikosti, niti toliko, kakor povprečno druge avstrijske kronovine; v primeri s temi je očividno na bolj zadnjem mestu.
Književnost.
Koledar za kmetovalca 1907
je ravnokar izšel. Veseli nas vsak pojav na polji kmetijske prosvete. In koledar za kmetovalca, ki leži pred nami, ima mnogokoje koristno zrno v naše na-
mene. Že spolnujoč splošna pravila o živinoreji, ki bi jih moral imeti sleherni gospodar v malem prstu, bi slovenski kmetovalec pridobil na leto velike vsote, ki vsled naše nerodnosti sedaj splavajo po vodi. Z dobro voljo bi tu mnogo dosegli.
Sledi oddelek iz mlekarstva in obdelovanja travnikov. Razne formule iz mlekarstva za naše razmere nimajo ravno praktičnega pomena.
Všeč nam je pa oddelek o gnojenju in gnojilih, ki so čedno in pregledno opisana in karakterizovana v svojih učinkih. Zatem pridejo oddelki iz sadjarstva, vinstva, kletarstva in živinozdravstva. Važni so nauki u prešičji rdečici in cepljenji proti nji. Pri zdravilih so ponekodi samo nemška imena, dasi vemo zanje pristno slovenska.
Ker so jeli zadnja leta v ljubljanski okolici nekaj poskušati s hmeljem, zato je tudi tej stroki posvečenih nekaj strani.
Se najbolj nam ugaja Župnekova zbirka zakonov o deželni kulturi, poljedelstvu in povzdigi kmetijstva, ki je sicer sestavljena le v kolikor moč ozki obliki, a vendar nudi marsikaj dobrega. Tudi tu ponavljamo: Pač bi bilo želeti, da bi se gospodarji s svojimi odraslimi sinovi ob nedeljah in praznikih zbirali, ter bi se o takšnih najvažnejših rečeh podučevali in razgo-varjali.
Priporočamo mnogim gospodarjem, da si dobro prečitajo odstavek na strani 137 o ,,razdelbi skupnih zemljišč11 in na str. 140 „o zložbi ali komasaciji zemljišč11.
Na koncu je tudi površna naštetev slovenskih zadrug izpod peresa znanega Lapajneta. Kljub temu, da se žitno skladišče v Sinčavesi bori za svoj obstanek, se ne moremo okleniti misli, da skladišča za žito, fižol, laneno seme, krompir in druge poljske pridelke ne bi bila za naše slovenske razmere. Prihodnje desetletje nam pokaže, kdo da ima prav.
V obče je koledar za kmetovalca 1907 sestavljen še vedno tako, kakor bi se hotel namenoma izogniti ogromni večini slovenskih kmečkih hiš, ki se ne navdušujejo ne za zastarano kranjsko kmetijsko družbo, ne za liberalno celjsko zvezo; valovanje čilega življenja, ki ga opažamo sicer v naši domovini, pogrešamo v tej knjižici. Morda pa le pride čas, da spoznajo tudi kranjski kmetijski veščaki, kje da imajo zastaviti svoje sile, da bodo res služile napredku kmetovalca.	Fr. P.
r
”“J~' ‘ gTTi~VT'T,TffBg'!g-=-'tgg!B=
Poskusite
K3
T in priporočite | B26&7]	= izdelke = 1
jfildropefoparne hranil j
p Pragi Vlil. CenoDnihziistonj
—- 28 —
VABILO
na
redni občni zbor
Mlekarske zadruge na Bobrovi pri Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. februvarja 1907 ob 3. uri popoldne v mežnariji na Dobrovi.
Dnevni red:
1.	Prečita se zapisnik zadnjega izrednega občnega zbora.
2.	Poročilo načelništva in nadzorstva.
3.	Predloži se zaključek računa za leto 1906.
4.	Volitev načelništva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Raznoterosti.	O D B O R.
VABILO
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Strugali, reg. zadr. z neom. zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. svečana 1907 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
OBČjNTI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Kranju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. februvarja 1907 ob 3. uri popoldne v stari šoli.
