LETO XII
ŠTEVILKA 111
JUNIJ 1984
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
Dograjevanje stabilizacije
Sprejemanje številnih ukrepov ekonomske politike za odločnejše uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije naravni federacije in republike jetudi na občinski ravni narekovalo dodatna prizadevanja in snovanje novih ukrepov in aktivnosti, ki naj bi na občinski ravni prispevali k izvajanju zastavljenih nalog. Izvršni svet ježe predložil delegatom pobude in predloge za razbremenjevanje gospodarstva in izvajanje drugih stabilizacijskih nalog, ki so ga delegati na zadnji seji tudi potrdili.
J
Prekomerna .obremenjenost dohodka gospodarstva v preteklih letih se bo z novimi obrestnimi merami še povečala, zato to stanje zahteva zavzetost za iskanje vseh razpoložljivih notranjih rezerv. Program razbremenitve dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov ne bo mogel y celoti kompenzirati učinkov' povečanja cen in obrestnih mer; njegov namen je, da se vsa možna zmanjšanja takoj uveljavijo, da se s tem zagotovi racionalnejše gospodarjenje s tem delom dohodka. To naj bi vse udeležence vzpodbudilo k iskanju možnosti varčevanja na vseh ravneh ter k produktivnejšemu in boljšemu delu.
Ena glavnih ugotovitev je, da so OZD že v planskih dokumentih za letošnje leto upoštevale usmeritve. Prav tako so organizacije združenega dela in delovne skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva pripravile ustrezne programe v skladu z aktivnostmi občinskega izvršnega sveta za uresničitev programa po uveljavitvi ukrepov po odmrznitvi cen in finančni konsolidaciji gospodarstva. Programe za odpravo motenj so iz-
delali vsi tozdi, ki so imeli v letošnjem prvem tromesečju izgubo.
Finančni učinek programov je večina organizacij združenega dela že ocenila, izvršni svet pa vztraja, da morajotudi drugi prihranke oceniti in ustrezno spremljati izvajanje teh programov. Iz programov in izračunov finančnih učinkov ugotavljajo, da bodo glavni prihranki pri materialnih stroških, stroških transporta, energije in delovnih skupnosti. Za občino so ti prihranki ocenjeni na 178.081 tisoč dinarjev, medtem ko bi prihranki oziroma zmanjšanje obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov po oceni znašli okoli 12.000 tisoč dinarjev.
Izvršni svet je ukrepe na področju skupne porabe v občini obravnaval do konca junija, vsi SIS pa so bili dolžni do 25. junija pregledati svoje programe in sc že predlagali možna zmanjševanja. Sicer pa je iz njihovih programov razvidno, da že letošnji letni plani vsebujejo tudi elemente varčevanja, saj so sredstva, ki jih bodo izvajalci pridobili s samoupravnimi sporazumi v okviru svobodne menjave dela, omejena z zakonom.
I. tankovska brigada praznuje 40-letnico
Na Vrhniki bo 14. julija 1984 osrednja proslava ob 40. obletnici 1. tankovske brigade NOV Jugoslavije.
Proslave se bodo udeležili preživeli borci prve tankovske brigade, NOV Jugoslavije iz raznih krajev Jugoslavije in vabljeni gostje.
Svečanost bo na trgu pred domom JLA in pripravljalni odbor pričakuje udeležbo več tisoč ljudi, zato je še posebej pomembno, da bo okolica prireditvenega prostora primerno urejena, in prosijo stanovalce okolice trga, da temu primerno tudi uredijo balkone ter izobesijo zastave na vsa predvidena mesta.
Na proslavo pa prireditveni odbor še posebej vabi vse občane.
Program:
v petek, 13. julija 1984
Ob 18. uri otvoritev dokumentarne razstave o bojni poti brigade v domu krajevne skupnosti.
Ob 20. uri tovariško srečanje v domu JLA.
v soboto, 14. julija 1984
Ob 11. uri pred domom JLA zbor preživelih borcev prve tankovske brigade NOVJ, slavnostni govor ter kulturni program.
Zagotovitev socialne varnosti občanov
Na skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov so obravnavali poročilo o uresničevanju socialne politike v občini ter program ukrepov po odmrznitvi cen, finančni konsolidaciji in zmanjševanju obveznosti gospodarstva.
Že pri pripravah pri oblikovanju poročila oziroma ugotovitev dejanskih razmer na področju socialne problematike so delovni razgovori potekali tako, da se je izoblikoval prikaz, kako v občini uresničujemo nekatere temeljne usmeritve socialne politike.
Z vrsto delovnih razgovorov v okviru družbenopolitičnih organizacij, na katerih so sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, predstavniki občinske skupščine in strokovnih služb interesnih skupnosti, ki delujejo na področju družbenih dejavnosti, zdravstvene službe in Centra za socialno delo, so se oblikovale osnovne usmeritve, ki so jih razpravljala na tej skupni seji še dopolnili. Jasna je bila ugotovitev, da je treba poročilo še dopolniti, da bi čimbolj celovito prikazalo razmere na področju socialne varnosti. Zato bo nadaljnja razprava prinesla te dopolnitve in da bo do obravnave v skupščinskih zborih in skupščini socialnega varstva dobila celovitejšo vsebino.
Ugotovitve tega poročila bodo — skupaj s predlogi, ki se bodo obliko-
vali še v nadaljnji razpravi — osnova srednjeročnega programa razvoja kakor tudi dolgoročnega. Saj je povsem jasno, da morajo biti cilji socialne politike tudi sestavni del vseh drugih razvojnih programov v občini kakor tudi v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
Likov trimilijonti stol
Liko se po kakovosti in izvozu svojih izdelkov uvršča v sam vrh slovenske lesarske industrije. Pred kratkim so proslavili izreden izvozni dosežek, saj so enemu od ameriških partnerjev poslali svoj trimilijonti stol.
S slovesno sejo delavskega sveta so v Liku hkrati obeležili tudi 15-letnico zelo plodnega poslovnega sodelovanja z ameriško UCFI in Lesnino, ki so skupaj z drugimi jugoslovanskimi lesarji združeni v mešani družbi CCFI. Ta družba ima v ZDA pet montažnih tovarn, kjer sestavljajo pohištvo naših proizvajalcev; Likove stole različnih modelov po ameriškem okusu pa je menda mogoče videti v vsaki večji ameriški veleblagovnici. Zato tudi ni čudno, da so se te slovesnosti v Liku udeležili tudi podpredsednik družbe CCFI Robert Freedman in predstavniki domačega poslovnega partnerja pri teh izvoznih poslih — Le-snine. Skupnega proizvodno-prodajnega programa za izvoz stolov na ameriško tržišče so se lotili leta 1969; odtlej pa je, razen v kriznih letih pohištvene industrije, prodaja Likovih stolov v ZDA stalno naraščala.
Skupna vrednosrtJkovega izvoza družbi CCFI znaša 35 milijonov dolarjev; letošnji izvoz preko te družbe pa naj bi Liku prinesel okoli pet milijonov dolarjev. Pri tem poslu Liko svoje proizvodne programe oziroma modele stolov stalno prilagaja ameriškemu tržišču, kjer bi lahko prodali še več stolov kot jih zdaj, če bi le imeli na razpolago dovolj surovin in reprodukcijskega materiala.
Žalostno pri vsem je le to, ugotavljajo v Liku, da nekateri še vedno izvažajo veliko hlodovine in žaganega lesa, torej surovin, namesto končnih izdelkov.
Po skoraj štirih mesecih naporov ponovno vključen vodnjak VD-1
tovarni stolov Verd je bila 27. junija slavnostna podelitev knjižic petnajstim novosprejetim čla-°m v Zvezo komunistov. Hkrati je bil to tudi seminar za nove člane ZK, združen z ogledom proi-^odnih prostorov stolarne.
Lansko poletje, ki je veljalo za eno najbolj suhih v zadnjem času, nas je pripravilo do tega, da smo željno pričakovali pričetek obratovanja novega vodnega vira borovniški vršaj. Res je bil sistem zgrajen v rekordnem času in v novembru je borovniška voda stekla po cevovodih. Toda kakršno je bilo veselje ob otvoritvi, takšne so bile skrbi, ki so se pojavile kmalu po pričetku obratovanja.
Najprej v Borovnici, kasneje pa tudi na Vrhniki, so se v vodi namreč občasno pojavili rjavi kosmi, barva vode pa je bila tudi občasno spremenjena. Analize so pokazale, da so vse sestavine vode v dovoljenih okvirih, še več: v vodi ni bilo zaslediti nobepih zdravju škodljivih snovi kakor tudi ne mikroorganizmov. Ugotovljena je bila le pršvelika količina železa, ki se je izločal kot železov hidroksid v obliki kosmov, kar pa zdravju ni škodljivo. Takšna voda pa je organolep-tično tako prizadeta, da ni več za normalno uporabo. Tako je v februarju prišla odločitev, da se vodnjak VD-1, to je tisti vodnjak, ki je imel preveliko količino železa, izključi iz omrežja. To je bilo zaradi obilnih padavin mogoče, saj so poleg vodnjaka VB-3, ki je ostal, omrežje napajali še zajetje v Bevkah, zajetje v Malen-cah in pa izviri zaplaninskega pokrova.
Takoj po izklopu neprimernega vodnega vira ie upravljalec začel čistiti omrežje in objekte, saj so bili zaradi trimesečnega obratovanja VD-1 onesnaženi z usedlinami železa.
Komisija za spremljanje sanacije preskrbe z vodo v občini Vrhnika, ki jo je imenovala skupščina SKO-CES, pa je zadolžila Geološki zavod, kot institucijo, ki je razsikovala borovniški vršaj od vsega začetka, da poišče najustreznejše rešitve za odpravo nastalega stanja. Geološki zavod je z aktivnostmi takoj pričel in se povezal tudi z drugimi institucijami v Sloveniji, katere imajo na tem področju bogate izkušnje.
Nakazanih je bilo več rešitev.
Pri pretehtavanju rešitev je bilo nakazano, da neprimerna kvaliteta vode verjetno nastaja zaradi vrhnjih vodonosnih plasti v vodnjaku, ki vsebujeve-like količine železa, najglobja vodonosna plast v globini od 30,5 do 34 m pa ima kemično kvaliteto primerno. Iz tega razloga, se je investitor odločil, da začne sanirati vodnjak.
i
Geološki zavod je pričel delati, in sicer je v prvi fazi poizkušal zatesniti zgornji perforirani del vodnjaka s cevjo nekoliko manjšega premera. Ta poizkus je spodletel zaradi načina izdelave vrtine, saj je prišlo do vertikalne cirkulacije vode v filternem sloju ob cevi. Ker je bilo ugotovljeno, daje pod vodonosnimi peščenimi sloji sloj dolomita, ki je praviloma tudi vodono-
sen, je Geološki zavod pričel poglabljati vrtino. Vendar tudi to ni obrodilo sadov, saj do globine 160 m, do katere je bila izvrtana vrtina, količina vode ni ustrezala, kvaliteta pa ni bila točno ugotovljena zaradi mešanja vode iz gornjih plasti. Tako so v mesecu maju zabetonirali zgornji perforirani del vodnjaka. Pričakovati je bilo, da bo takšna rešitev ustrezala, saj če se pod pritiskom dovaja v zgornji del vodnjaka cementno mleko, le-to prodira skozi perforacijo na cevi v filtrni sloj in ga tako zamaši.
Po tem so ponovno vzeli vzorce in jih analizirali glede na vsebnost železa. 22. junija se je zaradi stalno dobrih rezultatov vodnjak VD-1 ponovno priključil na omrežje, kvaliteto pa še vedno stalno kontrolira Zavod za socialno medicino in higieno iz Ljubljane. Po priključitvi se je količina dobavljene vode toliko povečala, da je ponovno zadovoljevala vse potrebe do sredine meseca junija, zato so bili posamezni predeli zopet brez vode.
V času navedenih aktivnosti na vodnem viru pa so opravljali tudi vzdrževalna dela na omrežju. Glavna
Na Pokojišču so začeli graditi vodovod. Šestdeset vojakov iz kasarne Ivan Cankar dela na trasi novega vodovoda in dela hitro napredujejo.
dela so bila: izpiranje cevovodov in rezervoarjev zaradi odstranjevanja železovih usedlin, izdelava pre-vezave na rezervoarju, montaža opreme za avtomatsko krmiljenje vodovodnega sistema, izvajalec investicije pa je opravljal zaključna dela na trasi.
Seveda pa so bila ta dela tudi povezana s težavami v prgskrbi z vodo, saj je zaradi spreminjanja režima obratovanja večkrat prišlo do dviganja usedlin v cevovodih in s tem do kalnosti vode. Vendar ugotavljamo, daje intenziteta in količina usedlin padala, kar je tudi dokaz, da se nove usedline ne tvorijo več in da je onesnaženje, ki se je pojavljalo po mesecu februarju, ko smo začeli s sanacijo, dejansko le rezultat prejšnje neprimerne vode.
Tako sedaj lahko ugotovimo, da ni več zadržkov za normalno obratovanje novega vira, seveda pa ne smemo pozabiti, da je potrebno uvesti vse ukrepe za njegovo zaščito in varovanje, saj se v nasprotnem primeru lahko ponovno v najkrajšem času neljuba situacija ponovi.
Ob vsem tem pa tudi ne gre pozabiti, da je bil vodovod ves ta čas v poskusnem obratovanju in da so takšni pojavi možni, saj kljub predhodnim raziskavam zaradi globine, iz katere se voda črpa, obstaja vedno kup neznank, ki se lahko naknadno pojavijo.
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA
Obrambno usposabljanje mladine
Na obrambnem usposabljanju mladine, ki ne obiskuje srednjega usmerjenega izobraževanja, je bilo letos triindvajset fantov in sedem deklet. Tudi tokrat so osemnajst dni preživeli v centru za obrambno vzgojo na Dolgih delih pod vodstvom rezervnega starešine Toma Bratića, kateremu sta pri usposabljanju mladih pomagala še dva desetarja iz kasarne Ivana Cankarja.
Letos so bili prireditelji regijskega tekmovanja gozdarjev naši gozdarji. Tekmovala in se tudi dokaj dobro odrezala, sta tudi brata Vine in Štefan Ravnikar s Pokojišča, ki sta zaposlena pri vrhniškem gozdnem gospodarstvu.
Pred akcijo NNNP
Pri uresničevanju koncepcije SLO in DSemo v preteklih nekaj letih dosegli dokajšnje premike in uspehe. Zlasti se je okrepila zavest ljudi o nujnosti nadaljnjega podružbljanja vseh vidikov samozaščite in varnosti. Vidni rezultati se kažejo tudi pri usposabljanju, praktičnem preverjanju znanja in Izvajanju konkretnih nalog v posameznih sredinah. Nedvomno so omenjeni dosežki rezultat nekajletnih usmeritev in aktivnosti akcij NNNP.
»Osnovni namen takšne vzgoje je seznaniti mlade z osnovnimi veščinami, pomembnimi za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Poleg tega pa se srečajo še s praktičnimi znanji, ki jih potem lahko koristno uporabijo tudi v osebnem življenju«, pravi Janja Meglic z oddelka za ljudsko obrambo.
»Zjutraj, ko smo vstali, smo se oblekli in pospravili postelje. Zajtrk je bil ob 7.15. Sledil je dvig zastave. Po dviganju pa so se pričele učne ure. Malica je sledila ob 10.30. Po malici smo na-. daljevali s poukom. Kosilo je bilo ob 14. Po kosilu smo imeli prosti
vega prvi stik s puško. Vsakdo je bil še posebno vesel vsakega zadetka v tarči, ko so na strelišču v Borovnici prvič streljali z vojaško puško. Tudi Roman Bajramovič je tokrat streljal prvič: »Streljali smo v tarče, ki so bile velike 1 meter in oddaljene 100 metrov. Za poskus sem dobil tri naboje, potem pa šest, od katerih nisem zadel nič. Bil sem zelo potrt in žalosten. Moral sem se pripraviti za ponovno streljanje, pri katerem mi je pomagal desetar. Ta moj trud ni bil zaman, saj sem na ponovnem streljanju streljal kot izkušen strelec. Vsak zadetek mi je vlil novih moči in zaupanja v sebe in puško.
To streljanje mi bo ostalo v spominu do konca življenja, saj sem
V letu 1982 in 1983 smo na področju SLO in DS sprejeli nekatere nove doku-rfiente, obstoječe pa dopolnili. V vseh so upoštevana nova spoznanja in izkušnje, ki naj bi v prihodnosti prispevala, da bi se glede na sedanje in bodoče potrebe in naloge na tem področju kar najbolj učinkovito pripravljali in usposabljali.
Na podlagi novih in dopolnjenih dokumentov, pridobljenih izkušenj in aktivnosti je opredeljena tudi vsebinska usmeritev za akcijo NNNP v letih 1984—85. Temeljni namen aktivnosti NNNP pa je predvsem: v nadaljnjem in kontinuiranem uresničevanju koncepcije SLO in DS, v dvigovanju obrambne in samozaščitne zavesti in kulture, v podmžbljanju njihove vsebine in organiziranosti ter v množičnem usposabljanju prebivalstva za potrebe samozaščite in varnosti.
Zato bo aktivnost NNNP v letih 1984—85 v naši občini temeljila na uresničevanju koncepta dopolnjene zasnove NZ, na krepitvilnštituta samoupravne delavske kontrole, na zaščiti pred jedrskim, biološkim in kemijskim orožjem ter na varstvu človekovega delovnega in življenjskega okolja.
