Leto i.
Ljubljana, petek 8. avgusta 1919.
Štev.
1/1.
Cene po poStii u celo leto K 40'— sa polleta . K 20'— ta ceiri leto K 10'— ta 1 mesec K 3 50
Za LjubI)ano mesečno 3 il
Uredništvo in uprarn. Kopitarjeva ulica Si t,
Uredit, telefon itetJA
NEODVISEN DNEVNIK ^ Posamezna številka t6 vinarjev,
Nadvojvoda J®žei za skupno delovanje
vseh slojev.
LDU, Budimpešta, 7. avgusta. (DKU.) OKU javlja: Danes se je zglasila pri nadvojvodu Jožefu in pri ministrskem predsedniku Fridrichu deputacija organizacij in društev ogrskih kmetovalcev, obrtnikov in trgovcev- Govornik deputacije je pozdravil nadvojvodo in potem prosil, naj se v bodoče dovoli tudi obrtnikom in trgovcem
vpliv na deželne zadeve. Nadvojvoda Jožef je rekel med drugim: Delati hočemo skupno ramo ob rami, da obnovimo domovino. Ministrski predsednik Fridrich je izjavil: Nadvojvoda ne želi v kabinetu aristokratov in politikov, temveč strokovnjake, obrtnike, zdravnike in profesorje. Bodočnost Ogrske bo v rokah takih mož.
Naloge nove mažarske vlade.
LDU Budimpešta, 7. avgusta. (DunKU) JKU sporoča nastopno: Nadvojvoda Jožef je v soglasju z budimpeštanskimi zastopniki entente poveril vodstvo poslov provizorični vladi, ki bo ostalo toliko časa, dokler nadvojvoda ne bo, zaslišavši kmeta, delavca in meščana, imenoval prehodnega kabineta, Provizorna vlada obstoja iz strokovnjakov, vseučiliških profesorjev, vojakov in iz elite izkušenih ministrskih uradnikov, Prva njena naloga ie vzdržavanje
notranjega miru in reda .Predsednik provizorične vlade Fridrich bo gotovo naSel sredstva in pota, da bo, opirajoč se na celokupni ogrski narod, obvaroval anarhije deželo, ki je v dolgoletnem trpljenju prišla na rob propada. Prebivalci glavnega mesta z največjim veseljem pozdravljajo zgodovinski prevrat, ki vzbuja največja upanja, Po viharjih baš minule preteklosti vpliva nastop osebnosti nadvojvode Jožefa pomirjevalno.
Prevrat na Mažarskem pripravljen v Parizu In Londonu.
LDU. Rotterdam, 7. avgusta. (ČTU,) Vse angleško časopisje stoji pod vtisom mažarskih dogodkov. »Morning Post« in »Westminster Gazette« pravita, da jih razvoj teh dogodkov ne preseneča. Ta rešitev je bila neizogibna in njene niti se ste-
kajo v Parizu in Londonu. Storjen je prvi korak, da se uresniči dolgo pripravljeni načrt, ki naj zajamči mir in ravnovesje v Evropi. Budimpeštansko presenečenje ni edino, kar jih imamo pričakovati v obdo-navskih pokrajinah.
Vrhovni svet proti Rumunski.
LDU Berlin, 7. avgusta. (DunKU). »Abend« poroča iz Pariza preko Berna: Vrhovni svet se je pridružil stališču ame-rikanskega zastopnika Polka in grajal samovoljnost Rumunije, ki je vrhovni svet ne
bo trpel. Ako bo opomin v Bukarešti ostal brezuspešen, se namerava kolektivni korak aliiranih velesil, ki naj Rumunifo pri-siil, podvreči se v ogrskem vprašanju odločbi mirovne konference.
Dunaju grozi katastrofa.
LDU, Dunaj, 7. avgusta. (ČTU.) Du-jaju grozi velika katastrofa. Vodstvo splošne bolnišnice javlja, da bo zaradi ve-
likega pomanjkanja premoga skrčiti izdatno svoj delokrog.
pnsiiteno
Zarota proti dunajski vladi.
LDU Dunaj, 6. avgusta. (ČTU) Pozno zve- [ perjen proti visokim vodilnim osebam, po-ter jo bilo danes več ljudi aretiranih. Oblasti I sobno proti predeedniku Seitzu in državnemu •odijo, da gre za resen konaplot, ki je bil na- | kanclerju Rennerju.
Hindenburg — državni predsednik?
LDU Monakovo, 7. avgusta. (ČTU) »Mun-dhener Post« zatrjuje, da ima dokaze za to, da namerava Hindenburg sprejeti kandidaturo sa mesto državnega predsedniku. Ust ostro na-»ada Westarpa in Stresernanna. čeS da se dv
nes sicer branita sumničenja, da delujeta za monarhistični preobrat, da po vendar na ti-hetn rovarita in za sedaj Hindenburgu pripravljata mesto. »Mitnchener Post« svari Hindenburga, udajati se takim nadam.
Brez luke.
LDU. Berlin, 8. avgusta. (DKU.) -V »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča u Curiha: Kakor javlja »Popolo Romano«, namerava konferenca aliirancev tako-le rešiti vprašanje italijanskih zahtev: Reka postane prosto mesto z mednarodnim pristaniščem. Zadar in Split postaneta prosti mesti z zavarovanjem italijanskega znv čaja, Aidin, Konia in Adalia v Mali Aziji pripadejo Italiji, Smirna pa postane Grška, Po želji- Italijanov in Albancev se prizna neodvisnost Albanije, Morsko obrežje med Trstom in Reko naj teče po italijanskem ozemlju, ki bo segalo do železniške proge Št. Peter-Trst, železniška proga pa postan«! mednarodna.
(Če se načrt uresniči, potem bo Jugoslavija brez svoje luke. Sicer je pa zadnji del brzojavke popolnoma nejasen. Naj-brže bi se imel konec brzojavke glasitii » .. do železniške proge St. Peter-Reka«.j
Ogrski aristokrati za Karla Habsburškega.
LI)U Berlin, 7. avgusta. (ČTU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Curiha: Tuka| nahajajoči se ogrski emigranti, ki so pod cesarjem Karlom upravljali v ministrstvih visoka mesta, so se mnogo prizadevali za to, da se bivši cesar Karel povrne ua ogrski prestol« in so obljubili ententi, da podpiše Ogrska; vsak mir, ako pride Karel v Budimpešto. Na|-novojSi budimpeštnnski dogedki so te njihove namere uničili, kljub temu pa Se princ Wia-dischgriitz in njegovi pris*adi živahno nadaljujejo to agitacijo.
Proti naselitvi mažarskih komunistov na Ounafn.
LDU DnnaJ, 8. avgusta. (ČTU) V državno« svetu so danes krščanski soclalci stavili predlog, v katerem se opozarja na nevarnost, d« pribežijo budintpeštanski komunisti in n|l-hovi somišljeniki na Dunaj, ter se poziva du-najskoga župana, naj ukrene vse potrebno, d* se take begunce zapre in izžene. Tudi občin« v dolini reke Kamp, kjer je interniran Bela Kun, protestirajo proti temu, da bi smel tam prebivati.
Dunajski mažarski poslanik odstopil.
LDU. Dunaj, 7- avgusta, (ČTU.) »Tele-graph« poroča, da ima provizorično prevzeti posle tukajšnjega mažarskega poslanika Bohma, ki je podal demisijo, legacij-ski svetnik Marsovszky ali grof Wenck-heim
Blokada proti Ogrski odpravljena.
LDU Amsterdam, 7, avgusta, (DunKU) *Reuter« poroča: Vrhovni svet je sklenil odpraviti blokado proti Ogrski.
Zasedemfe Ogrske.
LDU Dnnajj, G. avgusta. (ČTU) »Ncue Fr. Presse« pravi, da so rumunske čete danes zasedle budimpeStansko trdnjavo in se pripravljajo, da zasedejo zapadno Mažarsko.
Rtimunski kralj ne pojde v Budimpešto.
LDU. Bukarešt, 7, avgusta. (ČTU.) Po
Joročilu rumunskega tiskovnega urada je ralj Ferdinand iz do sedaj nepojasnjenih razlogov opustil svoje nameravano poto-,vanje v Budimpešto.
Nemško italijanski odnošajl.
LDU, Berlin, dne 6. avgusta. (ČTU.) .»Vossische Zeitung« poroča iz Rima: Vpo-ctavitev nemško - italijanskih odnošajev jjako naglo napreduje. Ukrenilo se je že potrebno za direktno brzojavno zvezo Berlina z Rimom. Posebna komisija bo po nalogu italijanske vlade razmotrivala vprašanje vzajemne izmenjave blaga obeh držav. Ena nemška komisija je že dospela v Rim, drugo pričakujejo tam v kratkem, da izvrši priprave za novo nemško poslaništvo. V italijanskih krogih se širi mnenje, da zasede poslaniško mesto v Rimu grof Rrockdorff-Rantzau.
Povečana Belgija.
LDU Bruselj, 7, avgusta, (DunKU). »Le Soir« poroča, da je ministrstvo za zunanje stvari prejelo od maršala Focha brzojavko, ki. poživlja Belgijo, da naj ozemlje Malmedy, ki ga je mirovna pogodba priznala Belgiji, vojaško zasede in sprejme v svojo upravo.
Socialistična konferenca.
LDU Lucern, 7, avgusta. (DunKU). V popoldanski seji je kongres nadaljeval razpravo o statutih in obnovi internacionale. Pri glasovanju je bil sprejet dodatni predlog Misiralov, ki pravi ,da je cilj internacionale, nadomestiti kapitalistični sistem s socialističnim, torej s kolektivističnim, ali pa tudi komunističnim.
Skupni vofnf stroški.
LDU St. Germain, 7. avgusta. (DK.U) Iz nekega washingtonskemu senatu podanega poročila posnema »Daily Mail«, da znašajo stroški svetovne vojske ,vsoh držav skupaj 1860 miljard frankov. Na tej ‘vsoti je sama Anglija udeležena z 850 miljardami.
' Odlikovanje angleških vojskovodij.
LDU Amsterdnm, 7, avgusta. (DunKU} 'Angleška vlada je v poslanski zbornici stavila predlog, da naj bi se angleškim vojskovodjem podelili naslovi in jim darovali denarni zneski. Kakor ve poročati »Moming-post«, nameravajo delavci protestirali proti nakazilu zneska v skupni s voli 200,000 funtov šterlingov.
LDU Bazel, 7 avgusta. (DunKU). Po-* lož,aj je ostal isti. Moč ie bila mirna. Vedno
več delavcev se javlja prostovoljno k delu, katere vojaštvo spremlja v delavnice. Urednik Usta »Baseler Vorw8rts« je bil iz do-
sedaj neznanih vzrokov aretiran.
Stavka policistov.
LDU London, 7, avgusta. (DunKU). »Reuter« poroča: V poslanski zbornici je Shortt naznanil, da se v Liverpoolu nobeni policisti več niso pridružili stavki. Položaj je tam neizpremenjen. Neki elementi poskušajo, da bi v Liwerpoolu ustavili vse delo in prepustili mesto zločincem, To se jim ni posrečilo, Vlada bo krajevne oblasti podpirala na vse načine, da bodo mogle vzdržavati red in braniti meščane. Poskusi, da bi zažgali doke, so se izjalovili.
Stavke v Švici.
LDU, Curih, 7, avgusta. (ČTU.) Glasom poročila švicarske brzojavne agenture je zborovanje delavskih delegatov z 252 glasovi proti 100 glasovom sklenilo stavko nadaljevati.
Iz pokrajine.
k Nova knjiga. Danes izide v Novi založbi tretji zvezek Nove knjižnice dr. Izidorja Cankarja: »S poti«, v lični opremi in v obsegu 7 pol. Knjiga nam nudi zelo zanimiv potopis po Italiji, različen od‘drugih potopisov in nas opozori samo na to, kar zanima umetnostnega zgodovinarja ter bo zato spis ohranil svojo trajno vrednost. Knjige bo vesela posebno mladina} v Fricu bo videla sama sebe, nemirno, nestalno, polno iskanja in vrenja. To in ono stran razumevanja moderne umetnosti nam odkrije ta zanimiva knjiga, ki ne bi je smel pogrešati v svoji knjižnici noben izobraženec. Knjigo toplo priporočamo.
k V Ljubelju pri sv. Lenartu sta pokopana dva vojaka, ki, kolikor je tu znano, nista še bila navedena med izgubami: Rade Mihael in Mišič Adolf, 'menda iz Ljubljane. Toliko sorodnikom na znanje.
k Smrtno ponesrečila se je dne 28. julija 60 let stara Ana Sadar iz Malega Globokega, občina Ambrus, Plezala je po lestvici v podstrešje, da se prepriča, je K kokoš znesla jajce. Pri tem ji je spodrsnilo in padla je tako nesrečno na tla, da je na mestu obležala mrtva.
k Domžalska godba priredb 15, avgusta na Veliki Šmaren izlet v Komendo, združen z vrtno veselico pri gospodu Ferdinandu Vodč. Odhod iz Domžal ob pol dveh popoldne. Prijatelji zabave so vljudno vabljeni.
k Italijansko nasilje. Iz Skradina v Dalmaciji poročajo: Te dni so Italijani odvedli v zapore na zadrskem otoku o. Lucijana Kozliča, igumana samostana Krke, ter o. Sebastijana Joviča in fra Simona Slaviča, župnika iz Piratanovca. -— V nedeljo dne 26, pr. m. je imelo vojaštvo mesta neko slavije. pri katerem je razen vojaštva in kakih dcsc-t italijanašev sodelovalo tudi nekaj siromašne dece iz Dubravica in Skra-dina. To so oni otroci, ki morajo za dnevno hrano poslušati predavanje italijanske narodne himne in'drugih italijanskih pesmi. Neznatni sprevod, je j gladrio deco na mestu, kjer ie bila svečanost, odpel dve ita-
Hfanskf himni. V ta sprevod! so nekega otroka s silo vzeli. Ko so otroci šli v sprem* •tvu svojega nadzornika po obali, je nad«
zornik opazil dečka Dačica, skočil k njemul in ga hotel prisiliti, da bi šel ž njim. Otrok pa se je branil in ni hotel iti s sprevodom', ter je klical: »Nisem Italijan, jaz sem Hr« vat, nečem,« Nadzornik ga je s silo poteg* nil v vrsto ter določil nekega vojaka, da ga varuje, da ne bi pobegnil..
k Dolga pot. Prejeli smo naslednjo brzojavko: Ljubljanski dopisni urad poroča: Du* najski korespondenčni urad iavlja iz Berlina: »Deutsche Allgemeine Zeitung poroča iz Haaga: Kakor poroča »Temps« jz Rima, so Idil včeraj zopet spopadi delavcev in karabinjerjev v Trstu, pri katerih je bilo 10 oseb ranjenih-Cenjeni bralci si lahko predstavijo dolgo pot brzojavnega poročila iz Trsta v Rim, iz Rimo) v Pariz, iz Pariza v Haag, iz Haaga v Berlin, iz Berlina na Dunaj, iz Dunaja v Ljubljano, Poleg tega pa ni mogoče določiti, kdaj je bil ta »včeraj«, v katerem govori brzojavno po« ročilo.
k Dvomesečne vojaške vaje. Iz Belgradff
poročajo: V novoosvojenih krajih se pozivajo vsi vojni obvezana' na dvamesočne vojaške vaje. Pozivanjo se vrši v skupinah. Na vojaške' vaje se ne pozivajo tuji državljani.
k Naliv ali poplava. V nedeljo, dne K. avgusta popoldne, se je nad gornjim delom županijo Sv. Martina na Štajerskem utrgal oblak. Dež je lil S tako silo, da je bila mahoma vsa okolica v vodi. Najhujše so prizadete občine Spodnji in Gornji Duplek, Korena in del Sv. Martina. Pred vasjo Sp. Duplek je tekla voda meter visoko nad okrajno cesto« Ravno tako tudi nižje od Gornjega Dupleka« Valovi so poplavili celo ravnino, odnesli snop-je z njiv in sploh ugonobili mnogim posestnikom vse poljske pridelke. Koruza je od naliva popolnoipa zbita k tlom, oves pa izluščen. Škoda je zelo velika.
Iz LfsiiMfaiie.
1 Promocija, Na vseučilišču na Dunaju je bil 2. t. m, promoviran doktorjem prava deželnovladni tajnik, bivši zadružni inštruktor trgovinskega ministrstva, Henriki S t c s k a. Odličnemu strokovnjaku iskreno častitamo!
1 »Protekcija« v Ljudskem domu. Zvečer ob' 8.«tri se bo vršila v Ljudskem domu premijera komedije Branislava Nušiča »Protekcija«. Igrali bodo dijaki s sodelovanjem igralk Ljudskega odra. Režijo vodi g. prof. dr. I. Gruden. Ntišičevo ime in prireditelji nam so porok, da bo predstava lepa in dovršena. Obisk obeta biti zelo mnogoštevilen.
1 Assicurazioni Generali, Neki Tržačan nam piše: Bil sem navzoč, kako je neki italijanski Častnik trgal slovenske črke »Kavama —- Narodni dom« raz poslopja.
V	Ljubljani pa se na hiši zraven Prešerna že vedno blišči napis Assicurazioni Generali. Seveda, to je mednarodno in pa — na' vrhu strehe.
I Policijska ekspozitura Glavni kolo«, dvor se je preselila v Kolodvorsko ulico št. 39 (predilnica).
1 Požar v Mostah, Danes ponoči je zgorel v -Mostah Trčkov hlev. Zgorele so tri krave,
1 Aretiran je bil Alojzij Goli, ker j* na Dolenjski cesti vojake, ki so po cesti korakali, izzivalno oponašal.
. 1 Ciganska nadloga. Policija je aretirala cigansko tolpo Jure Hudorovič, Franc Hudorpvič in Valentin Novakovič, ki so imeli 6 koinj in pasli po travnikih ter *
lem povzročili Škodo, Ta ciganska tolpa je tudi osumljena, da je ukradla T Kosezah dva zlata prstana.
1 Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27, julija do 2, avgusta 1919. Število novorojencev 18, umrlih 18, od umrlih je 10 domačinov in 8 tujcev. Za grižo sta umrla 2, za jetiko 4, vsled mrtvouda 1* *a *a , nimi boleznimi 11. Za nalezljivimi p®*®1" nimi so oboleli in sicer: za osepnicami JVa-riola) 1 domačin in 2 tujca, za škrlaticol, za grižo 21 domačinov in 5 tujcev, za vra-
1 Izgubljeno. Franc Cajhen, izvošček, Slomškova ulica št. 21, je v sredo dne 6. I, m, izgubil od Celovškega drevoreda do Zormanove prodajalne v Spodnji Šiški zvečer med 9 in 10 uro denarnico z vsoto krog 500 kron, vojaško odpustnico in enim voznim listom. Pošten najditelj se vljudno prosi, da listnico vrne proti nagradi do 200 kron,
1 Našla se je zlata broška v Čevljarski ulici. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v Dnevnem zavetišču qa Cojzovi cesti.
Širite »Večerni lirt“!
Po svein.
s Beljak kot zdravilo, Ako se porežeš, ubij jajce in namaži rano z beljakom. Beljak ima to prednost, da ga imaš skoro vedno pri roki, medtem ko je po druga zdravila treba najprej v lekarno. Kakor je znano, se rana poslabša, če prihaja zrak do nje. Beljak se hitro posuši, nad rano se napravi tanka mrena, ki zabrani zraku dostop. — Beljak pomaga tudi pri hudem vnetju čev (griži). Jemlje se lahko s sladkorjem ali brez njega; dva ali tri jajca zadostujejo na dan, — Razpoke na nežnih mestih, n, pr. na ustnicah, je dobro zalepiti s kožico, ki se nahaja v notranjosti jajc.
s Obrti na Slovaškem. Češkoslovaški »Narodni Gospodar« v Brnu je prinesel Članek dr. Fran Koželuhe pod označenim naslovom, po katerem smo posneli te-le podatke: Sladarska obrt se je najbolj razmahnila v dveh zapadnih slovaških okolicah. V Nitranski stolici je danes devet velikih eksportnih sladamic, v Bratislavi pet, od katerih so štiri v Trnavi poleg dveh večjih pivovamic s sladamico v Bratislavi, Zdaj se navaja 36 imen velikih sladamic oziroma pivovamic, ki bodo združene s sladamicami v Nitranski, Bratislavovski, Trenčanski ter Tureški stolici. Izdelek
Piva «e računa na eno četrt milijona hi, rodukcija pa ni zadoščala za konsum in se je morala kriti s Dreherjevim pivom iz Steinbrucha, kjer se je kuhalo približno 735.000 hi 22.6% vse ptvne produkcije na Ogrskem, Schwechat, s Haggenmacherje-vim (421.000 hi torej 13,20% ogrske produkcije). Sladamice in pivovarniee so v rokah ogrskih Židov, izvzemši Turčansko pivovarnico in delniško pivovamico v Turi, sv, Martinu, kjer se je pred vojsko skuhalo kvečjemu 8200 hi piva. Za sladkorno Industrijo so na Slovaškem jako ugodne razmere. Sladkornic je devet, in sicer v Tepli, stolica TrcnČinska, Považka del.
'družba', UK, Ves, stolica Bratislavska: Dal, družba: Trnava stolica Bratislava; K. Steiner, Velike Surany, stolica Nitranska: Del, družba Velike Topolčani, stolica Ni-tra: K. Stummer, Oroszka, stol. Tekov: Del. družba cukrame Szerenes, stolica Zemplen: gorenje ogrska del, družba, Se-red, stol. Bratislava: Delniška sladkomica,
■— Ravno sladkomice so povečini v zapadnih stolicah. Produkcija v onih Bladkor-nicah se na leto lahko ceni na 30.000 vagonov sladkorja.
s Kako je znal Peter Veliki računiti. Peter Veliki je opazil, da nekateri njegovi dvorjani veliko več zapravijo, nego d<&ijo plače, Nekcč je poklical enega teh gospodov k sebi, se milostno pogovarjal z njim in ga nazadnje vprašal, koliko izda na leto, toda dvorjan mu ni znal odgovoriti. »Kaj, ti niti ne veš, koliko stroškov imaš na leto?« ga je vprašal car začudeno. »Mislil sem, da si pametnejši. No, poskusiva izra-čuniti, par sto rubljev gor ali dol.« — Dvorjan je moral sesti k mizi in car je začel računiti, Dasi je dvorjan navajal za obleko, hrano, služinčad, konje, vozove in pojedine kar najmanjše številke, je nastala vendar tako velika vsota, da se je plemenitaš začudil in ustrašil. — »No, sedaj iz-računiva še tvoje dohodke!« je rekel car. — O teh je bil dvorjan nekoliko bolje poučen, toda dasi je navajal večje donodke nego jih je imel, vendar niso znašali niti polovice njegovih izdatkov. Plemenitaš je zaslutil, da ga ne čaka nič dobrega, in se je začel jecljaje opravičevati, toda ear je zavpil nad njim: »Lump, ti varaš torej ali mene, ali moje podložnike,« Pograbil je plemenitega gospoda za lase in ušesa ter ga pretepal toliko časa, da je krivec padel na kolena in prosil usmiljenja. »Tako,« mu je rekel slednjič car, »sedaj pojdi k svojemu oskrbniku in napravi z njim ravno tak obračun, kakor sem ga napravil jaz s teboj. Zapomni si, da ni človek, ki potratno živi in več zapravi nego ima, nič boljši od tatu in goljuia,« — Ta dogodek je postal kmalu splošno znan in posledica je bila, da so vsi dvorjani kmalu jeli hraniti in skromneje živeti,
s Haremi v Carigradu, Dva tisoč mladih Armenk, ki so jih za svetovne vojske držali v turških haremih, je našlo sedaj zavetje pri ameriškem rdečem križu. Te deklice so živele po hamerih tako dolgo, da niso hotele verjeti, da so sedaj svobodne, Skrite so bile v več mestnih okrajih in je bilo težko in naporno najti vse. Nekatere deklice že danes nimajo šestnajst let. Našli so jih v tako slabem zdravstvenem stanju, da. jih bo treba daljšo dobo zdraviti, preden jih bodo lehko pustili v njih domovino,
s Berolinsko tatinstvo ▼ razmahu, Be-rolinski časopis »Tag, Ztg,« pripoveduje, kako se je v zadnjem času pomnožilo tatinstvo. Ne samo to, da se mnogo bolj ko nekdaj krade vse, kar se je časih kradlo, ampak dandanes se kradejo reči, o katerih bi človek mislil, da , jih ni mogoče krasti. UzmoviČi kradejo motorske čolne, lope, cele vrtne plote in ograje dvorišč, zid, okna, zložen stavbni materijal, da celo živo drevje. Ljudje, ki sp okradeni, ne naznanijo tatvine policiji, Icer vedo, da bi nič ne oomagalo. Moralo bi biti desetkrat to-
liko policije, da bi zasledili tatove. In ravno zato, ker se krade na vseh koncih in krajih velikega mesta, je mogoče, da se tatovom sleherna tatvina posreči. Vred-s Post ukradenih reči cenijo na milijone. Samo nagrad, ki so dan za dnevom razpisane: za izsleditev dolgoprstnikov, znašajo tisoče in tisoče. Da tudi razpisane nagrade' nič ne izdajo, je jasno ko beli dan. Tako je torej danes v Berolinu, nekdaj toli hvalisam nemški prestolici,
s Bela devica. Na Ruskem je v nekaterih tvornicah v industrijskem kraju okoli Lodza jako lep običaj. Delavci nabirajo celo leto prispevke, iz katerih zložijo doto revni delavki, ki jo potem omože. Prispevke za doto pobirajo vsak teden. Nevesta, katero omože delavci, se imenuje »bela devica«, za njo skrbi vse delavstvo v zavodu ali v tvomici, kakor bi bila lastna hči vsakega posameznega delavca. Taka nevesta prinese možu nekoliko stotin rubljev in je poleg tega jako čislana in spoštovana. Ta prelepa navada je jasen dokaz, kako plemenito srce ima slovanski narod in da umeje rešiti socialno vprašanje v krščanskem duhu povsod, kjer ga še ni 'zapadna lažikulfura okužila.
s Kako je v Sibiriji. Častnik, ki je prinesel generalu Judeniču listine od Kolča-ka, je pravil poročevalcu »Daily Maila«. o močnem narodne gibanju, ki se pojavlja med sibirskimi kmeti, posebno, kar je Kol« čakov proglasil, da ostane zemlja v rokah’ teh, ki jo zdaj obdelujejo. Na kmetih raste! sovraštvo do boljševikov od dne do dne*.i Če kdo reče, da je boljševik, je že dovolj; na mestu ga ubijejo. Kolčakova armada se dobro počuti, samo orožja primanjkuje^ s Zavednost. Iz življenja slavnega igralca Gota pripovedujejo mnoge anekdote, tako n, pr. tudi to-le: Ko je bU Got še jako mlad, je igral v Scribejevem delu starega notarja, ki je nastopal v prvem in tretjerti dejanju. Bil je baš jako soparen dan y mesecu juliju. Got je bil od vročine zaspal),: kaj čuda potem, da si je med drugim dejanjem snel sive brke in plešo in si je V' shrambi za oblačila privoščil nekoliko udobnosti. Komaj pa je malo zadremal, kar, začuje glas: »Gospod Goti Gospod Gotlj Na oder, zdaj ste Vi na vrstil« Got je pla-l nil kvišku in hitel na oder brez brk ini brez pleše. Zapazil je šele na odru, ko stal ga njegova soigralca: Prevost Madelain^j in Augustin Brohanovy osuplo opazovala^; kaj je napravil. Izginiti z odra ni bilo več; mogoče, zakaj občinstvo ga je že bilo vi*>) delo in oči vseh so bile strmeč uprte vanj^ v notarja, ki se je med drugim dejanjem!' pomladil skoraj za dvajset let. A Got sjji je znal pomagati iz zagate. Ko je videl za-! drego svojih soigralcev, je smelo dejal: »O,' saj vem, zakaj me tako.nezaupno gledata'^ premlad se vama zdim, seveda. Če bi le tajsa govorila z mojim očetom, ki je ta tre« nutek zelo zaposlen, potrpite malo! Pove«) mu vajino željo in ga precej pošljem semkaj.« Ko je to izpregovoril, je izginil za kulisami, kjer si je naglo nateknil plešo in privezal brke. Prikazal se je zopet na odrti kakor resen starec in je povzel: »Moj sin mi je pravkar povedal, da želita z menoj govoriti. I, kaj bi pa rada?« — In napaka je bila popravljena.
"Večerni list«, flne ft. avgusta '1919/____________v	6t*f,	(TL
StekleniCnica.
(češki spisal Karel V, Raig; preložil Al. Benkovič,)
(Dalj«.)
Stran 4.
s Materina ljubezen. »Česk^ Denik* /oroča; V Ketlici je zadnje dni umrla vdora po slikarju na sleklo. Vdova Schafrova e menila, da mora kar mogoče malo jesti, Ja b1! imela dosti živeža, ko se vrneta njena dva sinova iz vojske, o katerih pa ni prejela že dlje časa nobenega glasu.
s Največ šivilj imajo v velikanskem krojaškem zavodu >Royal Army-Clothing Depot« v Londonu. V rečenem zavodu dela 2000 tlačanov. 1700 ženskih ter 300 moških. Poslopja imajo po tri nadstropja in so postavljena v dveh vrstah. Dolga so po 300 m. Glavna delavnica je 70 m dolga, 15 m široka ter 25 m visoko. V tej dvorani stoji ir dveh vrstah 58 šivalnih strojev in pri /sakem stroju dela 9 ženskih. Poleg tega je tam še J 88 drugih strojev za bolj grobo >lago. Povprečno izdelajo na teden 11.000 lukenj v 200 raznih velikostih. Šivilja zasluži 1200 do 1400 K, V Angleško-burski rojski je zalagal ta velikanski krojaški zarod celo angleško armado v Južni Afriki. Tudi v svetovni vojski se je izdelovala tu relikanslca množina vojaške mondure, a j>oleg tega zavoda so bili še mnogi drugi, ti so imeli nalog, zalagati armado z obleko, s Nekaj zabavnega o suflerju. Ta »re-ilni pas« igralcev, Id drži nad vodo v ve-etoku besed, sedi v svojem nastavku, »liši sicer mnenja množice, vidi je pa ne. fČljub temu pa je često najboljši opazovalec množice in najboljši sodnik uspeha. On ugane in sluti že na komaj vidnih znamenjih, če igra uspeva, če se poraja med poslušalci zanimanje ali nevolja. Zato ga mnogi avtorji izprašujejo o uspehu.
Posebno slaven je bil sufler Leaudand r Parizu, ki je veljal kot proročišče celega gledališča. Bil je izvrsten šepetavec, čigar {lasu se ni nikoli slišalo v parketu, igralec »a ga je popolnoma razumel. Nekega večera je nastopil Frederik Lemaitre, sploš-to ljubljen junak, v vlogi Don Cezarja ]>red suflerjevo jamo in rekel, tako da so (a lahko razločno slišali: »Jaz znam svojo irlogo sam dobro. Če me boš še enkrat prekinil s svojim šepetanjem, ti bom zagnal čevelj v glavo!« Čevelj Don Cesarja le bil pa velik in se je zdel precej tra. Leaudand je torej molčal. Ravno oni večer (e pa Lemaitre obtičal, kajti v kritičnem jrenotku mu sufler ni pomagal. Veliki igra« lec pa tudi ni bil v zadregi. Obrnil se je ju ogorčenjem na ljudstvo in rekel: »Vi vidite, slavne dame in gospodje, da je sufler postal nem!« Poslušalci so zagnali buren •meh in predstava se je nadaljevala Šele potem, ko se je sufler vendarle omehčal in pomagal. V zadnjem dejanju je bil Le-maitre že zopet v nevarnosti, da mu zmanjka nit. Tedaj mu je Leaudand tiho zaklical: »Steklenico burgundca, sicer ti ne pomagam dalje!« Nesrečnež je moral z enakim šepetnim glasom končati nenavaden dialog: »Dobro, eno steklenico, toda sedaj moj odgovor!« In sufler mu je povedal rešilne besede: »Do jutri, markiz, in Bog Vas obvaruj.«
Aprovizacija.
a Aprovizacija južne železnice deli svojim odjemalcem moko za mesec avgust.
»Silno sem radovedna,« je hitro iz-pregovorila ter se prisiljeno smehljala, »vam bodo-li Darbujanovi pripovedovali, koliko je stala hiša. To vsakemu pripovedujejo in se bahajo.«
»In poštarica bo gotovo kazala vse svoje zlato,« je zaščebetala Božička,
»Ti molčil« je zagodrnjal župan.
Oskrbnik je z nogo zadel ob ženin čevelj, Oba sta naenkrat vstala.
»Kaj pa — ali že greste?« je njuhaje vprašal župan,
»Oprostite, da sva se predrznila —« se je priklonil oskrbnik.
»Veseli me, da sem imela čast —« Vstanši je županja podajala prste svoje suhe roke.
»Klanjam se, mil osti va gospa!« je zopet zapela Božička.
»Klanjam se! Klanjam sel«
Obleka gospe Guste je zašumela; županova soba je bila za eno minuto polna gibanja, šuma, glasnih besed in korakov, čez nekaj časa pa je županja zopet sedela v prvi sobi v svojem naslonjaču, in župan, kot bi se nič ne bilo zgodilo, je hodil po sobi ter tobakiro pritiskal na prsi.
»Prijetna ženska,« je govoril in zadovoljno njuhal.
»Vsak ima svoj okus,« je porogljivo odgovorila gospa, ne da bi se ganila. »Toda ti, Franc, se ves živ dan ne naučiš vedenja!«
»Prosim te, v Belcu —.«
»Kako si čuden! — Nič posebnega nisem videla na njej! Takoj se opazi, da ni bogve kaj!«
»Saj je bila učiteljica —.«
»Slišala sem! kake posebne olike pa nisem opazila.«
»Kdaj pa jima vrnemo obisk?«
»Za to je še čas. Sicer pa — čemu bi obisk vračali, saj si slišal, da niti stekle-ničnice nima, da jo je šla gledat k pristav-nid. Nalašč sem jo vprašala, ima-li piano!« in gospa županja se je od srca zasmejala.
»Veš, stara, že zaradi njega moramo k njimi« j« dobrodušno rekel župan.
»Prosim te, kaj ti je on mari? Taka zverina, Karel Domorazekl Koliko časa pa je tega, kar je še tu hodil bos in je komaj znal usta odpreti. Zdaj pa pokoncu nosi glavo in bi se tu rad z vsakim enačil!«
Božička, zvijaje se v bokih, je prihitela noter.
»K doktorjevim sta šla,« je naznanila.
Županja je nagnila z glavo.
»To se bo doktorica zvijala pred njima in kazala zobef«
»AH ste zapazili, kako je gledala našo stekleničnico,« se je zasmejala Božička.
Županja se je samo pomilovalno nasmejala.
»No, no, zdaj moramo skuhati obed,« je rekla in težko vstajala, »ti, Božička, pa glej, da se opraviš, časa imaš čezinčez dovolj — dolgo sta nas zadrževala.« —
Oskrbnik z gospo je šel medtem čez tri kamnite stopnice do vrat doktorjevega stanovanja in pozvonil.
Dolgo je trajalo, predno sio v vela wu drsali obotavljajoči se koraki in zaškri* pala ključavnica,
V odprtih vratih je stala razmršena služkinja in si zaspano gledajoč privezovala predpasnik.
Videč, kdo prihaja, je zaječala: »Gospa!« in se zevajoč, brez pozdrava, leno vračala v kuhinjo, a med vrati se je ustavila ter poslušala, ako gospa doktorjeva prihaja po stopnicah,
»Gori v salonu je!« je zagodrnjala in iznova zaječala: »Gospa!« da je odmeval« od sten.
V prvem nadstropju so zaropotala vrata, in že so lahke noge priskakljale po stopnicah,
»Klanjam se, milostiva!« je navzgoc pozdravljal oskrbnik, »Oprostite, da sva tako predrzna — tu moja žena!«
Doktorica je prihitela doli, zamižala in rekla hladno: »Veseli me —« ter se malo zamislila- Imela je pisan, z žametom obrobljen spalni plašč, ki je ob vsakem pregibu pričal, kako je suha.
»Izvolite dalje!« je hladno priganjata in, odprši vrata v sobo nasproti kuhinje# bodrila:
»Prosim!«
Oskrbnik je dobro vedel, da je to dok' torjeva ordinacijska soba.
Gospa je od mize, stoječe tik vrat, odmaknila dva trstna stola in iznova priganjajoč: »Prosim!« sedla nasproti zakonskima.
»Gospod doktor je pri bolnikih?« je spoštljivo vprašal oskrbnik.
»Ta čas zmerom,« je odgovorila hladno, »Gospa ste torej sama doma?«
»Tega sem že navajena,«
»Gotovo čitate?« je nalahno rekla gospa Gusta,
»Da, čitam, — a večinoma nemški — v teh. čeških knjigah je skoro vse samo o kmetih in iz vasi, jaz pa imam rada kaj iz boljših krogov. Zdaj ravno čitam ,Prvo ljubezen cesarja Jožefa'«, Doktorica je govorila koprneče in ko je končala, je pokazala zobe in zamišljeno gledala skozi okno, Po sobi je legla tišina,
»Gotovo mnogo hodite na izprehod, tu je tako lepo,« je končno rekel oskrbnik* iščoč, kaj bi rekel pripravnega.
»Ah ne! Kam bi šla? Po cesti semin-tja? Rajši gledam z okna.«
Imajoč zobke zasajene v spodnjo ustnico je z veveričnimi očmi hladno gledala gospo Gusto; mrzkost in malomarnost ji ja ležala na suhem, nekoliko podolgovatem, brezbarvnem obličju.
»Jaz pa se veselim izprehodov po polju — tu je tako lep, bujen kraj,« je prisiljeno rekla oskrbnica in na koncu zadrege suho zakašljala.
»Saj ste bili vendar na kmetih, ne?« je naglo vprašala doktorica,
(Dalje.)
Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčit.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani,