V DRU&IH DRŠAVAH. BIvSI avsiriiski rvezni kancler dr. Seipel je odložil radi bolelmosti mesto kot načelnik kršeansko sicijalne Btranke. Otlc&p od Tiiim«Eske imetske stran- kc. V Rumuniji je na vladi mogočna kmetska stranka. 20 poslancev iz Bcswabij.e je podalo izjava, da bodo ustanovili posebno stranka, ki bo Se nadalje podpirala vlado. Iz londoaskik raz&rožiiveisi!i »osveteva»j. Fo časopisnih poročilib je bil 'desežen na dolgotrajnih razorožitvemh posvetovaniili v Londonu. ta-le speraram: V najvažnejšili točkah se Je sporazumelo pet velesil: Anglija, Amerika, Japanska, Francija m Italija. Pot sporazuma razorožitve na morju je ubrana 6e posebej med: Angleži, Francozi ter Italijani. Vsa še sporna vpraša.nija raed ravnokar navedenirni tremi velesilami se bodo obravnavala foodisi diplomatskira potom ali pa s pamočjo DruItva narodov. Akeifa bnditsija Infiije. Obširao smo opisali v našera listu, Kako se je dvignil buditelj Indije Ghandi iz svojega bivaliSca ter se podal peš preko Indije do> morja, da bi začel pridobivati iz nrorske vode §o7, katera je v Indiji angleški monopol. Gliandiju so sledile na tej poti nepreglcdne množice. Vse j€ pričakovalo, da bodo Angleži Ghandija zaprii, ko bo dosegel cilj in se lotfl pridelovanja soli, kar se pa ni zgodilo. Vcditelj indijskega gibanja mirno pridcluje sol, Angleži so stegnili roke fe po par njegtJ-vih prijateljih, jih zaprli in obsodili na eno leto ječe. Ghandtjcv odpor proti Angtežem je našel odmev v vseh slojih Indijcev In tudi med dijaštvom in je položaj ABgležev presneto opa,sen. Bikta5©>? RusifG Stsibi napoveduje nadaljevamje neizprosnega boja proti ¦amostojnim kmctom. Stalin zagotavIja, da bo vlada nadaljevala iztrebljenjo samostojnih in bolj premožnih kEnetov, takozvanih »kulakov«. Glede i2r\7ajani skupnsga gospodarstva (kolektivizacije) ne bo nikakega popuščanja. Sedaij-Bi odnior je nekaj zažaaiega. Po StalinGvem prerokovanju ne ba da pričetka leta 1934 na celem ruskem ozemlju niti enega zasebnega kraečkega gospodarstva.