V s p o r e d :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	ODBOR.
VABILO
na
X. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Škocijanu pri Dobravi na Dolenjskem,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. februvarja 1907 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
V. REDNI OBČNI ZBOR
Mlekarske zadruge v Spodnjih Banjah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. februvarja 1907 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje letnega računa za 1. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
XVI. REDNI OBČNI ZBOR
I.	Okrajne hranilnice in posojilnice v mestu Kamnik,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v soboto, dne 2. februvarja 1907 ob 2. uri popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva ozir. računskega pregledovalca in njega namestnika.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
VABILO
na
III. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Krki,
reg. zadr. z neom. zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. svečana 1907 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
OBČINI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Št. Petru na Krasu.
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. svečana 1907 ob 3. uri popoldne v posojilnični hiši.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice Št. Vid nad Ljubljano,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki bode v nedeljo, dne 10. februvarja 1907 ob 3. uri popoldne v Cebavovi dvorani.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrditev računskega zaključka za leto 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
VABILO
na
V. REDNI OBČNI ZBOR
Mlekarske zadruge v Dolskem, registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. februvarija 1907 ob V2 4. uri popoldne v Kamnici hiš. št. 11.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Sklepanje o novi mlekarni.
8.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število zadružnikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih.
Prinoroča SR ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-r	1 dam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: hjubljana, Medjatova hiša.
@ • © •©•©•©•©
Kranjska tovarna lanenega olja, Kranj
Zabret & Huter
priporoča
Sladko laneno olje in lanene tropine (preše)
najboljše kakovosti v vrečah po 50 kg.
Naroča se pri ,,Gospodarsld zvezi" ali naravnost pri tvrdki. Opomniti je, da je laneno olje mrzlo stiskano, nima v sebi nika-kega albumina in je ravno raditega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). Analiza lanenih tropin znaša: 40—41°/o surovega proteina (beljakovin) z 9—10°/o olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko kemičnega preizkuševališča na Dunaju.	274 x_8
©•©•©•©•©•©
Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani.
Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba ,,UNION“ se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blago vole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako n&rodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik.
Dr. V. Gregorič,
načelnik.
Mlatilnice
lahko tekoče z rokami za goniti.
JtflaiilMCC vsakovrstne
MBS.-"1 I
z vratilom (gepeljnom)
^laillniCĆ z motorjem na bencin (najcenejša gonilna-sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po
zelo znižanih cenah
pri
Karol Kavšefca nasled. 248 x—2
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev.
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vsakdo naj se v svojo korist prepriča p redno kupi kaki stroj !
Živo divjačino
jerebice, fazane, srne, jelene, uharice za lov, vsakovrstne ropne živali, in ptiče, kokoši, gosi in krasne fazane
1< upu j <_> in prosi ponudi)
Edvard Mayer
razpošiljatelj žive divjačine
Dunajsko Novomesto, Schneeberggasse št. 10.
Avstrija.	268 12—9
Podružnica trgovine z živalmi Lavanyukut. Ogrsko.
O^J^JOJCOJJJJjJiJO^IICCCCCCCCCCCĆC^CCCCiC^
C. kr. priv.
gl pred ognjem in tatovi varne
I - -
I!
blagajne
oj prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlersfliigel
>j založnik Raiffeisnov!h posojilnic
I Dunaj, L, Franz Josephu Quai št. 21
rol	247 24-2 (o
SŽfl ČC£CCC0033333333305l 13333303033330330130^
<xxx
....... xxxx|
xxxxxxxxxxj
Berite I
<xxxxxx> , <xxxxxx> xxxxxxxx>
Gospodarsko društvo Badema
v Istri
262 24—16
ima v svojem zadružnem skladišču
pristnega terana in izbornn belo vino!
Cene zmerne!
Pošilja se pod sledečimi ugodnimi, poštenimi pogoji:
1.	Vino se pošilja franko skladišče ali želez, postaja Sv. Petar u Šumi ali Poreč (Parenzo). — Tudi v lastnih sodih, ki se vrnejo franko na eno obeh postaj.
2.	Od postaje gre blago na račun in riziko naročnika. 3 Reklamacije veljajo še osem dni po dostavi fakture
(računa)
4.	Plača se takoj ali tekom 30 dni potom Zadružne zveze v Ljubljani.
5.	Vinosetudi zamenja za les — fižol — krompir — moko — otrobe — koruzo in druge gospodarske in obrtnijske izdelke
6.	Pri naročilih izpod 300 litrov se vzorcev ne pošilja.
tl PII tf pl Trgujmo med seboj ! Poma-® ’ gaj mo druga drugi! V saka konkurenca — vsak riziko je izključen pri kupu in prodaji!
Naše načelstvo posreduje rade vol j e brezplačno tudi pri nakupu vina in grozdja od nje članov. Za posredovano kupčijo prevzame garancijo!
1
xxxxxxxxxx
xxxxxxxxxx
xxxxxxxxxx
Berite!
xxxxxxxxxx
........"X
X
		m	
P n m d* m a w ** S' 'G) S	Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Vižmarje v lastni hiši	| ^	naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila	2 0 1	mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno silo. 1 ^ 1 S Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najfinejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. Izdeljuje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in ^ ^	druge javne zgradbe.	257,24-19	^ 8 Zaloga v Šent Vidu nad Ljubljano, prodajalna v Ljubljani, § Dunajska cesta št. 18. — v hiši Kmetske posojilnice.	V S S S V S V’ S' > S' $	u * * P 1 P 1 'B P M -G) 'P 'M ra * 'P
m		m	
◄
◄
◄
◄
◄
◄
<
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
Najboljše patentirane brane
nadkriljujejo vsakovrstne dosedanje lesene brane, ker so nepokvarljive ter se zobovl vsikdar lahko z novimi nadomeste. ♦ Gena za I komad (teža približno 25 kg) 15 K
Nadalje vse vrste dobro varjenih verig za živino, vozove itd., kakor raznovrstnih kovanih žebljov priporoča	258,24-19
Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici
registr. zadruga z omejeno zavezo.
Ceniki na zahtevo brezplačno in franko. Kmetijske zadruge pri večjem odjemu popust.
82 —

I
I
IN a j boljša in n a j s i g u r n ej š a
Stanje vlog 30. junija 1906:	prilile it	Denarni promet 30. junija 1906:
čez 12 milijonov kron	za st<Ml<Mi j<>!	čez 27 milijonov kron
Ljud^I^ci posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak de- n n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme Javnik od 8. ure zjutraj do 1. ure |2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po	čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. junija 1906: K I2,485.874,93 — Denarni promet v letu 1905: 54,418.440'28
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 30. junija 1906.
Dr. Ivan Šušteršič,	Josip Šiška, kanonik,
Od-tiom-ilci:
249, X —2
predsedniki
Fran Povše,
vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež. poslanec itd.
Anton Kobi,	Karol Kauschegg,
trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Ljubljani.
Frančišek Leskovic,	Karol Pollak,
podpredsednik.
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Matija Kolar,	Ivan Kregar,
župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani.
Ivan Pollak,	Gregor Šlibar,
zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani.
župnik na Rudniku
gf-
gf-
gf
gf-
gf-
I:
i
f
S-
XM T t T T M T T T T T T 1 T T T T t T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T •''K.


Gospodarska zveza
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I
(uhod: Kongresni trg št. 16) preš lir* trnje za svoje olaiie vse*1 90SP°darskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To-
------------ maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre
galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.;
vseh gospodinjskih potrebščin;
[prodajo vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov.
Zaloga klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej.
i	Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni ravnatelj „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.