Poleg tega pa bomo nadaljevali tudi z aktivnostmi iz preteklih obdobij za večjo prometno varnost, boljšo zaščito pri delu, izboljšanje požarne varnosti ter z aktivnostmi pri načrtovanju praktičnih vaj v slehernem okolju.
Koordinacijski odbor za SLO in DS pri predsedstvu občinske konference SZDL je že pripravil usmeritve in opredelil konkretne aktivnosti za letošnjo akcijo, ki jih je na predzadnji seji sprejelo tudi predsedstvo. Poglejmo le nekaj poudarkov.
Z akcijo NNNP 84 je v letu 1984—85 treba doseči na področju narodne zaščite, da se z njeno dopolnjeno vsebino seznanijo vsi delovni ljudje in občani, predvsem pa gre za nadaljnje organiziranje, širjenje in krepitev organizacije narodne zaščite v KS IN OZD. Samoupravna delavska kontrola se ne uveljavlja tako, kot je zapisano
v zakonu in resolucijah Zveze komunistov. V nekaterih OZD je potisnjena na obrobje ali pa se ukvarja z manj pomembno problematiko.
Oživljanje samoupravne delavske kontrole je zato treba razumeti predvsem kot sestavni del celovitih naporov za doseganje ciljev gospodarske stabilizacije.
Pri nadaljnjem uveljavljanju naj bi se predvsem angažirala zveza sindikatov, organi SDK in samoupravni organi.
Doseči je treba, da samoupravna delavska kontrola postane živa sestavina slehernega samoupravnega delovanja, istočasno pa mora prispevati, da bomo pravočasno in organizirano odpravljali vzroke, ki lahko privedejo do družbeno škodljivih dejanj.
Zaščito pred jedrskim, biološkim in kemičnim orožjem terja zapleten mednarodni položaj. Konkretne aktivnosti naj bi bile zato usmerjene k opremljanju, spoznavanju in praktični preizkušnji zaklonišč, usposabljanju prebivalstva za zaščito pred biološkim, kemičnim in jedrskim orožjem ter k postopnemu opremljanju in seznanjanju delovnih ljudi z osebnimi zaščitnimi sfedstvi na podlagi ocene ogroženosti. Zato bo posebna pozornost veljala zlasti, nabavi osebnih zaščitnih sredstev.
Pomemben element akcije NNJ>JP 1984-=—85 je tudi napor za varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja. To je pomemben vidik družbene samozaščite v najširšem smislu besede. Vse večji problemi onesnaževanja voda in zraka, uporaba najrazličnejših škodljivih kemikalij na tem področju naravnost zahtevajo dodatne ukrepe za preventivno delovanje.
Zato moramo krepiti predvsem zavest o nujnosti zaščite človekovega delovnega in življenjskega okolja ter racionalno gospodariti z dobrinami.
Pri ostalih aktivnostih iz preteklih let pa gre za nadaljevanje procesa podružbljanja.
Mlade so na Dolgih delih obiskali tudi predstavniki obeh vrhniških kasarn, skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij.
čas. Med prostim časom smo igrali nogomet, in sicer do 16.30. Naslednje štiri ure smo izkoristili za kulturne in športne aktivnosti,« opisuje Janez Fortuna v glasilu »Drobci«, ki so ga izdali na usposabljanju, njihov delovni dan.
Za vse pa je bil povsem nekaj no-
prvič imel v rokah pravo puško in prave naboje. Na dosežen rezultat sem ponosen.« To sta le dva utrinka, čeprav je vtisov, ki si jih bodo zapomnili še dolgo, kar veliko. Zadovoljni so bili tudi z interesnimi dejavnostmi, saj so se seznanili z delom nekaterih društev, z življenjem v naravi itd. Nedvomno pa jim je ostal najgloblji vtis ravno z ogleda prave vojašnice:
Tudi pri kosilu so se že kar »vojaško« obnašali.
Sindikat — aktivni udeleženec pri reševanju sedanjih problemov
V zadnjem mesecu je bilo delo občinskega sindikalnega sveta zelo aktivno in se je nanašalo predvsem na reševanje nastalih gospodarskih in socialnih problemov. Kot DPO smo z vso politično odgovornostjo vodili aktivnosti v OZD za pripravo programov ukrepov po odmrznitvi cen, finančni konsolidaciji in zmanjšanju obveznosti v gospodarstvu. Tako so ukrepali v vseh sredinah in mnenje posredovali IS. To je zasluga tudi poslovodnih struktur in DPO v samih OZD. Vendar je bil to šele začetek aktivnosti, kajti sedaj ima ravno sindikat nalogo, da vodi politično akcijo razprav, predvsem v smislu prepričevanja delavcev, da pride v zavest, da lahko vsak prispeva k varčevanju tudi na svojem delovnem mestu, z raznimi racionalizacijami, delovno disciplino, s kvaliteto in z varčevanjem materialov. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti delavca, njegov osebni dohodek ter ne , nazadnje tudi njegov socialno-varstveni položaj v vseh teh zaostrenih gospodarskih težavah.
Pri vsem pa ne smemo pozabiti na inventivno dejavnost, ki lahko v OZD tudi bistveno pripomore k uresničevanju varčevalnih ukrepov. Zato je tudi Odbor za inventivno dejavnost pri predsedstvu OSS obravnaval in sprejel določena stališča glede te problematike. V vseh proizvodnih OZD bi morali ustanoviti komisije za inventivno dejavnost, ki bi skupaj z OOS bedele in pospeševale to dejavnost, seveda ne kampanjsko, ampak za dolgoročna obdobje. Morali bi poživiti množično inventivno dejavnost, da lahko, vsak delavec pripomore k izboljšanju tehnoloških postopkov, kar prinese zmanjšanje stroškov na enoto proizvoda. Strokovne službe pa bi morale pregledati normativne ureditve inovacijske dejavnosti (pravilnik, samoupravni splošni akti) v smislu tudi stimulativ-nejšega nagrajevanja inentivnih dosežkov. Obenem pa je potrebno razmejiti- merila med delovno dolžnostjo in inovacijo, ker je prav to pogost problem pri uveljavljanju inova-cij'v OZD. Odbor za inventivno dejavnost pri predsedstvu OSS bo pomagal predvsem manjšim OZD, ki imajo največ strokovnih problemov, ter bedel nad delovno inventivno dejavnostjo v naši občini. V Povezavi z občinsko raziskovalno skupnostjo
pa bo vodil aktivnosti in sodeloval pri podelitvi nagrade inovator leta, seveda če bodo komisije v OZD sproti in aktivno evidentirale in spodbujale vse inventivne dosežke delavcev. Tako usmeritve RS ZSS kakor tudi sama problematika ob nenehnem padanju življenjskega standarda delavcev ter gospodarskih in samoupravnih problemov je predsedstvo OSS navedlo, da bi organizirali stalno pravno pomoč, ki bi bila brezplačna. Organiziranje pravne pomoči bi bilo namenjeno predvsem delavcem pri uveljavljanju njihovih, na podlagi dela pridobljenih, pravic, . pa tudi nuđenje pravne pomoči OO ZSS za krepitev njihovih funkcij, kijih imajo na tem področju na podlagi zakona, statutarnih določb in samoupravnih splošnih aktov. Nuđenje pravne pomoči bi pričeli v mesecu septembru, enkrat tedensko v pisarni občinskega sindikalnega sveta, pomoč pa bi nudil sodnik Janez Obreza.
Poleg vseh aktivnosti pa smo izvajali še druge, ki so bile neposredno povezane z razbremenitvijo gospodarstva. Pogovarjali smo se s šestimi izgubaši in se opredelili za reševanje obstoječe situacije ter se tudi domenili, kako zagotoviti socialno varnost delavcev: predvsem z delom in boljšim izkoristkom delovnegačasa. Ugotovili smo tudi, da so vsi izdelali programe za odpravo motenj. Najtežja" situacija je v Igradu, kjer imajo tudi najnižje OD. Vsekakor morajo preiti iz svojih težav predvsem z zagotavljanjem dela preko DO. Skupaj z Medobčinskim svetom ljubljanske regije smo bili v dveh OZD, in to v Iskri in Mantovi, kjer je. bila tema pogovorov: ukrepi in njihove aktivnosti pri varčevanju na vseh nivojih.
S skupnostjo za cene pa smo preverili izvajanje projekcije cen v večini OZD in ugotovili, da se tega držijo, ker se tudi zavedajo strogih sankcij proti kršilcem.
S. S.
£8UH# _
Ob dnevu civilne zaščite je občinska enota skupaj z gasilci, enoto iz IUV in planinci imela vajo reševanja stanovalcev iz stolpnice.
med mladimi od dvajsetega do dvajsetega — med mladimi od dvajsetega do dvajsetega — med mladimi od dva
Utrinki iz 00 ZSMS Ligojna
Mladi iz Ligojne nismo ravno pogosti gostje na straneh Našega časopisa. Toda to ne pomeni, da spimo zimsko spanje poleti in pozimi. Tudi pri nas-je živahno vse leto. % Zbiramo se v majhni Sobici pod gasilskim domom v Ligojni. To je naš prostor in zato še v njem dobro počutimo. Uredili smo ga sami, sedaj pa ga kanimo še malce polepšati. »V slogi je moč«, pravijo, zato bomo tudi tu združili lastne moči. Pri tem pa naijp je pomagal tudi LIKO Verd z lesom, s katerim bomo obili strop. Sicer pa imamo z našo mladinsko soboše več načrtov, o katerih pa kaj več takrat, ko bodo že uresničeni.
Poleg veselice, ki smo jo organizirali zgodaj spomladi, je bilo letos naše prvo zahtevnejše delo proslavaob 27. aprilu oziroma 1. maju. Na njej se je zbralo kar precej krajanov. Naše gostje so bile članice ženskega pevskega zbora iz Sinje gorice, pod vodstvom tovarišice Kosove. K sodelovanju smo pritegnili tudi našo folklorno skupino in mlajše vrstnike, ki so nastopili z recitalom. Po proslavi smo vsem nastopajočim pripravili zakusko, ki se je razvila v ples. Plesali smo po laktu harmonikarja folklorne skupine. Ko jo se starejši razšli, pa smo mladinci svoj ples obzvokih disko glasbe potegnili pozneje v noč. Vse krajane Ligojne, ki tega lepega večera niso bili z nami, vabimo, da se nam gotovo pridružijo ob prvi podobni priložnosti. 2e med počitnicami jih bo nekaj.
Problem mladih Ligojčariov je, da nimamo prostora, kjer bi se lahko aktivneje ukvarjali s športom. Toda kljub temu smo se na MSO v mesecu mladosti kar dobro odrezali. K tekmovanju smo prijavili sicer samo 3 ekipe, ki pa so bile uspešne. Fantje so v nogometu zasedli 3., dekleta pa v streljanju 2. mesto. Upamo, da bo naslednje leto še bolje.
Počitnice so že tu, zato bomo zdaj imeli še več priložnosti za skupno delo in skupno zabavo. V načrtu imamo nekaj plesov in proslav, pa tudi še kaj drugega se bo našlo. Pomagali bomo tudi krajevni skupnosti pri razširjanju in urejanju pokopališča. Skratka — obetov in dela je veliko, volje pa tudi!
DARINKA KODEHMAN
Pionirska hranilnica že tretjič prva
7. junij, dan kot vsi drugi. Zrem skozi okno emonske slaščičarne in ob meni sedi Anja. Tovarišica je že pred nama odšla na sejo. Gledam ljudi, ki hitijo. Vsak gre svojo pot in nihče ne ve za nikogar, kam je namenjen. Nestrpna sem. Se vedno ne vem, če smo prvi. »V tretje gre rado,« tiho ponavljam in se spet zazrem skozi okno.
Kmalu se tudi medve z Anjo pomešava med množico. Bližava se večji stavbi, na kateri piše Ljubljanska banka. Ko vstopiva, naju že pri stopnicah čaka tovarišica. Odpravimo se v sejno sobo, kjer že od daleč zagledam priznanja, ki čakajo nagrajence. »Kdo ve, katero bo naše?« pomislim.
Zaslišim pozdravni govor predsednice pionirskih hranilnic. Najprej so razdelili priznanja za najboljše literarne prispevke, nato še za najmarljivejše pionirske hranilnice .*
Vesela sem, saj je tudi Anja dobila prvo nagrado za spis na
temo »BREZ SETVE NI ŽETVE«.
Ko Anja prebere svojo nalogo, zaslišim ime naše hranilnice. Dvignem se in kakor bi me nesla krila, odhitim po priznanje. »V tretje gre rado,« še enkrat pomislim in že sprejemam priznanje. Ko se vračam, se mi tovarišica toplo nasmehne in takrat pomislim, kaj bi. bilo, če je ne bi imeli, če nas ne bi vedno opozarjala na napake in nas vedno znova bodrila. Ko si ogledamo še zanimiv programček, ki so nam ga pripravili najmlajši iz prulske šole, nas pogostijo s sokom in piškoti.
Ob koncu šolskega leta
Ob koncu šolskega leta je OŠ Ivan Cankar organizirala razstavo, zabavno igrico v večnamenskem prostoru, video program, ki so ga učenci sami pripravili. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji hišnih računalnikov in izkazali so se radioamaterji.
Tako so učenci zaključili šolsko leto, krajani pa so se lahko seznanili z njihovimi aktivnostmi.
Prebiram besede na priznanju. Tedaj pomislim, da smo mi potrebni tovarišici in ona je potrebna nam. In res je tako!
HELENA KODERMAN
Marljivi varčevalci v Zagrebu
Mineva tretje leto, kar na naši šoli obstaja pionirska hranilnica. Učenci predmetne in razredne stopnje lahko vanjo prinašajo svoje prihranke in se tako naučijo ravnanja z denarjem in drobnih odrekanj, s katerimi se v življenju človek velikokrat srečuje.
Vsako vztrajno in dobro delo pa človeka nagradi. Tako smo bili z izletom v Zagreb, kjer smo si ogledali živalski vrt, nagrajeni tudi varčevalci OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR Z VRHNIKE.
26. maja smo se že ob šestih zjutraj odpravili na pot. Bilo nas je 182. Do Zagreba smo se peljali s posebnim vlakom. Med vožnjo je bilo vzdušje zelo prijetno. Nekateri smo se v Zagrebu prvič peljali s tramvajem. Veliko doživetje pa je bil sev*da sam živalski vrt. Že samo ime MAKSIMIR nam pove, da gre za veliko površino. V lepem zelenju so postavljene kletke z živalmi, ki smo jih do sedaj videli le v filmih in naslikah. Ljubljanski živalski vrt se ti zazdi čisto majhen v primerjavi z zagrebškim. Od Mseh živali so mi bili najbolj všeč severni medvedi in pingvin. Tako prikupni so. To so za nas oddaljena bitja s prostranstev večnega snega in ledu. Zdelo se mi je, da se kar dobro počutijo pri nas.
Po ogledu, za katerega bi porabili dan ali dva, smo kupovali spominke na stojnicah pri izhodu.
Domov smo se vrnili proti večeru, polni nepozabnih vtisov in bogatejši za lepo doživetje, še posebej zaradi 8bčutkov, da smo si izlet prislužili z delom, ki plemeniti vsakega človeka.
ANJA JUVANC, 5. E OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA
Mi pa tako
Tudi letos so brigadirji teden dni urejali pašnike na Pokojišču. Ogradili so okoli 15 hektarov travnikov, ter uredili nekaj novih čredink in obnovili zbiralnik vode.
Mladinci OŠ smo v tem letu naredili, kar je bilo v našiti močeh. O svojem delu smo že poročali, pa osvežimo še nekaj stvari. Športnih tekmovanj v šahu in nogometu nismo izvedli. Nimamo namreč prevoza iz Borovnice ali nazaj in tako je vse padlo v vodo. Načrtovali smo predavanje o spolnosti, kot mladinsko uro, vendar niti en psiholog iz posvetovalnice Živa ni hotel prevzeti odgovornosti za osnovnošolce.
Obljubljeni so nam bili filmi o MDA, s katerimi bi seznanili učence in njihove starše o življenju v brigadah in tako povečali zanimanje za MDA. Vendar so se filmi izgubili na RK ZSMS in spei ni bilo nič. Med nami je zrasla ideja, da bi na vseh treh šolah organizirali samoupravni dan. En dan bi vsa dela na šoli prevzeli mladinci od snažilke do ravnatelja. Seveda pa nam bi pri tem pomagali učitelji in ostali delavci šole. Žal smo se tega prepozno spomnili in izvedbo prepuščamo naslednji generaci-
11' Vrhničani in Borovničani smo se uspešno udeležili MŠO, mladinci iz Loga pa so se na tekmovanje samo prijavili, udeležili pa se ga niso. S pomočjo OK ZSMS smo na šolah izvedli mladinske ure. Bodoči mladinci so izvedeli, kaj je naloga mladinske organizacije.
Vrhničani pa smo organizirali več očiščevalnih akcij, predvsem okoli šole. Zdfčisto okolje smo skrbeli tudi tako, dasmozbi-rali star papir in staro železo. ,
Zanimivosti s področja interesnih dejavnosti smo posneli na video kasete in tako naše uspehe tudi ovekovečili. Letos smo se prvič spopadli z računalniki.
Staro in mlado se je na borovniški šoli zabavalo, koje bil ples z Mladimi upi iz Trbovelj. Ta ples je bil res množično obiskan in je v celoti uspel. Kmalu zalem smo sklenili pogodbo s pevcem Aleksandrom Ježem. Svoje skladbe je učencem predstavil 20. 4. in je rekel, da bo še rad prišel v Borovnico.
V sklopu kulturnega meseca na OŠ Borovnica smo si ogledali film« o potovanjih tovariša Tita po svetu. Povabili pa smo smo tudi alpinista iz alpinističnega odseka Matica Pavleta Kozjaka, ki nam je ob diapozitivih predaval o alpinizmu pri nas in v Himalaji. Šest mladincev Oš Ivan Cankarje sodelovalo na enotedenski L MDA Pokojišče 84. Veliko vočpa se jih je prijavilo v brigado Ivan Cankar, ki bo od 15. 7. do 5. 8. sodelovala na R MDA Bela Krajina 84. Ob prihodu zvezne štafete mladosti na Vrhniko pa smo se vsi učenci in učitelji angažirali in pripravili sprejem.
Borovniški mladinci smo začeli sodelovati s kasarno Ivan Cankar. Vojakom smo pomagali pri njihovi prireditvi. Sodelovale so naše recitatorke, plesna in folklorna skupina ter učenke glasbene šole. Voiaški ansambel pa je 25. 5. igral na našem šolskem plesu. Upam, da se sodelovanje s to kasarno ne bo pretrgalo.
No, in ko smo ocenili naše letošnje delovanje, smo ugotovili, da mladinci šole Ivan Cankar in Borovnica zaslužijo vso pohvalo, medtem ko so Ložani največkrat zavirali akcije, za kar je krivo tudi nesposobno predsedstvo.
Poslovili smo se od osnovne šole in s tem tudi od MO na njej. Vendar, vidimo se med mladinci v krajevni skupnosti. Vem, da ne vsi in tudi večina ne. Ampak tudi nekaj je veliko.
ŽIVA OCEPEK
JUNIJ 1984 -
NAŠ ČASOPIS
3
VELIK JUBILEJ TANKISTOV
liSŠlii
:„i0
jgi
14. julija 1984 bo na Vrhniki osrednja proslava v počastitev 40-letnice ustanovitve prve tankovske brigade NOV Jugoslavije, na kateri bo sodelovala poleg borcev 1. tankovske brigade — tudi enota JLA — nosilka tradicij 1. tankovske brigade NOVJ.
Članek je posvečen 40-letnici ustanovitve 1. tankovske brigade NOVJ.
gleški oficirji, tolmači pa aktivni po-doficirji kanadske vojske, ki so bili hrvatskega in slovenskega rodu. Šola je trajala ves dan, dopoldne je bil teoretični pouk, popoldne pa praktični. Podnevi je bilo kakih 35 stopinj vročine, zvečer in ponoči pa je temperatura zdrknila na pet stopinj.
Bataljonu tankistov na poligonu v
Novi politični položaj, kakršen je nastal ob kapitulaciji Italije, in nagla rast naših oboroženih sil, sta ustvarila pogoje za ustanovitev večjih fantovskih enot z vsemi potrebnimi pomožnimi sredstvi. Zato je vrhovni komandant NOV in POJ ukazal pozimi 1943-44 vsem enotam, naj pošljejo na ozemlje Italije, ki so ga osvobodili zavezniki, tankovski kader na kratek tečaj, da Bi se na njem seznanili z materialom, ki bi ga dobili dd zaveznikov. Konec decembra 1943 je tovariš Koča Popović naročil tan-kistom Voji Radiću, Marku Vuleticu in Vladi Sekuliću, naj iz motoriziranega bataljona, kije bil po kapitulaciji Italije formiran v Splitu, odberejo šoferje, mehanike, artileriste in mitra-Ijezce. Tako seje zbralo 94 borcev in čakalo, da jih bodo prepeljali v zavezniške baze v Italiji in na Bližnjem vzhodu, kjer se bodo urili na tankih zaradi ustanovitve naših oklepnih enot NOV Jugoslavije.
Ko so se vsi borci zbrali v Jajcu, je 25. decembra 1943 odšla skupina na pot; morala se je prebijati skozi snežne zamete čez Bosansko Krajino in Liko, preko Mliništa, Drvarja in Gospića v Senj. Iz tega pristanišča v severnem Jadranu so jih naši mornarji v treh nočeh z leseno trabakulo prepeljali na otok Vis, kjer so jih ob izkrcanju bombardirala nemška letala in trabakulo poškodovala. Šest dni so potrebovali naši mornarji za popravilo trabakule, potem pa so bodoče tankiste prepeljali na drugo stran morja, v Bari, kjer jih je pričakala vojna misija NOVJ. Od tod so odšli v Aitamuro, v naše taborišče jugozahodno od Barija. V tem kraju je bilo tudi nekaj četnikov, ki so skušali nadlegovati in žaliti naše borce; ti pa so bili odločni in so se jim krepko postavili po robu.
Nekako v istem obdobju se je pri glavnem štabu Hrvatske zbrala skupina 40 borcev, večinoma iz fantovskega bataljona glavnega štaba Hrvatske. Tudi ta skupina je morala skozi sneg na obalo pri Senju. Majhna ribiška ladja je 3. januarja 1944 vkrcala ranjence in to skupino tankistov. Do Dugega otoka jih je spremljala oborožena ladja naše mornarice »Kornat«, naprej pa so pluli sami, po burji in brez kompasa. Pomotoma so zapluli v majhen zaliv na otoku 2irje, ki je bil še v rokah Nemcev in njihova baza. Kljub temu se je ladja skrila, zadržala tri dni v tem zalivu, nato pa odplula proti Visu, kamor je prispela 10. januarja 1944. Po štirih dneh počitka je bila
skupina prepeljana v Italijo, kjer seje pridružila skupini, ki jo je vodil Vojo Radič (kasnejši narodni heroj Jugoslavije in generalmajor JLA).
Iz Altamure sta se obe skupini preselili v Carovigno, ki leži ob cesti, dobrih 27 kilometrov od pristanišča Brindisi. Tam se jim je 8. marca 1944 pridružila še tretja skupina, ki je prišla iz partizanske avtošole pri komandi baze Bari. V omenjeni avto-šoli so bili večinoma primorski Slovenci in istrski Hrvati, ki so pobegnili iz posebnih kazenskih enot, (bata-glioni speciale), ali pa iz redne italijanske vojske, razen teh pa tudi zaporniki in interniranci, ki so bili odg-nani v Italijo iz Slovenije, Dalmacije in Črne gore.
V Carovigni je bil ustanovljen 1. tankovski bataljon, ki se je sicer »uradno« imenoval motorizirani bataljon. Tankisti so nestrpno čakali na začetek pouka, saj jim je bilo še doma rečeno, da bo tečaj trajal le mesec dni, nato se bodo s tanki vrnili v domovino. Vendar pa so priprave potekale dokaj počasi. Zato je štab bataljona sam organiziral šoferski tečaj in pri tem uporabljal nekaj kamionov, ki so jih dali na razpolago zavezniki.
Šolanje v Egiptu. Zavezniki so zahtevali, da bi tankisti odpotovali v Egipt, kjer so na razpolago sredstva za šolanje, medtem ko v Italiji vsega tega ni bilo. Po odločitvi VŠ NOV in POJ so se tankisti 15. marca 1944 odpeljali s kamioni v pristanišče Ta-ranto, kjer so do 18. marca čakali na konvoj. Ta dan dopoldne so jih prepeljali na veliko prekooceansko trgovsko ladjo »Southampton,«. Dopoldne, 25. marca 1944, je velikanski konvoj 67 ladij, ki so jih spremljali štiri rušilci in tri letala, priplul pred egiptovsko pristanišče Port Said. Bataljon se je še isti večer vkrcal na vlak in odpeljal v Kairo, od koder je po kratkem odmoru nadaljeval pot na jug. Že v mraku so jih preložili na kamione, ki so jih odpeljali v Catad-bo, kraj v puščavi kakih 45 kilometrov jugozahodno od Kaira, kjer je bilo vojaško taborišče in poligon 8. britanske armade, daleč od obdelovalne zemlje in človeških prebivališč (naj kot zanimivost povemo, da so pred našimi tankisti v taborišču bili begunci iz Dalmacije, ki so jih nato premestili v taborišče El Shatt). Bataljon je bil razporejen v šest čet. Vsaka zase naj bi posebej šolala specialiste, tako šoferje tankov, šoferje avtomobilov, radiotelegrafiste, artileriste, itd. Inštruktorji so bili an-
njevico. V začetku 6. sovražnikove ofenzive,' so bili tanki zaradi pomanjkanja goriva, maziva in streliva skriti v gozdovih, tankisti pa razporejeni v partizanske brigade1 s katerimi so do takrat sodelovali v bojih. Konec decembra 1943 so se tudi iz slovenskih partizanskih brigad pričeli zbirati šoferji in mehaniki; ki naj bi odšli v Bosno, ker se bodo formirale tankovske enote. Nace Golob in Franc Biček sta takoj začela zbirati bodoče tankiste. Tako se jih je zbralo na gradu v Metliki okrog 150, od katerih se je nato 37 prpi lovoljno javilo za odhod. Za vodjo koiohe je bil določen Nace Golob, za političnega komisarja pa Vekoslav Bavdek. Kolona je odšla na pot 26. januarja 1944 iz Metlike v smeri Gradac—Črnomelj—Tanča gora, kjer so prenočili. Naslednji dan so krenili čez Sinji vrh in Stari trg ob Kolpi in se prepeljali prek nje kar v zasilnem čolnu. Nato jih je vodila pot čez Srpske Moravice do Skadra. Iz Skadra so odpotovali v Mrkopolje, kjer je bila takrat tudi 10. ljubljanska brigada. Po visokem snegu je kolona šla mimo požganih vasi Tug in Jasenjaka proti Drežnici, Otočcu in Korenici. Pri Mazinu so se jim pridružili trije ameriški piloti, ki so se v bližini spustili iz zadetih letal. Skupaj so šli do Drvarja ter se tam
rih je imel vsak po tri čete. Hkrati je deloval tudi tečaj, ki se je imenoval »tankovska šola«. V njem so delali pospešeno, da bi moštvo čim hitreje usposobili, da bi brigada bila opera-
Bosne. Njihova pot je trajala 35 dni, prešli pa so 1150 km. Skupina je bila v Castru mesec dni, nato pa je odšla v Gravino. Po 15. juniju 1944 pa so začela
POLOŽAJI ENOT Vili. UDARNEGA KORPUSA 08 NAPADU NA KNIN 25.XI.1944
tanki v napadu
(tanki 1.tankov.brigade v napadu)
tankovska kolona (marš) .
pehota v napadu '      • .
(pehotne enote v napadu)
ognjeni položaji naših topniških enot
sovražnikovi obrambni položaji
J /Ibr." Ct£^V~\
<SZI>'
Catadbi se je pridružilo šeststo pripadnikov bivšega kraljevega gard-nega bataljona, ki je ob koncu 1943 in v začetku leta 1944 skoraj ves prišel v vrste NOV Jugoslavije. Pred tem so 10. julija 1943 uprizorili vojaški upor in ustanovili prvi odred NOVJ na Bližnjem vzhodu, ki je imel skupaj 1213 mož. Bili so večinoma primorski Slovenci in istrski Hrvati, bivši pripadniki italijanske vojske, ki so pobegnili k zaveznikom, pa tudi Štajerci, Gorenjci in Korošci, nasilno mobilizirani in poslani v Rommelov »Afrika Korps«, ki so jih bili oficirji bivše jugoslovanske vojske z dovoljenjem zaveznikov nabrali iz ujetni-ških taborišč v severni, vzhodni in južni Afriki, pa tudi v Keniji in celo v Indiji.
Šola se je bližala koncu. Teoretični in praktični izpiti so trajali tri dni, potem pa je bilo treba napraviti prostor partizanom, ki so medtem prišli na naslednji tečaj. Prvi tečaj se je zaključil 28. aprila 1944. Ta dan je iz Italije prispela v šolo druga skupina, med njimi je bilo tudi 37 Slovencev, (od tega 9 tovarišev iz Slovenskega primorja), ki jih je* pripeljal tovariš Nace Golob, (nosilec partizanske spomenice 1941), prav iz Bele krajine. Prva skupina seje s kamioni odpeljala proti Sueškemu prekopu v Gineifo, ki leži dobrih 40 kilometrov severno od Sueza ob zahodnem delu prekopa, nasproti Velikemu slanemu jezeru. Tu so čakali, da. druga skupina konča šolanje.
Navajamo nekaj podatkov o tanki-stih, ki so prišli iz Slovenije. Prvi tankovski odred, (komandant Franc Biček, politični komisar Lojze Doltar in namestnik komandanta Nace Golob), glavnega štaba NOV in POS je bil ustanovljen septembra'1943 •(po kapitulaciji Italije). Sodeloval je s partizanskimi brigadami v borbi za Turjak in v napadu na Litijo in Kosta-
Po Kninski bitki decembra 1944
javili svoji misiji.
Po prihodu slovenskih tankistov v Drvar so se pridružili skupini, ki je tam čakala. Vseh je bilo čez sto. S težavo so se prebili do morja, nato na otok Vis in z Visa v Italijo in Egipt.
Nazaj v Italijo 17. maja 1944 seje v Gineifi pridružila druga skupina, ki je medtem končala šolanje. Od Gineife se je 19. maja poslovil ves bataljon, (obiskovalcev obeh tečajev je bilo skupaj 1200), in se odpeljal z vlakom proti Port Saidu. Tu je čakal na ustanovitev konvoja, s katerim naj bi se odpeljali v Italijo, v Taranto. V Tarantu so tankovski bataljon namestili v prehodnem vojaškem taborišču zunaj mesta. Tu je bataljon čakal, da se odpelje naprej v partizanski ta'bor Gravino, kjer naj bi dobil tanke in drugo opremo ter nadaljeval pot v domovino. 12. junija 1944 seje bataljon odpeljal s kamioni iz Ta-ranta v partizansko taborišče Gravi-na. Namestili so se v štirih zgradbah in naslednjega dne začasno ustanovili štiri tankovske bataljone, od kate-
26. UDARNA OMZ/JA
I£ G(NOA tSSi totralmk -       nait »note - bd brdtkt dimim ■ hmd. ha>(> md.au
;     prihajati motorna vozila in druga oprema.
Ustanovitev brigade. Na podlagi sporazuma med VŠ NOV in POJ in štrabom zavezniških sil v Italiji v juliju 1944 so zavezniki postopoma pošiljali v Gravino tanke, oklepne avtomobile, kamione, strelivo, gorivo in opremo za oblikovanje prve tankovske brigade NOVJ.
16. julija 1944 je VŠ NOV in POJ izdal ukaz o ustanovitvi Prve tankovske brigade NOVJ, (ker je bila to prva večja oklepna enota NOVJ, ustanovljena v času narodnoosvobodilne vojne, se še danes proslavlja v oklepnih enotah JLA kot dan tankistov).
Ker je brigada ustanovljena postopno, odvisno je bilo namreč od materiala, ki so ga pišiljali zavezniki in od borcev, ki so prihajali iz tečajev ter iz raznih drugih enot, številčno stanje moštva in vozil ni bilo vedno enako. Konec julija in v začetku avgusta 1944 je bilo stanje brigade takole:
tivno sposobna. Tu se jim je pridružila še ena skupina, ki je prišla iz domovine v Italijo v času, ko so bili tankisti že na šolanju v Egiptu. Ta skupina okrog sto tankistov je je prišla iz Črne gore, Slavonije in vzhodne
mož
— štab brigade s pomožnim osebjem ...:.................. 34
— ambulanta brigade ........ ........................ 4
— delovni vod brigade................................• 43
— mehanična četa brigade ............................. 85
— četa oklepnih vozil (pozneje je bil bataljon)................ 95
— tankovska šola s predavatelji .......................... 384
— 1. tankovski bataljon................................ 272
— 2. tankovski bataljon ................................ 273
—- 3. tankovski bataljon ................................ 258
— 4. tankovski bataljon ................................ 253
— inženirski bataljon .................................._____524
Skupaj .............................................. 2 003
Oklepnih vozil in kamionov:
— tankov »Stuart«( 14,7 ton) ............................ 58
— oklepnih avtomobilov (AEC, 13 ton)..................... 24
— kamionov (ford in Chevrolet) ...........................
— raznih vozil (terenska, cisterne, izvidniška, itd.) ............__35
Cetovec____
Prva tankovska brigada na poti iz Splita proti Šibeniku (pri Kaštelih)
BORBENA POT LIN 2. TANKOVSKE BRIGADE
ROM U IM li A
X
Prvi štab brigade so sestavljali: komandant Vojo Radić, politični komisar Marko Vuletić, namestnik komandanta Josip Kušthn, pomočnik političnega komisarja Radomir Dju-rić, načelnik štaba Vlado Sekulić. Medtem so politični in vojaški uspehi NOB pospešili nadaljnji razvoj naših tankovskih enot. Del kadra iz 1. tankovske brigade, kakih šeststo borcev, podoficirjev in oficirjev, z Vojom Radićem na čelu, je bil z letališča Bari odposlan v Kolomno v Sovjetske zvezo, in sicer kot jedro. 2. tankovske brigade NOVJ. To brigado so opremili s sovjetskimi tanki T-34 in se je pozneje bojevala z enotami naše prve armade na sremski fronti. Udeležila se je bojev pri preboju sremske fronte pri Šidu in bojev pri Vukovarju, Vinkovcih, Pleternici in Zagrebu. S 1. tankovsko brigado se
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
je srečala maja 1945 v predmestju Trsta.
Meseca septembra in oktobra 1944 je bila 1. tankovska brigada po skupinah prepeljana ha otok Vis, kjer se je nastanila v naseljih Vis, Kemija, Podselje, Podstraža in Marinje Zemlje ter se vključila v obrambo
preusmeriti proti Omišu, čeprav je bilo izkrcavanje zaradi narasle reke Cetine otežkočeno Vendar je bil ta prvi večji napad tankovske brigade kljub sovražnikovemu ognju in kljub pomanjkanju izkušenj opravljen uspešno in brez žrtev, predvsem zaradi visoke morale in discipline borcev pri vkrcavanju, prevozu in izkr-cavanju ter zaradi njihove vroče
Ijeni brigadam (med njimi tudi 3. prekomorski udarni brigadi) pač zato, ker na kraškem zemljišču ni bila možna množična uporaba tankov, razen na dveh komunikacijah, ki so« vodile v Knin. Tanki na več mestih so prisilili sovražnika, da aktivira svojo protitankovsko obrambo. Po artilerijski pripravi so vse enote prešle v napad. Tanki in blinde so v tesnem
urejevala na prostoru Šibenika in Dmiša. Skupina je zatem krenila na 187 kilometrov dolgo pot v bor-, bo za osvoboditev Mostarja. Na poti prve dni februarja 1945 so morali tankisti premagati velike težave, še zlasti sneg in poledico. Že 6. februarja so borci severne skupine 1. tankovske brigade prešli v napad ob cesti, ki pelje za Široki Brijeg (zdaj
so vsi obiskali tankovsko šolo, ki je delovala v Šibeniku do konca vojne.
Novo ustanovljeni 4. armadi, katero jedro je bil dotedanji 8. udarni korpus, je vrhovni komandant ukazal naj osvobodi Liko, Hrvatsko primorje, Gorski Kotar, Istro in Slovensko primorje. V zvezi s tem je 1. tankovska brigada v fazi bitke za Liko pomagala pehotnim enotam pri uniče-
*rva tankovska brigada na pohodu skozi Hercegovino februarja 1945
stoka. V začetku oktobra 1944 je VŠ MOVJ postavil nov štab brigade v laslednji sestavi: komandant podpolkovnik Periša Grujić, politični ko-nisar podpolkovnik dr. France Ho-ievar, namestnik komandanta major losip Kuštrin, pomočnik političnega comisarja major Marko Vuletič, načelnik štaba major Vlado Sekulič.
Izkrcanje na dalmatinsko obalo.
!a pomoč enotam 8. udarnega in 2. corpusa NOVJ v bojih za osvobodi-ev Dalmacije in Hercegovine je VŠ ikazal 1. tankovski brigadi, naj z lanjšim delom deluje v sestavi 2. orpusa na področju Hercegovine, z Irugim delom pa v sestavi 8. udar-tega korpusa vzdolž dalmatinske >bale. Tanki, dodeljeni 2. korpusu, so se izkrcali pri Dubrovniku že v prvi )olovici oktobra 1944. Ta, južna skupina 1. tankovske brigade, je v nostarski operaciji utirala pot 29. lercegovski diviziji, in sicer prek Ne-'esinja, skozi sovražnikove ibrambne položaje pri Blagaju in Juni ter se v osvobojenem Mostarju družila s severno skupino 1. tan-ovske brigade.
Od Mostarja pa do konca vojne se ) celotna brigada borila v sestavi 8. darnega korpusa, pozneje pa v se-tavi 4. armade, ki je bila ustanov-jena 1. marca 1945. Do 22. oktobra i 944 je bila severna skupina 1. fantovske brigade prepeljana na Visu ta potrebna plovna sredstva.
22. in 23. oktobra 1944 je severna skupina 1. tankovske brigade napravila pohod prek otoka Brača iz Bola la južni Obali v Splitsko pri Postiri na severni obali.
Ker zavezniki niso dali na razpo-ago desantnih ladij iz svojega ladjevja na Visu, češ da je izkrcavanje ta obalo še negotovo in da bi ilo reba počakati na ugodnejšo priložnost, so naši začeli prevažati tanke s štirimi našimi desantnimi splavi. Ker je sovražnik z artilerijskim ognjem nenehno otežkočal naše vkrcavanje in izkrcavanje, so se odločili, glavnino brigade prepeljati ponoči. Glavnina se je izkrcala v Omišu, čeprav bi se morala brigada izkrcati pri Dugem 3atu in Krilu. Ker pa je sovražnik neprestano osvetljeval in obstreljeval 3rački kanal, je bilo treba prevoz
i-- **
želje, da bi na obali čimprej sodelovali z drugimi enotami naše armade v bojih za popolno osvoboditev naše dežele.
Severna skupina 1. tankovske brigade je dobila nalogo, naj sodeluje v napadu na Split z vzhoda, v splošni smeri čez Žrnovico, pred tem pa so morali inženirci in druge minerske skupine usposobiti vaške poti za prehod tankov in pa očistiti prehode v minskih poljih. Enote 1. tankovske brigade so nato sodelovale v borbah za osvoboditev Kaštelanske obale in s tesnim sodelovanjem s pehotnimi, artilerijskimi in drugimi enotami 26. dalmatinske udarne divizije so odločno prispevali k osvoboditvi Kašte-lov in Trogirja. Nato so bili tankisti usmerjeni v borbo za osvoboditev
sodelovanju s pehoto jurišali na sovražnikove položaje in so odločno prispevali, da je bila razbita sovražnikova obramba. Nastop tankov in njihov silni ogenj sta povzročila pri sovražniku paniko in popoln razkroj. Njihove enote so bile na več mestih presekane, ceste pa zagozdene z raznimi vozili in vojno tehniko. V takem položaju so Nemd besno jurišali na naše tanke, skakali nanje, metali ročne bombe in z bencinskimi steklenicami skušali zažigati naše tanke.
Po odločnem jurišu naših enot so se Nemci začeli množično vdajati. Vsa vojna tehnika ter veliko število vojnih ujetnikov je prišlo v naše roke. Razen izgube velikega števila topov,
Lističa). Pod zaščito artilerijskega ognja in napada letalstva, (1. in 2. eskadrilje iz Visa), v presledkih je bila v silovitem jurišu pehote in tankov prebita ožja obramba širokega Brijega (Lističe). Nato je bil zavzet samostan, gimnazija in druga upo-rišča. Splošen napad na Mostar se je pričel 13. februarja 1945. Po hudih bojih in ob odločnem napadu 1. tankovske brigade je bil Mostar naslednjega dne osvobojen. Istega dne je prispela iz Nevesinja in Stolca južna skupina 1. tankovske brigade, tako se je 1. tankovska brigada spet združila.
Tudi v mostarski operaciji je imel sovražnik velike izgube, med drugim 5636 mrtvih in 1274 ujetih vojakov,
Prva tankovska brigada pred Gospićem aprila 1945 (priprave tankov pred napadom)
Šibenika in na komunikacijo, ki pelje iz Šibenika proti Drnišu. Tu je pri Ko-njevratih 3. novembra 1944 bila razbita nemška kolona. Na cesti od Šibenika do Konjevratov je obležal velikanski plen. Zaradi hudih izgub je sovražnik med 4. in 5. novembrom zapustil tudi Drniš. Sledile so hude borbe enot 8. udarnega korpusa za osvoboditev Knina. V Kninski bitki je severna skupina 1. tankovske brigade sodelovala s 26 tanki, 11 blin-dami, inženirskimi in artilerijskimi enotami. V prvi fazi bitke za zavzetje položajev sovražnikove zunanje obrambe so bili tanki in blinde dode-
minometov, mitraijezov in pušk je sovražnik imel 6555 mrtvih in 4358 ujetnikov, tudi naše enote so imele sorazmerno velike izgube, samo iz 1. tankovske brigade je bilo izločenih 8 tankov in 3 blinde. V kninski bitki so bile smotrno uporabljene vse dotedanje izkušnje, zlasti glede uporabe manjših skupin tankov na kraškem terenu brez poti. Tudi pehota se je naijčila sodelovati s tanki. Vse dragocene izkušnje, čeprav plačane s krvjo, so mnogo prispevale k uspehu v naslednjih bojih.
Po končani kninski bitki se je severna skupina 1. tankovske brigade
ter ogromno vojaškega materiala. Naše izgube so bile prav tako občutne, tako je iz 1. tankovske brigade bilo izločenih šest tankov.
Po osvoboditvi Mostarja se je 1. tankovska brigada premestila v okolico Šibenika. Bila je uvrščena v 4. armado, ki je bila ustanovljena v tistem obdobju. Sledila je reorganizacija tankovske brigade in ustanovitev nekaterih novih enot ter dopolnitev enot z novimi tanki, ki so jih poslali zavezniki. Prav tako so brigado dopolnili z novimi borci, ki so prišli iz Italije in iz 5. prekomorske brigade »Ivana Turšiča Iztoka«. Pred tem pa
vanju sovražnika v Lapcu, Udbini in Korenici. Tankovske enote so bile uporabljene na široki fronti kot taktične udarne skupine, katerih jedro so sestavljali tankovski bataljoni.
20. marca 1945 se je začela naša ofenziva, v kateri so naše enote ob pomoči Težke artilerijske motorizirane brigade in 1. tankovske brigade ter drugih enot hitro napredovale in razbile sovražnikov odpor. Po hudih bojih je bil osvobojen tudi Bihać, nato je bil glavni udar usmerjen proti Gospiću.
Prva tankovska brigada je z vsemi štirimi tankovskimi bataljoni, inženirskim bataljonom in PT divizijo (1965 ljudi, 75 tankov »Stuart«, 23 blind, 14 PT topov in 5 PA topov) podprla na široki fronti napad naših pehotnih in drugih enot. Napad se je začel 4. aprila 1945. Četudi je v noči pred napadom močno deževalo in snežilo ter je bilo zemljišče razmehčano, opazovanje pa otežkočeno, je vendar naša pehota s tanki in artilerijo isto popoldne osvobodila Gospić. Naj omenimo podatek, da je v borbi za osvoboditev Gospića sodelovala 3. in 5. prekomorska brigada, Težka artilerijska motorizirana brigada 4. ' armade (s šestimi divizijami in 2115 možmi), 1. tankovska brigada, številne artilerijske divizije in bataljoni, ki so bili sestavljeni iz borcev preko-morcev, skupaj nad desettisoč borcev prekomorcev.
Sledile so borbe za čiščenje Gorskega Kotarja in Hrvatskega primorja, vse do stare jugoslovansko-itali-janske meje, in pohod za Trst. Dvajsetega aprila 1945 je generalni štab JA ukazal hitrejše prodiranje proti Trstu. Tako je 20. dalmatinska udarna divizija z okrepljeno 11. udarno brigado 26. dalmatinske udarne divizije, 2. in 4. tankovskim bataljonom 1. tankovske brigade in 3. motorizirano artilerijsko divizijo, začela napadati sovražnikovo obrambno črto od Koritnice do Milo-nje. Sledil je skupen napad pehote in tankov na Knežak. Po osvoboditvi Knežaka je 4. tankovski bataljon skupaj s pehoto gnal sovražnika proti Pivki in Postojni, medtem ko je 2. tankovski bataljon podil sovražnika proti Podgradu.
29. aprila 1945 je gibljiva skupina, sestavljena iz tankov, motorizirane pehote, artilerije in inženirije začela koncentrično prodirati proti Divači in naprej čez Sežano — Občine in Lokev , Brezovico v Trst, (ena tankovska četa pa je šla iz Divače preko Kozine v Bazovico). V teh težkih bojih je sovražnik utrpel hude izgube, med drugim je bilo uničenih tudi
.sedem sovražnikovih tankov.
Prvega maja 1945 so naše enote osvobodile Trst. Nato so tankovske enote skupaj z drugimi enotami naše armade sodelovale pri uničenju nemškega 97. armadnega korpusa v širšem rajonu Ilirske Bistrice.
Da bi sovražniku presekali odhod na Koroško, je bil 3. maja 1945 v Bazovici ustanovljen motoriziran odred iz 11. dalmatinske udarne brigade, (v kateri je bil kompleten 5. bataljon primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, ki so prišli v MOVJ iz Afrike), 3. motorizirana gorska artilerijska divizija, (ki je prav tako prišla iz Afrike), in okrepljena četa tankov. Za ta odred se je vojna končala 15. maja 1945.
Iz kratkega orisa bojne poti 1. tankovske brigade NOVJ je moč videti, kako dolga je bila bojna pot od Gra-vine do Koroške. Tankisti se ves čas trdo borijo.
Mnogi tankisti, primorski Slovenci in istrski Hrvati, so se na koncu svoje poti bojevali na rodni zemlji.
V bojih je padlo 168, ranjenih pa je bilo 195 borcev in starešin. Med boji je bilo uničenih 33 tankov in 5 oklepnih avtomobilov, poškodovanih pa je bilo 31 tankov ter dva oklepna avtomobila.
Skozi enote 1. tankovske brigade je šlo nad 3000 borcev, več kot 1500 iz Slovenskega primorja in Istre, torej iz krajev, ki so po Rapalski pogodbi prišli pod Italijo. Okrog 300 prekaljenih borcev pa je bilo poslanih iz domovine, od tega je bilo več kot 150 udeležencev NOB od leta 1941.
V vrstah 1. tankovske brigade so bili ljudje različnih narodnosti in več vrst poklicev. Kljub taki narodnostni raznolikost: je v brigadi vladalo zgledno sožitje in niso je zaman imenovali »brigada brastva in enotnosti.« V njej so se bojevali tudi pripadniki vseh naših narodov in narodnosti. Kot prostovoljci so se vključili vanjo tudi nekateri tujci, (Italijani, Nemci, Čehi, Rusi). Poudariti pa je treba, daje bila, kot že rečeno, velika večina borcev primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, ki so se vključili v vrste NOVJ po kapitulaciji Italije.
V bojih, ki jih je izbojevala 1. tankovska brigada na zmagovitem pohodu 4. armade, so borci in starešine do podrobnosti izvrševali zastavljene naloge. Brigada je bila kot celota, trdno odločena, da prispeva kar največ k izgonu in uničenju sovražnika.
Predsednik republike Josip Broz Tito je za zasluge v bojih pri osvoboditvi domovine in v povojni graditvi JLA odlikoval 1. tankovsko brigado z redom partizanske zvezde z zlatim vencem, redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem ter redom ljudske armade z lovorjevim vencem. Tankovska enota JLA je poimenovana po 1. tankovski brigadi NOV Jugoslavije in ohranja njene borbene tradicije. Skupščini občin Vrhnika in Sežana pa sta podelili domicil 1. tankovski brigadi.
ALBERT KLUN POLKOVNIK JLA vp
azc.*"u
M POSTOMA
ece\
"V
a^zovicaj     Škofije ^ - Hrqelje
m* Stari trg
PRVA
TANKOVSKA BRIGADA V TRŽAŠKI OPERACIJI
PodgracL
JMjLIRSKA BISTRICA }}
Lipa ^m^-^p^
'V čabar
\x   rt. Breza
GerOvO
h
Prva tankovska brigada v Trstu (ulica Corso) maja 1945. Levo kolona »stuartov«, desno izvidniški avto scoutcart.
JUNU 1984
NAŠ ČASOPIS
Bistra '84 — podelitev Petkovškovih priznanj
Letošnja BistFa '84 se je, kot 1 šest let doslej, začela v predenjem tednu meseca junija.
Otvoritveni večer je izzvenel v kamenju zborovske glasbe in 8večane podelitve Petkovškovih P'aket letošnjim dobitnikom, ki 80 vsi iz vrst Zveze kulturnih organizacij. Predsednik skupščine Kulturne skupnosti, tovariš ^rak, je v svojem pozdravnem 8°voru poudaril vlogo Zveze pri Povezovanju in oblikovanju kul-Nnih dogodkov v občini in nabaši! vrednote in pomen kultur-
nega snovanja v občinskem in slovenskem prostoru. Odmevni kulturni dogodki, je dejal predsednik, ki jih je bilo v sezoni 1983-84 precej, pa kažejo na pestro in razgibano ljubiteljsko kulturno dejavnost.
Program kulturnih prireditev je bil skrbno izbran, predstavitve posameznih izvajalcev pa so bile pri poslušalcih toplo sprejete. Poleg solidnega nastopa domačih dveh zborov, Pihalnega orkestra in akustične skupine z gostom je obiskovalcem ostala v lepem spominu predstavitev slo-
venskih ljudskih pesmi in glasbil ter srečanje s Tonetom Partljičem in Daretom Ulago.
Vzporedno s kulturnimi večeri je potekala 6. likovna kolonija, ki je imela letos štiri udeležence — slikarje. Čeprav je fond tako pridobljenih likovnih del še razmeroma majhen, je pravo zadovoljstvo imeti dela, ki so nastajala v okolici starodavne Bistre — našega kulturno-arhitekton-skega spomenika, ki je svojo kulturno, politično, gospodarsko in družbeno vlogo trikrat menjala: bila je kartuzija (1260—1782),
graščina (1826—194c) i,i muzej od 1953. leta dalje.
Nenazadnje moramo poudariti velik delež pokrovitelja, DO Liko-Vrhnika, ki je prispeval finančna sredstva in odgovorno opravil tehnične zadolžitve, ki sicer Zvezi predstavljajo velik problem in dajo nemalo opraviti. Pokrovitelju, DO Liko-Vrhnika, in vsem, ki so pomagali pri snovanju in izvedbi programa, se v imenu ZKO Vrhnika najlepše zahvaljujemo.
M. R.
Letošnje Petkovškove nagrajenke: Mirjam Suhadolnik, Marija Levstik, Kristina Rot in Darja Japelj
Petkovškovi nagrajenci
Za moški pevski zbor IUV je priznanje prejel predsednik zbora Stane Kukec
Moški pevski zbor Industrije fsnja Vrhnika, ki slavi letos deset-ptnico uspešnega delovanja na pobočju zborovskega petja. Že od 'sega začetka je zborovodja in potniški vodja tovariš Tone Jurjev-
Zbor je med prvimi, ki so pred de-letimi leti začeli preporod zborov-fkega delovanja v vrhniški občini. I Vsako leto pripravijo letni koncert, ječ let zapovrstjo se udeležujejo fiemanja na Radiu Ljubljana za kidajo Naši zbori pred mikrofonom. > svojim ljubiteljskim delovanjem na lulturnem področju je veliko pripomogel k razvoju zborovskega petja v >aši občini.
Novinšek v galeriji KAŠČA
Kakor mnogi avtorji, ki daljše obdobje nadaljujejo raziskovanja v svoji smeri, se nam slikar Lovro Novjnšek tudi tokrat predstavlja s svojo temo — krajino. Ta razstava je plod iskanja in dela Predvsem zadnjega leta. Prav gotovo pa je strnitev razmišljanj več let. Tako je nastalo že več ciklusov, v katerih se avtor posveča vedno novim problemom Ir> uvaja nove likovne elemente.
Sprva so bile njegove krajine °nzu realistični zasnovi, nato Poenostavljene do obrisne risbe, 2 opuščanjem skoraj vseh na-drobnosti. Že v naslednjem ciklusu se je posvetil predvsem 'skanju postavitve horizonta in obravnavi kompozicije, kjer prevladujejo velike barvne ploskve 2emlje in neba.
Tokrat pa se je iz barvnega sveta umaknil in se posvetil temeljnemu izraznemu sredstvu — črti, liniji. Črta kot likovni Izraz je sama po sebi stroga in zahteva, <*a se slikar omeji na bis&eeto.i/ P/imeru manjših razstavljenih "sb pa odpira možnost, da se dc-'°čene kadre lahko izriše^tudi do Potankosti. . - 7 -. 2 uvajanjem lepljenke so vidna 'skanja novih kompozicijskih Možnosti. Nekonvencionalen '*bor materiala — papirja — in različne debeline svinčnika so ?animivost, ki je verjetno pogojna tudi s časom, ki ni najbolj ^aklonjen razsipavanju z mate-r'ali in sili tudi sicer umetnike k iznajdljivosti.
VIDA BOŽNIK
Darja Japelj —že vrsto let nadvse uspešno deluje na področju kulturne dejavnosti na Vrhniki. Uspešno vodi kulturno življenje v delovni organi-zacji, tako za pionirje kot za delavce šole. Je ena tistih marljivih delavk, ki poleg svojega poklicnega pedagoškega dela deluje požrtvovalno, zavzeto, predano in zelo učinkovito. Kot pedagoška delavka je hitreje spoznala, da je izobrazba, ki jo šola daje svojim učencem, celovita le tedaj, kadar je obogatena tudi s prvinami vseh kulturnih zvrsti.
Bila je pobudnik za ustanovitev šolskega kulturnega društva, katerega izredno uspešno vodi že sedmo leto. Društvo je organizacijsko utrdila, v njem našla dovolj prostora za razvoj vseh oblik kulturnega ustvarjanja, pa tudi mentorje za njihovo strokovno vodenje. Danes že mnogi po Sloveniji poznajo Petkovškovo likovno kolonijo, katere organizacijska voditeljica je.
Kristina Rot - se več kot 30 let ukvarja z mladino, predvsem na področju dramskih skupin. Kot dekle je sama igrala v gasilski skupini Breg - Pako. Leta 1952 je prevzela vodstvo dramske skupine na Bregu. V tem letu gre skozi njene vestne roke že četrta generacija mladih, ki jim s svojimi bogatimi izkušnjami pomaga in svetuje pri razvijanju naše kulture
Vsako leto organizira kulturne prireditve ob vseh pomembnejših praznikih v krajevni skupnosti Borovnica.
Marija Levstik - že triindvajset let poučuje na osnovni šoli Borovnica. Vsa leta se uspešno vključuje .v kulturno življenje v šoli in tudi v kraju. Leta 1979 je osnovala dramsko-lut-kovni krožek, ki je v petih letih imel že 48 nastopov.
Mentorica sama skrbi za sceno, glasbeno spremljavo, oblačila in izdelavo lutk. Pri slednjem sodelujejo otroci, včasih tudi starši. Na 13. sre-
čanju lutkarjev v Mariboru 1983 je skupina dobila dovoljenje, da smejo s predstavo »Trdoglavček« gostovati kjerkoli v Sloveniji. Velika vrednost njenega dela je tudi v tem, da zna navdušiti učence, da se s kulturno dejavnostjo ukvarjajo še v kasnejših letih.
Mirjam Suhadolnik - je od leta 1975 aktivna na kulturnem področju. Njeno delovanje se je začelo v lutkovni skupini s predstavo »Mucolin«. Potem se je vključila v delo amaterskega gledališča ARGOS. Z njo je preživela tri sezone.
Leta 1980, seje, kot mentorica lutkovne skupine Zveze kulturnih organizacij Vrhnika, vrnila k svojim lutkam, ki jim je ostala zvesta vse do danes.
Cenimo njeno pripravljenost za sodelovanje na različnih proslavah, prireditvah, spominskih dnevih in slovesnostih, kjer sodeluje kot aktivna ustvarjalka od leta 1976.
Kulturni dnevi na OŠ Log-Dragomer
Ko smo pred tremi leti poskusno organizirali kulturni teden šole, je prišlo do želje, potrebe in odločitve, da bomo odslej vsako šolsko leto v mesecu maju, mesecu mladosti, priredili srečanje mladih gledališcnikov, glasbenikov, njihovih mentorjev in samostojnih ustvarjalcev na raznih kulturnih področjih. Tako se je v času od 21. do 25. njaja vsak dan nekaj dogajalo, od tega smo si ogledali tu lutkovne predstave, štiri folklorne, dve glasbeni in gledališki predstavi ter razstavo _ slikarja Božidarja Grabnarja. Vse te dni je bilo na šoK/ivahno, večnamenski prostor je bilzares večnamenski. Po dvakrat , dnevno so ga učenci iz.jedilnice preuredili v gledališki prostor.
Iz Oš Ivana Cankarja na Vrhniki so. nas najprej obiskali pioir nirji, članhgtedališkega krožka, ki ga vodi tov.. Lidija Rajer. Našim najmlajšim šolarjem so zaigrali »Kdo je napravil Vidku srajčico«. Videk jih je naučil še pesmico, prvošolci so ga narisali in njegovo srajčico tudi
Iz Kranja se je pripeljal znani lutkarski ustvarjalec Cveto Sever. Njegov »Vrtiljak« je bil čudna naprava. V njem so se srečevali otroci in odrasli. Drug drugega so lovili, pa se nikoli
niso ujeli, se približali pa spet oddaljili. Njegove lutke so prebivale v velikem pletenem kovčku, ki je naše učence tako zamikal, da so po končani predstavi kar skočili na oder. Hoteli so videti lutke od blizu, jih pestovati in božati .Drugo lutkovno predstavo je izvedla prizadevna lutkarska skupina z Vrhnike, ki jo vodi Mirjam Suhadolnik. Zaigrali so »Malo čarovnico, ki hi mogla biti zlobna«. Skupina je že tretje leto pri nas na obisku in njihovo igrico so mladi in odrasli gledalci pospremili z navdušenim aplavzom.
Za humor so poskrbeli lutkarji iz OŠ Borovnica z »Butalci«. Njihova mentorica tov Levstikova je tem četrtošojcem tudi razredničarka, kar je morda pomagalo, da so bili igralci zelo sproščeni pred sorazmerno velikim števi-, lom gledalcev.
Naši gostje so bili tudi srednješolci iz Postojne Zaigrali so »Malega princa«. To gledališko delo nosi v sebi bogato izročilo, ki smo ga morda malce zanemarili oziroma nismo dovolj pripravili malih gledalcev za ogled predstave. Nekaj se da storiti tudi s pogovorom po ogledu dela, a v stiski časa pogostoma to opustimo. Menim pa, da je vsekakor vredna pogovora osrednja misel predstave.' »Dobro vidimo samo s srcem. Bistvo je očem nevidno.« Ti mladi igralci se predstavljajo občinstvu že vrsto let, na proslavah in v celovečernih delih. Začeli pa so prav v šolskem gledališkem krožku.
Dve prireditvi — koncert pevskih zborov OŠ Ivan Cankar in OŠ Log-Dragomer ter folklorni večer (folklorne skupine: OŠ Borovnice, OŠ Log-Dragomer, Li-gojna in Drenov grič) smo izrecno namenili krajanom, pa ni bilo posebnega odziva, čeprav je bila izvedena širša akcija za množičen obisk Vsak šolar je prinesel domov v pogled program    prireditev kulturnega
tedna. Nezainteresiranost okolja za tovrstne prireditve ni spodbudna ne za organizatorja in ne za izvajalce.
Praznični teden so zaključili prav folkloristi. Tovariš Andrej Verbič je iz Borovnice pripeljal preko 50 mladih plesalcev. Odrasla skupina iz Ligojne pod vodstvom Tonke Permoser-Žrab je bila sicer številčno okrnjena, a je močno razgibala prisotne, pristno in domače. Ko je na šolskem hodniku utihnila njihova harmonika, so nam v slovo še rekli; da bodo radi prišli še v vas, le povabiti jih je treba.
.Teden, ne tako vsakdanji, se jelztekel. Obogatil nam je šolsko življenje, stkali smo nove prijateljske vezi in si v pogovoru z mentorji zagotovili sodelovanje še vnaprej.
M INKA RACMAN
Spored vrhniškega kina v juliju in avgustu 1984
5.-8.7. četrtek ob 20.30
sobota ob 20 30
12.—15. 7. četrtek ob 20 30 sobota ob 18.00 nedelja ob 20.30
sobota ob 20.30 nedelja ob 18.00
sobota ob 20.30 nedelja ob 18.00
26.-29. 7. četrtek ob 20 30 sobota ob 18 00 nedelja ob 20 30
sobota ob 20.30 nedelja ob 18.00
2—5. 8. četrtek ob 20.30 sobota ob 18.00 . nedelja ob 20 00
sobota ob 20 30 nedelja ob 18.00
9.—12.8. četrtek ob 20 30 sobota ob 18.00 nedelja ob 20.30
sobota ob 20.30 nedelja 18.00
16.—19. 8.
četrtek ob 20.20 sobota ob 18.00 nedelja ob 20.30
sobota ob 20 30 nedelja ob 18.00
23.-26. 8. četrtek ob 20.30 sobota ob 20 30 nedelja ob 20.30 sobota ob 18 00 nedelja 18.00
30. 8.-2. 9. četrtek ob 20.30 sobota ob 18.00
sobota ob 20.30 nedelja 17.00
ČASTNIK in gentleman
Režija: Taylor Hacktord
V gl. vi.: Richard Gere, Oebra Winger
CHARLIE IN WENDY ali kako zgubiti nedolžnost — amer. barvni CS Režija: Charlie Loventhal
V gl. vi.: Tim Choate, Christa Erickson
Charlie gre študirat v internat, kjer na enega fanta pride osem deklet. Toda, Charlie noče seksa brez ljubezni...
NATALIE — grški barvni erotični Režija: llia Milonako
V gl. vi. Marcella Petri, Roger Beach. Grazia de Giorgi
KAKO SEM BIL SISTEMATIČNO UNIČEN OD IDIOTA v jugoslovanski barvni Režija: Slobodan Šijan
V gi. vi.: Danilo Stojkovič. Velisaveta Sabljić, Rade Markovič, Stevo Žigon, Desa Muck
Babi Pupuška je izjemnež — beograjski potepuh, Je idealist, zvest ideji napredka in nekega boljšega sveta. Njegova usoda se tragično zaplete v burne dogodke 1968. Leta, ki so zanj »edina revolucija«.. Po filmih Kdo tam poje in Maratonci tečejo častni krog je njegov tretji fiim Kako sem bil sistematično uničen navidez manj atraktiven, (zelo malo ga vrtijo po kinematografih), toda zaradi odličnih dialogov in glavnega lika v interpretaciji Danila Stojkovića vreden vse naše pozornosti.
POSLEDNJA POSEIDONOVA PUSTOLOVŠČINA — amer. barvni Režija: Irvvin Allen
V gl. vi.: Michael Caine. Sal[y Field, Tel!y Savallas. Peter Boyie. Kari Malden
Nadaljevanje tudi po TV predvajanega lilma POSEIDONOVE PUSTOLOVŠČINE nam predstavlja skupino »reševalcev«, ki jih bolj zanimajo skrite dragocenosti ter neko novo orožje, ki bi ne smelo priti v neprave roke.
GNEČA NA KARIBIH — Ir. barvni Režija: Jacques Scandelan
V gl. vi.: Patnce Valota Odile Machel, Florance Cayrol Kriminalka o tihotapcih mamil in o skrivnih kanalih, po katerih tihotapijo dragocene surovine. Veliko akcije v Parizu in okolici ter na Karibskih otokih.
SEDEM GLADIATORJEV - it.-špansko-fr. barvni CS Režija: Nick Nostro
Vgl. vi.: Dan Vadiš, Helga Line, John Heston Pustolovsko psevdozgodovinskt spektakel o najbolj znanem gladiatorju Spartaku in njegovih sedmih prijateljih
SMEŠNA STRAN ZGODOVINE - ameriški barvni CS Režija: Mel Brooks
V gl. vi.- Mel Brooks, Dom de Louise Madeleine Kahu
Mel Brooks si je v svojih filmih doslej privoščil vrsto duhovitosti na račun grozljivk, (Frankenstein junior), nemih filmov, (Tišina, sme-jemo se) vvesternov, (Visoka napetost), itd. Tokrat bomo gledali njegovo zgodovino od pračloveka. Za primer: pračlovek je odkril glasbo tako.da je sočloveku spustit kamen na nogo, ta pa je od bolečine zatulil. Prav tako Brooks trdi, da je Bog dal Mojzesu 15 zapovedi, pa je ta eno ploščo razbil. In tako nadaljuje preko starega veka, rimskih časov vse do francoske revolucije.
VONJ TELESA — slovenski barvni Režija. Živojm Pavlovič
V gl. vi: Dušan Janičijevič, Rade Šerbedžija, Metka Franko Lansko :vio v Pulju nagrajeni film nam predstavlja zavoženo življenje strojevodje, ki opravlja svoje delo na realciji Ljubljana— Beograd. Niha med delom v Ljubljani, kjer mu nezvesta žena ne nudi več družinske topline, ter privlačnim' dekletom v beograjskem predmestju...,
OROŽJE PROTI UGRABITELJEM — karate film Režija: Paul Kyriazi
V gl. vi.: Eric Lee, Bob Ramos
Akcijski film o mladem inštruktorju borbenih veščin, ki reši ugrabljeno hčer bogatih kitajskih staršev.
UBOJ PROSTITUTKE — ameriški barvni Režija: Gary A. Sherman
V gl. vi.: Season Hubley, Gary Swanson, Vings Hauser
V Los Angelesu policija poskuša onemogočiti prostitucijo, leglo cele vrste drugih zločinov...
PRI PUJSU — ameriški barvni komedija Režija Bob Clark
V gl. vi.: Dan Monahan, Mark Herrier, Roger VVitson
Fitm o mladih, ki svoj prosti čas zabijejo v prepovedanem lokalu in si domislijo vsakovrstnih potegavščin.
TELEFON — amer. barvni CŠ Režija: Don Siegel
V gl. vi.: Charles Bronson, Lee Remick
Zapleteni odnosi med velesilama se odražajo tudi v aktivnosti njunih tajnih obveščevalnih služb.
MORAM VPRAŠATI MAMO - švedski erotični Režija: Floch Johnson Vgl. vi: Kristina Lindberg, Monika Ekman BARBAROV MEC — italijanski barvni Režija: Michael E. Lemick
V gl. vi.: Peter McCoy. Margareta Range
Zgodba se odvija v mitoloških okvirih čarovnikov fn mogočnih vojščakov... :
KAMION SMRTI — amer. novozelandski barvni Režija: Harley Cockliss
Vgl. vi.: Michael Beck, Annie McEnroo, James Wainwright Film močno spominja na CESTNEGA BOJEVNIKA. Svet je po • vojni karaklizmi opustošen, skoraj brez zalog goriva. Po praznih prostranstvih drvi oklppnik nenavadnega videza, v katerem tolpa zločincev terorizira preživele...
PUSTINJSKI LEV — vojni, zgodovinski barvni CS Režija: Moustapha Akkad
V gl. vi.: Anthony Quin, piiver Reed, Rod Steiger, John-Gielgud, Irene Papas. Raf Vallone
Vojni spektakel o legendarnem vodji odpora libijskega'ljudstva proti italijanskim okupatorjem...
NOVOSTI
V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA
Arhar F.: Mednarodna integracija kapitala in dela Ekonomska enciklopedija Hildesheimer W.: Mozart
Jogan S.: Pariška komuna 1X71 in sodobna jug. občina
Kalinšck I.: Nujna medicinska pomoč
Kržišnik '/..: Patrulja zvestobe
Menase L.: Med ljudmi in spomeniki
Miku/ M.: Svet |io vojni
Munda J.: Bibliografija Slovenske matice
Naravne nesreče v Sloveniji kot naša ogroženost
Nietzche F.: Tako je govoril Zaratustra
Pregljev zbornik
Standardi v SIK Slovenije
Stanič G.:, Z.K v lazmerah socialističnega samoupravljanja Štrovs M.: Novi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja % Šutuj M.: Izazov Atlantika Trampuž-Orel N.: Narodni muzej Trstenjak A,: Teorije zaznav Toporišič J.: Slovenska slovnica Wolf H. P.: Visok krvni tlak Zbornik znanstvenih razprav Zupančič M.: Anton Tomaž Linhart
LEPOSLOVJE
Mladinsko:
Južnokitajske pravljice Kitajske pravljice
Za odrasle:
Apih M.: Enajsta šola Andreja Klasa
Kocbek E.: Peščena ura .
tokar D.: Sarriogovorniki
Moškrič J.: Rdeče cvetje slovenske dramatike
Rupel D.: Pošljite za naslovnikom
Sivec I.: Prve lastovke
Švajncer J.: Dež na Silvestrovo
Vidmar J.: Slovensko pismo
Vošnjak M.: Veleposlanikovi zapiski
Zidar P.: Okupacija Javornika
Prevodi:
Barak M.: [inigma Bixy N.: Mrličem vstop prepovedan Dumas A.: Dvajset let pozneje Smith N.: Pokopan spomin Vulpescu I.: Človek človeku
Pesmi:
Brvar A.: Skrčka čez palico Dekleva M.: Narečje telesa
V angleščini:
Bateman R. N.: A book of boys' stories
Exciting stories for boys
E\citing stories for girls
Girls'adventure stories
Sports stories for boys
Spy stories tor boys
Stories for girls
Thrilling detcetion and mvsterv stories
V svečanem mimohodu je sodelovala večina borovniških športnikov
USTVARJALNI POGOJI ZA ŠE VEČJI RAZMAH TELESNE KULTURE
Slavnostno odprto novo igrišče v Borovnici
Za Borovničane je bila sobota 23. junija pomemben dan. S slovesno otvoritvijo novega športnega igrišča je Borovnica in okolica dobila še eno pomembno pridobitev. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik gradbenega odbora Franjo Modrijan, je ta športni objekt ponoven dokaz dobrega sodelovanja med krajevno skup nostjo in organizacijami združenega dela.
Ob tej priložnosti je imel slavnostni govor predsednik občinske telesnokuturne skupnosti Peter Petkovšek, predsednik sveta KS Alojz Sivka pa je najzaslužnejšim za izgradnjo igrišča podelil priznanja Prejeli so jih: Gradišče, SCT-Tehnika, Zavod za načrtovanje, "Telesno kulturna skupnost, Liko, TOZD Tovarna vrat, Fenolit, Obrtnik — za finančno in drugo pomoč, Hazim Frljak za načrtovanje igrišča, Pavle^Bajc za organizacijo prostovoljnega dela in Frane Modrijan za vodenje investicije.
nov, ki so jih prispevali: Donit TOZD Fenolit 255, Liko Vrhnika 240, Obrtnik 26,5, Telesnokulturna skupnost 70, KS in ostali pa 44 starih milijonov. Poleg tega ocenjujemo, da je vrednost ostalih del okoli 80 st. milijonov. Tu je vključeno prostovoljno delo, prispevek SGP Gradišče Cerknica, ki je zgradilo tribune, in strokovni nadzor Zavoda za načrtovanje Vrhnika, tako da sedanja vrednost objekta krepko presega staro milijardo din.
Prav vsem naštetim organizacijam in posameznikom gre zahvala,
isBv Iti, /it
Prapor TVD Partizana je razvil Niko Stražišar
O pomenu, poteku gradnje in o
nazaslužnejših, ki so zgradili ta lep in funkcionalen športni objekt, je spregovoril Franjo Modrijan.
»Pričetek aktivnosti sega že v leto 1975, ko so se driovne organizacije v krajevni skupnosti odločile, da bodo na račun štiritve programa' pri gradnji prizidka prispevale sredstva za nadomestno igrišče Zaradi različnih težav pri realizaciji programa prvega občinskega samoprispevka, kamor je sodila tudi gradnja prizidka, se je pričetek zavlekel v december 1979, otvoritev v septembru 1981 pa je bila pogojena z gradnjo športnega igrišča.
Takrat je svet KS imenoval poseben gradgeni odbor, ki je vodil in koordiniral dela pri izgradnji
S pripravljalnimi deli so pričeli pozimi leta 1982, z zemeljskimi deli, katera so izvedli obrtniki iz naše KS, pospešeno pa smo nadaljevali spomladi, ko smo izbrali najugodnejšega izvajalca del, to je Slovenija cesta - Tehnika iz Ljubljane, z izvedbo katerega smo bili zelo zadovoljni. Nadzor smo poverili Zavodu za načrtovanje. Večina gradbenih del je bilo dokončanih v letu 1982, vendar je bilo potem potrebno opraviti še precej ostalih del. Tu je pomagala predvsem šolska mladina, skupaj s pedagogi pod vodstvom Pavleta Bajca, ter športniki in ostali. Vrednost gradbenih in obrtniških del je po cenah iz leta 1982 znašala 636 st. milijo-
da je danes ta lepi objekt zgrajen. Zato se jim v imenu gradbenega odbora zahvaljujem. Ob koncu bi se moral še posebej zahvaliti nekaterim posameznikom, ki so veliko pripomogli pri izvajanju zaključnih del. Rad bi omenil predvsem požrtvovalno delo, ki so ga opravili: Rudi, Karli, Matjaž, Aleš in ostali fantje
Dolžan sem zahvalo skupini starejših občanov in Ernestu Kosu, ki so pomagali urediti okolico igrišča in olepšati videz kraja, posebno zahvalo pa smo dolžni Alojzu Jere-letu za vztrajno in strokovno delo, s katerim je vzpodbujal vse nas«
Na tej svečanosti je predsednik
»Škarje« so bile v rokah osnovnošolke Urške Dobe-vec
Partizana Niko Stražišar razvil društveni prapor, Marcel Turk pa je v imenu pokrovitelja - Delovne organizacije Liko-pripel spominski trak. Ob tej priliki je Niko Stražišar spregovoril o razvoju telesne kulture v Borovnici in med drugim poudaril: »Ta slovesnost nedvomno pomeni pomembno prelomnico v skoraj 65-letni zgodovini telesnokulturne dejavnosti Borovnice. Številni rodovi so se zvrstili v vrstah članstva predvojnega1' »Sch kola« in povojnega fizkulturnega društva, katerega tradicijo nadaljuje naše sedanje društvo »Partizan«. Vsaka generacija je doprinesla nekaj k razvoju telesne kulture v kraju. Zadnja leta pa so v tem po-
gledu gotovo najpomembnejša. Z novo šolsko telovadnico ob stari dvorani v Domu »Partizana«, z nogometnim igriščem, ki je še potreben dograditve, s smučarsko vlečnico v Zabočevem in smučarsko skakalnico ter z večnamenskim športnim igriščem, ki ga danes otvarjamo, bo Borovnica v pogledu telesnokulturnih objektov ena najbolj razvitih krajevnih skupnosti v Sloveniji. Pravzaprav manjka le še vsaj skromen plavalni bazen in imeli bi vestranske možnosti razvoja telesnokulturnih dejavnosti.
V zadnjih nekaj letih je zaradi intenzivnega dela pri izgradnji objektov nekoliko zastalo delo v nekaterih sekcijah društva in tudi število članstva ni na ravni pričakovane-. ga. Društvena uprava si bo odslej prizadevala razgibati delo društva v sodelovanju s šolo, šolskim športnim društvom, vzgojnovar-stvenima ustanovama, ter še posebej s Fenolitom in Likom, ki kažeta veliko posluha za telesnokul-turno problematiko. Trudili se bomo, da bodo objekti resnično izkoriščeni. Zato bodo zelo dobrodošli vsi, ki bi hoteli sodelovati v organizacijskem ali strokovnem delu društva, prav tako pa seveda tudi vsi, od najmlajših do najstarejših, ki se bodo želeli aktivno udejstvovati v katerikoli sekciji društva.
Izkoriščam to priložnost in se, zahvaljujem vsem sedanjim in nekdanjim dolgoletnim vodstvenim delavcem ter vodnikom v društvu za vse vložene napore in jim ob
Zmagovalec letošnjega prvenstva Borovnice v malem nogometu je postalo moštvo Avtoprevoznikov (tantje v trenirkah), ki so v tinalu premagali moštvo Lika s 4:1. Tekma je bila zanimiva, obe moštvi pa sta se na tej tekmi dokazali tudi v lepem in pravem športnem obnašanju.
»Motor« borovniškega nogometa Andrej Ocepek je najboljšim nogometnim ekipam podelil pokale.
današnjem slovesnem trenutku iskreno čestitam. Prepričan sem, da bo društvo z njihovim sodelovanjem in zagnanim delom v prihodnje pod praporom, ki ga razvijamo, doseglo še mnogo večje uspehe v korist mladih rodov ter delovnih ljudi in krajanov Borovnice.«
Poleg športnikov so program ob otvoritvi popestrili še folklorna skupina Bistra in skupina bobnarjev, otvoritveni trak pa je prerezala najboljša športnica borovniške osnovne šole Urška Debevec. Izredno zanimanje med gledalci pa je vladalo tudi za finalno tekmo v malem nogometu med Likom in Avtoprevozniki, s katero se je zaključilo prvenstvo Borovnice v malem nogometu.
Priznanja najzaslužnejšim
Združenje šoferjev in avtome-hanikov Vrhnike je tudi letos organiziralo že tradicionalni rallv, 8. po vrsti. Sodelovalo je 15 tekmovalcev in dve tekmovalki. Prijavljeni so se morali izkazati v spret-nostni vožnji pred Domom JLA, drugi d jI je imel cilj pred ribiškim domom v Sinji gorici.
Največ je pokazal mladi Branko Malneršič s svojim fičem, saj je nabral samo 85 negativnih točk, tako da je na koncu osvojil prvo mesto . Med tekmovalkami je zelo dobro vozila Darja Mauri, ki je bila v skupni uvrstitvi odlična sedma.
Priznanja in nagrade so podelili pred ribiškim domOm v Sinji gorici. Združenje šoferjev in avtomehani-kov je podelilo tudi posebna priznanja svojim članom, ki so v organiza-jiji pet, deset, petnajst, dvajset pe-tindvajst in trideset let. Častni član ZŠAM je postal Janko Oblak st. Devet šoferjev, ki v svoji dolgoletni 'Tfcarieri profesionalnega ali amater-
skega šoferja niso bili nikoli kazno vani, je dobilo priznanje »vzorni voz nik«. Edini traktorist med njimi je bil Jože Šubic Rezultati:
Rezultati auto-ralyja: 1. Branko Malneršič 85, 2. Zoran Pečar 100, 3. Anton Žibert 113, 4. Miro Mivšek 119,5. Jože Malneršič 121,6. Marjan Smrtnik 124, 7. Darja Mauri 128, 8. Jože Stanovnik 135, 9. Frančiška Malavašič 144,10: Rado Soklič 153, 11. Karli Pođhostnik 158, 12. Pero Bajsat 160,13. Franc Japelj 169,14. Janko Nartnik 180,15. Simon Želez-nik 182, 16. Marjan Merlak 1R6, 17. Anton Oven 201.
Občinski svet za preventivo in vzgojo v prometu Vrhnike podelil je priznanja »vzorni voznik«. Dobili so jih:
1 Marjan Markelj, 2 Janez Krvina, 3. Jože Subic, 4. Janez Lenaršič, 5. Anton Lah, 6. Anton Brglez, 7. Jože Otrin, 8. Dušan Rodovšek, 9. Stane Japelj. Častni član je postaj Janko Oblak st.
Priznanje za 25 let: Drago Arsi, Štefan Car, Alojz Furlan, Janez Gole, Stane Kogovšek, Anton Maček, Cvetko Mele, Janko Oblak st., Avgust Štefančič, Daniel Velka-vrh, Zlotan dr. Žekš, Janez Krvina, Rudolf Malavašič, Jože Tomšič, Janez Lenaršič, Alojz Mahovec,
Franc Dolinar, Vinko Poljanšek, Janez Dobrovoljc, Franc Orel, Bernard Železnik, Ivan Osredkar, Anton Smrtnik, Pavel Ogrin, Janez Skubic, Vinko Podobnik, Ivan Mole, Rafko Miketič.
Priznanje za 30 let: Anton Lah.'
M. ARSIĆ
Medalja tudi organizatorjem
Dvodnevno tekmovanje najboljših športnikov našega vojnega letalstva in protiletalske obrambe se je končalo s podelitvijo priznanj in nagrad. Dobili smo nove prvake v streljanju s polavtomatsko puško, z avtomatsko puško ter z vojaško pištolo. Dobili smo najboljšega v mnogoboju, plezanju po 7 metrov dolgi vrvi, zmagovalca v skoku v daljavo, obvladovanju preprek, metanju bombe v cilj, zmagovalca v krosu na 2000 m. Jugoslovanska športna javnost je izvedela, da so bili najboljši Zagrebčani, seznanjena je bila z vrstnim redom ostalih štirih moštev. Tokrat vas želimo seznaniti z organizatorji tekmovanja, z ljudmi, ki so delali mesece, da so omogočili to tekmovanje. Pri tem pa so prihranili milijone. Pa pojdimo po vrsti.
Kasarna Ignac Voljč-Fric je bila  zgrajena   1975.  leta, a
Zmagovalci 34. športnega prvenstva RV • in PVO
' Vojaški mnogoboj:
Vrv 7m: Stevanovič (Beograd) 6,00 sekund.
Metanje bombe v cilj: Idrizi (Zagreb) 95 krogov
Ovire: Ljazani (Zagreb) 1.27,75.
Skok v daljavo: Škoro (Za-' greb —1) 5,69m.
Kros 2000m: Miladinov (Sombor 6.41,11.
Skupni zmagovalec mnogoboja: Idrizi (Zagreb) 311.
Streljanje: Polavtomatska puška: Serdar (Zagreb) 472.
Avtomatska puška: Traj-kovič (Beograd) 407.
Pištola: ' šijan (Sombor) 499 (265 — 245).
Skupni zmagovalec streljanje: Zagreb 5755.
Lestvica: 1. Zagreb 20, 2. Sombor 12, 3. Niš 12, 4. Zagreb-1 12, 5. Beograd 4.
RADOSLAV MIŠETIĆ, vodja gradnje športnih objektov:
Kasarna je bila naseljena 1975. leta, športni tereni pa ne, tako da smo uporabljali športne terene bližnjih enot in Partizana na Vrhniki. Ker pa so v enoti v glavnem mladi ljudje, se je pokazala potreba, da zgradimo tudi te terene. Ugotovili smo, da je to mogoče. Predpostavljeni so se f našo idejo strinjali. Dobili smo 2 milijona dinarjev, vse ostalo je delo vojakov in starešin naše enote. Veliko nam je pomagala tudi enota tovariša Bogoljuba Ugrinova. Tudi vozili smo sami, poškodb ni bilo nobenih. Tak rezultat smo lahko dosegli samo zaradi moralne zavesti vsakega posameznika in pravilnega razumevanja ekonomske situacije, v kateri je tre nutno naša domovina.
Izgradnja športnih objektov in njihovo uporabljanje bo gotovo veliko pripomoglo k večji bojni pripravljenosti naše enote. lSrs
Pa od op ok, be mt
ho nit-
Cilj
bo
športni objekti niso bili zgrajeni zaradi pomanjkanja denarja. Organizacija34. prvenstva RV in PVO pa je bila velik motiv za vojake in starešine, da z lastnimi močmi zgradijo športni kompleks. Delali so ob sobotah in nedeljah ter popoldne, vložili 13 tisoč ur, ko so gradili igrišča za košarko rokomet, atletsko stezo in stezo za ovire (vrednost 3.900.000 din). S prvenstvom so. otvorili tudi svoj športni objekt.
ĐORĐE POVRŽAN, zadolžen vodenje del
Kljub  slabemu vremenu glavna dela opravili v dveh meseci Nasuli smo okoli 1000 kubičnih m trov materiala kot tamponski sloj stezo za prepreke. Delati smo po1 poldne in vse sobote in nedelje! Steza je kvalitetna, podlaga je iz te-nisita. Najbolje so jo ocenili tekmovalci z dobrimi rezultati. Brez eno1 _ tovarišev Miodraga Rajkoviča, M\aM dena Pevca in Franca Cesarja ne *W mogli pravočasno'vsega narediti.
Svečana tribuna z gosti
Podelitev priznanj zmagovalcem in priznanj »vzoren voznik«
Sedanja vrednost objekta je okoli 23 milijonov dinarjev, kar pomeni prihranek okoli 23 milijonov dinarjev. Samo 2 milijona so porabili za nujna dela in nabavo repromateriala.
Dobro organizacijo potrjuje tudi dejstvo, da ni o njej nihče omenil nobene pripombe, tako da zaslužijo zlato medaljo tudi organizatorji. Vse tekmovalce so lepo sprejeli in jih namestili, dobro je delovala tudi novinarska služba, saj je bil dotok informacij hiter in natančen. Organizirali so kulturno-zabavno življenje, obisk delovnih organizacij, pokroviteljev posameznih ekip. Tudi sodniki AZ Slovenije so svoje delo opravili dobro, v splošno zadovoljstvo tekmovalcev in organizatorjev. Na takem tekmovanju so prvič uporabili elektroniko. Člani SK Vrhnika so bili uradni merilci časa.in tudi oni so svoje delo odlično opravili.
Radost zmagovalcev — pred stavniki Zagreba, Sombora " Niša na zmagovalnih stopi1' cah.
*HJ1984
NAŠ ČASOPIS
PRVENSTVO LJUBLJANSKEGA ARMADNEGA PODROČJA V LJUBLJANI IN CELJU
Vrhnika tretja
*J» nedavnem prvenstvu so Ptniki iz kasarne Ivan Cankar Ngll Izraden uspeh v konku-N (tevetna)stii moštev. V ttre-Jlu r avtomatafco puiko so bili WJ|!vo prvi. Streljali so: gte, Igniatovtć, Jstorevlć, Pe r*tć in Buha. S tem orožjem je ^ Buha atoaagel tretje mesto. y streljanju s polavtomatsko "»ko je bila ekipa Vrhnike četrta, 'r6tei s pištolo pa so bili peti.
Treba je omeniti podatek, da je bil
po prvem dnevu tekmovanja v streljanju s pištolo naš predstavnik Vaso Vidakovič prvi z 269 krogi, a je bil v natančnem streljnju nekoliko slabši, tako da je na koncu zasedel peto mesto. ,
Izreden uspeh so dosegli tekmovalci tudi v orientaciji. Vlado Jovano-vič s svojimi vojaki je bil prepričljivo prvi.
Prvi so bili tekmovalci iz Kranja, drugo je bilo moštvo Graničar, tretji pa Vrhničani. M. A.
Dragomer prvi
Čeprav so zadnjo tekmo izgubili (proti Rakeku z 1:2), so bili nogometaši Drago-merja prvi zaradi boljše razlike v golih, pred Drenom, ki je osvojil isto število točk, in Borovnico, ki ima točko manj, a ima najboljši napad.
V skupini B je bilo prvo moštvo IUV in si tako priborilo pravico do nastopa v A skupini. Osvojili so 16 točk, tri več od drugouvrščenega Lika (Borovnica).
Rezultati — 10. kolo — skupina A: Usnjar — Borovnica 1:5 (0:2), Dren —■ Log 3:0 bb, Rakek — Dragomer 2:1 (0:0).
Kpnčni vrstni red
1. Dragomer
2. Dren
3. Borovnica 4 Rakek
5. Usnjar
6. Log
10 10
id
10 10
10 o
15 (31:12)
15 (30:15)
14 (49:20)
10 (34:35)
5 (23:43)
1 (15:57)
Akcije MČ-jev
2. junija smo imeli taborniki zopet akcijo z našimi najmlajšimi. Nismo Pa žal imeli sreče z vremenom, saj nam je ponagajal dež. Na izlet smo Odšli z upanjem, da bomo z vrha Nanosa, z 1251 m visoke Pleše, lahko opazovali kraški svet pod nami, pa se je vsa stvar spremenila v izlet v Okolici Postojne (Postojnsko jamo smo obiskali že pozimi). Kljub slabemu vremenu pa nismo bili slabe volje. Peli smo, se pogovarjali vse mogoče stvari ter se veliko smejali.
Poleg ponesrečenega izleta na Nanos pa smo imeli tudi nekaj sprehodov v naravo, kjer smo se učili, kako preživeti v naravi brez dodat-nihvirov prehrane in jo ohraniti tako, kakršna je, kar pa je tudi osnovrtj oilj taborništva nasploh.
Upamo, da nas bo na naslednjih akcijah še več in da nas vreme ne bo pustilo na cedilu.
Taborniški z-d-r-a-v-o! JANEZ PODRŽAJ
Rezultati — 10, kolo — skupina B: Liko (Verd) — Bistra 3:0 bb, Fenolit — St. Vrhnika neodigrano, IUV — Liko (Borovnica) 1:3(1:1).
t
Končni vrstni red:
1. IUV
2. Liko (Borovnica)
3. Liko (Verd)
4. Fenolit
5. St. Vrhnika
6. Bistra
10 8  0 2 16 (31:15)
10 5  3 2 13 (36:15)
10 3  4 3 10 (17:17)
9 2 3 4 7 (16:19)
9 2   2 5 6 (17:21)
10 10  4 5 6 (16:45)
M. ARSIĆ
Cooperjev test
Testiranje je organizirala ZTK015. 6. na Parti-zanovem igrišču. Sodelovalo je osem žensk in petindvajset moških raznih starosti. Moški so se morali izkazati na stezi, dolgi 2.4 km, ženske so tekle na 1,6 km. Od vseh sodelujočih je dobilo prav dobro oceno pet, ostali so tekli normo za odlično.
KONČALO SE JE TEKMOVANJE V OBČINSKIH KOŠARKARSKIH LIGAH
Prvaka Borovnica in Dren
[•/•Danjem A In B selekcije občinska košarkarska liga na *ki v Blatni Brezovici sa Je tudi uradno končalo tekmo-P v ligi m aszono 1964. Ob koncu tekmovanja ao podelili •»*». primanja In diplome. Ta častna dolžnost Je pripadla £**Mku ZTKO, Jožetu Prvlnaku. ^kmovanje je potekalo v dveh skupinah s po šest moštev. Če "iziramo delo te sezone, pridemo do zaključka, da bi se dalo Ij^aliko narediti glede organizacije, z resnejšim odnosom do !• Posebno Se zato, ker smo želeli s takim načinom tekmovanja košarki mesto, kakršnega je imela pri nas pred desetimi leti S »matičnim tekmovanjem se da spremljati forma nastopajočih. > naj bi bila osnova za izpopolnitev košarkarske selekcije naše lne ■ Razmišljajo o enotni ligi naše občine, s tem da bi obstajala Jiga krajevnih skupnosti. Tako bi ta atraktivni in popularni ' našel svoje mesto tud v sredinah, kjer je bil do sedaj manj
' A skupini je moštvo Borovnice suvereno osvojilo prvo mesto, ni izgubilo niti ene tekme. Borovnica ima tudi najboljšega "ca — Franja Modrijana. V skupini B je tako prepričljivo osvojil mesto Dren in bo v naslednji sezoni, skupaj z drugouvrščeno "o Brezovico, nastopil v skupini A, iz katere se bosta preselili leuvrščeni moštvi.
Tabela — A: 1. Borovnica 20, 2. Vp 1267 14,3. log 12,4. Dragomer 10, 5. Argos 4, 6. Stara Vrhnika 0.
B: 1. Dren 18,2. Blatna Brezovica 16,3. Mladinci (Vrhnika) 12, 4. Vrhnika 10, 5. Zaplana 4, 6. Vrhnika (kadeti) 0.
Selekcija A — selekcija B 63:66(34:32)
Igrišče v Blatni Brezovici. Gledalcev 50. Sodnika Kavčič (Vrhnika) I Stricberger (Ljubljana).
SELEKCIJA A: Modrijan 25, Dezutelj 12, Rajaković, Petkov-šek, Bajec 8, Muha 12, Petkovski 6, Papež.
SELEKCIJA B: Pirnat, Jevšek 22, Jelovšek, Đosić, Nagode 4, Muleji Naveršnik 18, Bizjak 14, Lončar 2, Seljak 6, Ravnikar.
Moštvi sta igrali v slabem vremenu, problem je bilo mokro igrišče. Igrali sta atraktivno košarko. Verjetno se ima B selekcija za zmago zahvaliti dejstvu, da je imela malo višje igralce, kar je odločilo igro pod koši.
M. ARSIĆ
\
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM VRHNIKA, LJUBLJANSKA 10
obvestilo
VSE GRADITELJE OBVEŠČAMO, DA IMA LESNINA NA VRHNIKI VELIKO IZBIRO STAVBNEGA POHIŠTVA PRIZNANEGA PROIZVAJALCA LESNA, SLOVENJ GRADEC.
TRGOVINA LESNINA NA VRHNIKI NUDI KAKOVOSTNA
OKNA IN VRATA VSEH VRST, POLKNA, STENSKE
IN STROPNE FURNIRNE OBLOGE TER OSTALI GRADBENI
MATERIAL.
Člani Smučarskega društva Vrhnika ne samo deklarativno, temveč s prostovoljnim delom uresničujemo načela stabilizacije Na sliki: Nekaj mlajših članov SD Vrhnika pri prostovoljnem delu, ob adaptaciji sanitarnih prostorov pri ŠD Partizan
»ŽITO« Ljubljana, TOZD
PEKARNA VRHNIKA
razpisuje prosto delovno mesto:
— za čiščenje proizvodnih prostorov — eno delavko
Pogoji:
— dokončana osnovna šola.
— zaželene delovne izkušnje na podobnih delih.
— rešen stanovanjski problem.
Delo se združuje za nedoločen čas. s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja mesec dni.
Kandidati naj prošnje pošljejo na naslov:
»ŽITO« LJUBLJANA TOZD PEKARNA VRHNIKA Idrijska c. 12 Kadrovska služba 61360 VRHNIKA
OSNOVNA ŠOLA LOG-DRAGOMER
V delovno razmerje sprejmemo:
— kuharico-kuharja, (priučen, PK ali KV), in
— snažilko
za stalno s polnim delovnim časom. Prieetek dela je 27. K. 1984.
Pisne prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Log-Dragomer. 61351 Brezovica, informacije po •telefonu št.: 653 046.
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA
VRHNIKA, Cankarjev trg 4
Odbor za medsebojna delovna razmerja
Komunalnega podjetja Vrhnika OBJAVLJA
prosta dela oziroma naloge za
1. ZIDARSKA DELA
(dva delavca)
2. PK GRADBENA DELA
(tri delavce) " »
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod   1:  KV zidar, 6 mesecev delovnih izkušenj, pod 2: osnovna šola.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo Komunalnega podjetja Vrhnika.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Petra Kozjaka
z Jordanovega kota
se zahvaljujemo vsem. ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti in mu darovali cvetje. Še posebej pa velja zahvala gasilcem z Loga. govorniku za poslovilne besede, sosedom za pomoč v tistih težkih trenutkih in zvezi združenj borcev.
Družina Kozjakovih
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta
Janeza Makovca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, organizacijam, znancem in prav vsem, ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti. izrekli besede slovesa, mu darovali toliko prelepega cvetja, nam izrazili sožalje in pomagal v najtežjih trenutkih.
Žena in hčerki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in brata
Antona Škofa
z Verda
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami še tiho upali, ko ste nas hrabrili in nam vlivali moči v dneh negotovosti in ste bili z nami v trenutkih srečanja z resnico. Prav posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem »Mercatorja, TOZD Dolomiti« in SO Vrhnika in sosedom za darovano cvetje in izrečeno sožalje, gffspodu župniku za poslovilni obred in predstavnici KS Verd za poslovilne besede.
žena, otroci, sestri in brat
ZAHVALA
Ob  boleči   izgubi dragega moža, očeta, deda
Jožeta Plankarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem sodelavcem in sosedom za darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala za cvetje organizaciji Liko, organizaciji ISKRA Antene ter KS Verd in govornici za poslovilne besede. Prisrčna hvala družinama Strelec in Suhadolnik za nesebično pomoč in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam. pomagali. Zahvaljujemo se vsem,, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
		1
		ZAHVALA
		Ob prerani izgubi dobre žene in mame Marije Mesec
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se tudi kolektivu IUV, postbno pa nekdanjim sodelavcem in tovarišu Urhu za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi gospodu kaplanu za opravljeni obred.		
	Žalujoči: mož Tone, hčerka Mirni in sin Toni z družinama	
Seznam krajanov, ki so prispevali svoj delež za izgradnjo pokopališča na Vrhniki do 31.5.84
Armič Marija, Klis S- S. Alasevic Dragan in Alenka. Klis 7. Aleksič Krsto in u,o5, Srvkma 27. Arsič Dragan. Marija. Aleksander in Simon, Opekarska 'A Blaževič Alojzija, Ul. 6. maja 10. Bostjancič Anton in Slavka, Gradišče ]J. Bogataj Ivana in Lkfja, Gradiče 19. Bizjak Vinko st., Vinko ml in Marija 7°PaisjB 52, Burjak Matevž in Frančiška, Delavsko naselje 10; Bricelj J<*sf ki Branka. Voljčeva 15. Buček Frančiška, Butanjova 13, Buček i«nez. Butanjova 13, Basa Jože, Idrijska 8, Bele Janez in Angela. KlisS-5, "»miež Janez, Klis 26. Bizovičar Gabrijela. Gradste S-4. Butko Cvetko in */». Gradite S-4, Beljut Rafaela, Tržaška 17, Broznikar Marija, Tržaška S Cot Darinka, GradšiS 19, Cot Janez. Ob potoku 45, Cadež Anton, ^•HKe S-5, Česen Silva, Cankarjev trg 12, Čotašnik Emanuei, Ljubljan-!ja 2. Car Štetan In Kristina, Idniska 40. Cankar Herta, Dobovičnikova 16, ijailer Uršula. Mrakova 10. Družina Gruden. Delavsko naselje 6. Drmota I^tko, in Marija, Delavsko naselje n h„ Dolenc Jakob, Ivana, Marija in ^[•nko, Partizanski tabor 14, Dobave Anton in Boža, Cesta gradenj 15. r*rovoljc Pavel, Dobovičnikova 39, Dečman Ernest in Ha, Kila S-5. Do-Vinko in Anka, Gradiče S-4, Dobrovctjc Janez in Marija. Tržaška i". Feler Roman, Mrakova 14, Frank Frančiška, Tržaška 55. Gabovšek jjter* in Marija, Kopališka 22. Gantar Marija. Na klancu 7. Glažar-Kralj Srbija, Stara cesta 54. Grča Andrej in Sonja. Stara cesta 2. Gutnik Franc. SJaijeva 2, Gantar Rado in Anka, Butanjeva 35, Garatblj Jožef in Vida, R*ovičn*ova 23, Gumitar Matilda. Ob potoku 24, Guzetj Albini, Klis 27, T.1*** Jožefa, Ljubljanska 30, Grampovčnik Matevž in Marija, Tržaška C Grom JanezSn Ivana, Robova 20, Grom Janez in Ana. Robova 21, 2*1 CM, Gradiče 16, Hren Ivanka, Delavsko naselja 22, tvantič Marija. S-6, Jaktč Franc, Pot v Mo&Hnik 27, Jaktč Rafael in Mateja. Pot v Mo-
čilnik 28. Jereb Ivan. Usnjarska 5. JovanovkS Radomir in Frančiška, Voljčeva 4. Jurjevčič Alojzij. Hrib 6. Jelen Anton in Marija. Butanjeva 16. Jelen Anton ml. in Maja, Butanjeva 16. Jurjevčič Valentin. Idrijska n.h., Jakše Jožel in Jožefa. Dobovičnikova 26, J.akin Mada, Kis S-5. Jer ina Anton ml. Srvkina 16, Japelj Stanislav in Ana, Ljubljanska 36. Jug Silvester in Magda, Ljubljanska 40, Jerina Ignacij, Kurirska pot 2. Jeraj Sonja in Jakob. Kurirska pot 14, Japelj Frančišek in Zdenka. Robova 29, Kržič Marjan in Marija, Kopališka 13, Kotni Ivana"in Mira, Kopališka 28, Košir Justina, Usnjarska 7, Košir Rado in Marija, Usnjarska 7, Kozmara Jovanka, Močilnik 5, Kos Viktorija, Voljčeva 5, Kosmrl Frančiška, Voljčeva 6, Kuhar Frančišek, Partizanski klanec 2. Knapič Stanislav in Marija, Partizanski klanec 15, Krašo-vec Simon in Metka, Na klancu 41, Kraiovec Robert, Idrijska 39, Kuharic Jernej in Marija, Dobovičnikova 60, Kordč Josip in Urica, Klis 7, Krečkovic Ilija. Klis 27, Karan Rajko, Klis 30, Kovač Štefka, Gradiče S-4, Korenč Maja. Gradiče S-4. Kajtna Srečko in Vlasta. Gradiče S-9, Kastelic Meta. Sivkira 6. Kavčič-Slabe Martina, Srvkina 23, Kozamernik Janez in Marija, Cankarjev tro, 2, Knavs Vladmir in Albina, Tržaika 18, Kubot Marjan in Angela, Tržaika 30, Krže Marija, Robova 1, Kalanj MiKvoj in Milena, Robova 11, Klobučar Janez, Robova 19, Leskovec Marija. Gradiče 11, Leskovec Jožef in Marija. Gradiče 17, Luštrek Stanislav, Ivana in Stanislava, Kopališka 45, Lah Anton in Marta, Mrakova 16, Lešnjak Angela, Klis S-7, Leben Anton, Srvkina 4, Lazar Pavel in Terezija, Opekarska 32. Mele Frančiška, Gradiče 17, Mrak Cecilija, Gradiče 18. Mole Terezija, Partizanski tabor 7, Markelj Marjan, Petkovikova 4. Mesec Marija. Petkovikova 16, Modrijan Jožefa, Partizanski klanec 42, Malovrh Franc. Cesta gradenj 2, Majer Frančiška, Stare ceste 11. Maikeljc Janez m Mira. Stara cesta 45, Mauri
Stanislav m Angela, Butanjeva 24, Mesec Rajko in Gizela, Idrijska 20, Mesec Anton in Marija, Idrijska 90, Maček Janez in Marija, Ob potoku 57, Mileč Stjepan in Julijana, Ob potoku 80, Miletič Momčilo in Marija, Ob potoku 81, Mesaric Karol, Klis S-5, Mole Cveto in Pavla, Klis S-7, Matic Mihajlo in Julijana, Klis S-7, Murič Husein in Fatka, Gradiče S-4, Mustada-nagič Ivana, Opekarska 5, Marinč Stanislav, Opekarska 8, Mesec Janez, Opekarska 26. Mugerli Avgust, Ema in Vlasta, Ljubljanska 2, MHojevič Kristina, Ljubljanska 31, Majer Nikolaj in Robert, Ljubljanska 32. Mladenovič Nada, Tržaika 17, Masten Antonija, Tržaika 30, Mattias Ivan, Tržaika 47, Mattias Andrej, in Ljubka, Tržaika 69, Mainersič Frančišek in Andreja, Tržaška n.h., Molk Janez in Marija, Tržaika 74, Mohar Aleš in Ana, Robova 11. Novak Bronislava, Ul. 6. maja 12, NadKisk Peter in Elizabeta, Gradišče 17. Nikohe Miio in Margarita, Voljčeva 4, Neiković Nešto. Na klancu 20, Nicoletti Ivan in Angela, Stara cesta 56, Novak Ivan, Idrijska 17, Novak Ivan, Jana in Marija. Idrijska 36. Nagode Vincencij in Viktorija, Idrijska 63. Nagode Andrej in Marta, Dobovičnikova 24, Nagode Ivana, Gradiče S-9, Nussdorfer Jernej in Frančiška, Tržaika 17, Novak Miroslava in Leopold, Robova n.h., Otič Katarina, Ul. 6. maja 12, Ogorelec Smiljan in Magda, Delavsko naselje 32. Oblak Antonija, Voljčeva 21, Ogrin Pavel, Idrijska 67, Ogrin Janez in Pavla, Idrijska 74, Ogrin Branko in Martina, Tržaška 52, Pe-trovčič Ignacij. Gradiče 8, Petkovšek Jakob in Terezija, Kopališka 21, Po-ropat Jamslav, Pot v Močilnik 18, Pečkaj Matija, Voljčeva 14, Pirnat Janez, Dragica in Mateja, Stara cesta 42, Petkovšek Jurij in Dragica, Dobovičnikova 45, Patačko Franjo in Marica, Klis C-2, Pažin Milan in Ana, Klis C-3, Pliberšek Berta, Klis 34, Postružnik Slavka, Gradišče S-9, Pelko Janez in Milka, Kolodvorska 2, Petrič Ana, Ljubljanska 18, Petkovšek Slavko in Mojca, Ljubljanska 33, Pivk Herman in Milenka, Tržaika 27, Popit Julijana, Tržaika 73, Petavsu Jakob, Kurirska pot 3, PSorn Boris, Kurirska pot 9. Pejić Tomislav in Marija, Kurirska pot 17, Petrovčič Franc, Karolina, Franc ml., in Peter, Robova 4, Rous Elizabeta, Zl. 6. maja 9, Rus Ana, Suinikova 1, Rozmane Anton ml. in Julijana, Partizanski klanec 29. Rotar Anton. ■ Stara cesta 7, Ravielj Marija, Idrijska 16. Rančev Kiril in Pavla, Klis C-2, Robek Slavko in Ančka, Gradiče S-4, Rudolf Benjamin in Kristina, Gra-
dišče S-9, Resnik Marija Cankarjev trg 11, Rozman Janez in Jelka. Ljubljanska 14, Rajakovlč Nedeljko in Jovana, Tržaika S-15. Rode Vulibald, Tržaška 34, Skodlar Srečko, Ul. 6. maja 10, Stržinar Marija, Gradiče 1, Sedej Pavla, Gradite 9, Sečnik Peter in Sonja, Pot v Močilnik 1K Slabe Avgust in Ivana, Usnjarska 17, Semič Jože in Milena, Mrakova 4, Senjur Karolina, Mrakova 14, Stare Marjan in Vesna, Partizanski tabor n.h, Sluga Frančišek in Hedviga, Na Klancu 29, Slavec Janez ml. in Tatjana Butanjeva 15, Smodi Jože in Betka, Dobovičnikova 3, Smuk Saradna, Dobovičnikova 48, Senjur Karel in Angela, Ktis 15, Skodlar Matevž, Klis 27. Slabe Jože, Sivkina 23, Simon Matjaž, Jelovškova 6, Semič Alojz. Ljubljanska 33, Simončič Ciril in Marija, Tržaika 18, Skvarča Ljudmila in Marija, Tržaška 22. Sraj Anton in Marija, Gradiče 19, Sebenik Andrej, Pot v Močilnik, 29, šestan Ivan In Nada, Usnjarska 6, Sestan Janez in Nada, Usnjarska 6, Stupica Neža, Delavsko naselje 4, šurca Ivan, Partizanski klanec 10, šešet Stjepan in Marijana, Stara cesta 20. Švigelj Franc in Boža. Butanjeva 3, šurca Valentin in Marija, Idrijska 49, štrubetj Ana, Ktis C-2, Šehovič Rifat in Miroslava, Klis C-2, Šmigoc f rane in Marija, Opekarska 5, Tršar Milan, Gradiče 2, Trček Franc, Tržaška 17, Treven Andrej, Partizanski tabor 17, Trček Vincencij, Hrib 7, Tomšič Vinko, Idrijska 13, Trnav-čevič Peter, Ivana, Milan, Dobovičnikova 74, Troha Marija, Klis A 2, Tomi-nec Mihael, Klis 8, Tominec Gabrijela, Klis 8, Tomšič Stanislav, Marija in Janez, Opekarska 27, Tomšič Anton st, in Antonija, Opekarska 41, Tur k Jožef in Marjeta, Tržaika 66, Umek Mihael in Marija. Gradite S-9, Urh Marjeta Kurirska pot 13, Urh Janez in Danijela, Robova n.h., Vuk Ivan in Majda, Kopališka 32, Volf Filip in Nevenka. Stara cesta 2. Vovk Milan, Tržaška 30, Velkavrh Anton Partizanski tabor 3, Vintar Igor in Bruna, Idrijska 62. Vukosavljevič Olga, Ob potoku 8, Zalaznik Stanislav. Gradiče 17. Zala; Karolina in Antonija, Partizu.iski klanec, 16, Zalar Marija, Na klancu, 24. Zimsek Jurij in Majda, Na klancu 27, Žemljic Amalija, Ignac in Matija, Stara cesta 23, Zalar Franc in Tinca, Klis 29, Želez nik Stane. Pot v Močilnik 20, Žagar Ana, Delavsko naselje 23, Živec Damijan in Lidja, Dobovičnikova 57, Žbogar Frančiška. KNs S-6, Žgavec Katarina, Klis S-6, Žekš Zol-tan, Klis 13, Sečnik Viktor in Helena, Idrijska 40.
dr. Zupanova: »Takš-nale šola je koristna za otrokov razvoj.«
Takoj po dopoldanskih urah pouka, predno so se razšli po »plavalnih« skupinah, še skupinska slika za spomin.
Tugo Smrtnik: »Luštno nam je na morju.«
Ester Zrimšek: »Kar precej novih prijateljev sem spoznala.«
Učilnica v naravi
Počitniško naselje v Vaio-vinah kamor hodijo naši otroci že vrsto let v šolo v naravi je polno otroške razigranosti. Skrbne oči njihovih »drugih« očetov in mam pa jih ne puste z vida. »Imajo sicer precej prostega časa, da se sprostijo, da sklepajo nova prijateljstva in znan-stva, hkrati pa se navajajo tudi ha samostojnost. Nekateri so prvič ,od doma'. Lahko rečem, da so se odlično vživeli v to novo okolje. Spoznavajo obmorski svet, rastlinstvo in živali, merijo temperaturo vode, opazujejo plimo in oseko, pišejo, rišejo in urejajo stenski časopis. Seveda vse to teče po posebnem učnem načrtu,« pripoveduje pedagoški vodja letošnje šole v naravi Elica Brelih in pristavlja, da jih ob tem naučijo vaditelji tudi plavati, kar je najbrž osnovni smoter takšne šole. Poleg tega so imeli tudi nekaj kratkih ekskurzij, ogledali so si areno v Pulju, če si že na morju pa se je treba peljati tudi s čolnom ali si ogledati ladjo.
In če vse to povzamemo kaj lahko ugotovimo, da sta prila-
gajanje otrok na novo okolje in kolektivno življenje pomembni vrednoti šole v naravi, zato bi bilo kar precej narobe, da bi to obliko socializacije naših otrok opustili. Zadovoljni so starši, učitelji, še največ pa imajo od te šole ravno otroci, zato velja to
obliko vzgoje še okrepiti, ne pa jo opuščati.
Za 320 otrok iz vseh treh naših osnovnih šol in s šole s prilagojenim učnim programom so skrbeli učitelji in 32 vaditeljev plavanja. Razdelili so si delo. Pedagoško delo je bilo
stvar učiteljev. Vaditelji plavanja pa so imeli vsak svojo skupino, v kateri je bilo od osem do dvanajst otrok, odvisno pač od plavalnih sposobnosti otrok.
Vine Bizjak je vodja te šole letos že drugič. »Delamo po opredeljenem programu, delo teče nemoteno, saj je to že utečena in strokovno usposobljena ekipa in sem kar zadovoljen.«
Tudi tokrat se jim je pridružilo deset otrok naših zdomcev s Švedske. Z njimi sta tudi učiteljici Rada Pišler in Mihaela Ba-rišič. Otroci so se sprijateljili, čeprav vsi ne znajo slovenskega jezika, dobro se počutijo v domovini in si tudi še v naprej želijo takšnega letovanja.
Nad zdravjem otrok je bedela dr. Zupanova: »Ni bilo hujših poškodb, le kakšna odrgnina in praska in nekaj prehladov. Kar dobro čuvajo otroke naši učitelji in vaditelji.«
Kakšnih deset kilometrov stran, v Fazani, v vojaškem počitniškem domu pa so »čofota-li« po morju otroci, ki hodijo še v vrtec. Letos je ta »tabor« vodila Erika Slatner, vzgojiteljica z vrtca Na hribu. Tu je delovni
dan nekoliko drugačen kot v Valovinah, saj so otroci stari šest, sedem let. Otroci so tu na aktivnem počitku. Delovnik je prilagojen njihovi starosti, gotovo najpomembnejše je, dase otroci socializirajo, naučijo plavati in se utrdijo za mrzle zimske dni. Zaradi posebnega pristopa vzgojiteljic se nekateri otroci kar hitro nauče plavati.
V razgovorih, na izletih, sploh od jutra do večera je bilo nenehno slišati tisti značilni otroški »zakaj« in vzgojiteljice in en vzgojitelj so imeli nenehno veliko dela. Opravili so ga res odlično!
Ob koncu bi veljalo še pristaviti, da bi bilo prav, da bi v prihodnje le bili vsi, najmlajši in četrtošolci »pod isto streho«.
, urnim    >     9 L
V Fazani je okolje za najmlajše idealno. Vsi so bili razpoloženi tako kot tile ob tovarišici Ivanki.
i mu i i W
Otroci iz Švedske so bili radi okoli vaditeljice Lutke Cerk.
Tatjana Krašovec — novi družbeni pravobranilec samoupravljanja
Skupščini občin Logatec in Vrhnika sta imenovali za novega družbenega pravobranilca samoupravljanja za ti dve občini diplomirano politologinjo Tatjano Krašovec z Vrhnike. Franc Žužek, ki je doslej opravljal to dolžnost pa odhaja v pokoj.
Dimnikarji bodo v nekurilni sezoni od julija do konca septembra imeli očiščevalne akcije po krajevnih skupnostih tudi na področju vrhniške občine.
Akcije bodo usklajevali oziroma organizirali s krajevnimi skupnostmi tako, da bodo občani pravočasno obveščeni o dnevu dimnikarjevega prihoda.
Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-54000 — Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravi-' ca, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.
Občinski odbor ZZB NOV in vrhniška lovska družina
vabita
na tradicionalno srečanje ob dnevu vstaje v Razorski dolini. 22. julija ob 13. uri se torej ponovno snidemo v Razorski dolini.
lit*
glušič Ivana kemična čistilnica
Nova kemična čistilnica (pri mos'tu čez Ljubljanico) je odprta
vsak dan od 9. do 19. ure in v soboto od 8. do 11.30
GRADNJA POKOPALIŠČA IN MRLIŠKE VEŽICE
Za pokopališče še zbirajo prispevke
Vrhniške delovne organizacije so ponovno pokazale razumevanje za dokončanje vrhniškega pokopališča in mrliške vežice. Računajo, da bodo s sredstvi, ki jih bo prispevalo združeno delo in občani poravnali obveznosti do SKOCES-a v vrednosti 1 milijon 450 tisoč dinarjev, prizadevajo pa si, da bi zbrali še 1,5 milijona dinarjev, kolikor še potrebujejo za dokončanje pokopališ-
ganizacijah združenega dela kakor tudi ne v gamizonih na Vrhniki, čeprav bi kazalo že tedaj dovolj seznaniti vse sredine z načrtovano akcijo. Zato se sedaj vrhniške krajevne skupnosti tesneje povezujejo z njimi in jim skušajo ta problem bolj približati.
Tudi na sestanku vseh treh krajevnih skupnosti so se dogovorili, da vlože vse napore za čim uspešnejšo realizacijo akcije zbiranja -sredstev med krajani, ter tudi v osebnih stikih s krajani skušali doseči zadostno informiranost in pozitiven odnos do gradnje pokopališča in vežice. Že na samem začetku je odbor menil, da bi vodili akcijo le med krajani, saj gre v bistvu za prostovoljni prispevek krajanov (takšno je bilo tudi stališče skupščine KS), zato v začetku niso vodili posebne akcije v or-
Do 1. junija pa so krajani s svojimi enkratnimi prispevki zbrali 1 milijon 150 tisoč dinarjev. Ob tej priliki pa odbor ponovno naproša še vse ostale, da skupaj z delovnimi organizacijami omogočijo dokončanje gradnje.
V Sinji gorici so asfaltirali nekaj več kot petsto metrov cest v vrednosti okoli 260 starih milijonov dinarjev. Pretežni del sredstev so zbrali krajani, in sicer so 70 milijonov dinarjev namenili iz sredstev, zbranih s samoprispevkom, 90 milijonov dinarjev bodo zbrali krajani z enkratnim prispevkom, 30 milijonov dinarjev Jim je primaknila Industrija usnja, razliko pa SKOCES.
Nove cene komunalnih uslug in storitev
S prvim Julijem 1984 bodo s polletno zamudo stopile v veljavo nekatere nove cene komunalnih uslug in storitev. Tako se bo povečala cena vode za*44% in bo znaiala 16,35 din, kanalščina za 41 % in bo znašala 5,65 din za tiste uporabnike, ki plačujejo polno ceno, ter 3,20 din za tiste uporabnike, ki plačujejo le delež ža razširjeno reprodukcijo. Cena odvoza smeti pa se bo glede na preteklo obdobje povečala za 37 % in bo za gospodinjstva znašala 1,80 din/m2.
Ob tem je potrebno ugotoviti, da so odobrene cene v skladu s projekcijo cen za leto 1984 in da so bistveno nižje od cen, ki so bile dogovorjene že v letu 1983. Dejstvo je namreč, da so se uporabniki in izva-jajlci komunalnih uslug v občini Vrhnika že v decembru 1983 dogovorili za povprečno 57 % povečanje cen, ki naj bi stopilo v veljavo s 1. 1. 1984.
Zaradi znanih ukrepov ZIS pa do tega tedaj ni prišlo in rezultat takšnega stanja je bila tudi izguba v Komunalnem podjetju.
V mesecu maju pa je bil v sklopu ukrepov za odmrznitev cen predložen Izvršnemu svetu SO Vrhnika tudi DOGOVOR o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984, h kateremu je naš IS tudi pristopil, določa pa izhodišča za dvig cen stanarin, komunalnih storitev, mestnega in primestnega prometa in kruha. Če se omejimo le na cene komunalnih uslug, potem ugotovimo, da so navedene podražitve v skladu z dogovorom.
Če pa natančneje analiziramo predlagane podražitve, ugotovimo, da zaradi zamika (veljavnost novih cen šele s 1.7.1984) znaša letna stopnja podražitve le 50 % nominalne podražitve, kar pomeni za voda-rino 22%, za kanalščino 20,5% in odvoz smeti 18,5%. Ob tem, da predvideva občinska resolucija za letošnje leto nominalni dvig osebnih dohodkov 22,9 %, kar pa bo glede na polletna gibanja gotovo preseženo, ugotavljamo, da se cena komunalnih uslug realno znižuje.
Glede na aktualnost problematike ponovno podajamo obrazložitev plačevanja prispevka za razširjeno reprodukcijo kanalščine in prispevka za števec.
Razširjena reprodukcija
Skupščina komunalne skupnosti Vrhnika je na svoji seji oktobra 1982 sprejela Pravilnik o pogojih za odvajanje odpadne in meteorne vode na območju občine Vrhnika, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS 40/82 in ki v svojem 18. členu zavezuje vse porabnike vode, da so dolžni plačevati kanalščino, ne glede na način odvajanja vode.
Ker je bil imenovani Pravilnik izdelan brez podlage odloka, je decembra 1983 občinska skupščina sprejela Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju občine Vrhnika, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS 3/84. Ravno pri plačevanju kanalščine pa je odlok pustil problematiko odprto in zahteval uskladitev pravilnika. Tako je sedaj predlagano, da se za reševanje problematike na tem p8-dročju še nadalje zbira razširjena reprodukcija od vseh porabnikov vode, ne glede na način odvajanja le-te, enostavno reprodukcijo po plačujejo samo tisti, ki so na kanalizacijo priklopljeni.
Prispevek za števce je bil uveden v letu 1983 za vse individualne porabnike vode. Vzrok za uvedbo tega prispevka je bil v tem, da zahteva Zakon o merskih enotah in merilih, (Uradni list SFRJ 13/76, 34/80, 19/76), da se vodni števci v roku 3 let pregledajo in žigosajo. Na podlagi teh izhodišč je bila izdelana tudi analiza in izračunan sorazmerni delež, ki ga stranke dvomesečno plačujejo ob vodarini in sicer 63,40
din/mesec.
Komunalno podjetje Vrhnika;: