PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!


%
3» %
m
m m
t«
riF
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
s1
i	.......———»
LJUBLJANA, PETEK, 27. MARCA 1981
LETO XXIII • ŠT. 71 • CENA 6 DINARJEV
»DELO« IZHAJA-OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GAJE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NAROD A
GLAVNI UREDNIK JAK KOPRIVC ODGOVORNI UREDNIK BORISf DOLNIČAR
Stabilizacija je pomemben dejavnik notranje trdnosti
Predsedstvo SR Slovenije je podprlo stališča RK SZDL in zborov republiške skupščine o osnutkih amandmajev
LJUBLJANA, 26. marca — Predsedstvo SR Slovenije je na svoji današnji seji, kot poroča republiški komite za informiranje, obravnavalo aktualna vprašanja v zvezi s sedanjimi varnostnimi razmerami. Ob tem so bili omenjeni nekateri odprti gospodarski problemi.
V	razpravi je bilo poudarjeno, da je uresničevanje naših družbenih razvojnih usmeritev, predvsem pa dosledno uveljavljanje sprejetih stabilizacijskih ukrepov eden najpomembnejših dejavnikov trdne notranje politične situacije.
Člani predsedstva so se tudi seznanili s pripombami in predlogi iz javne razprave o osnutkih dopolnil k ustavi SFRJ in k ustavi SR Slovenije, ki je potekala v republiki. Pri tem so v celoti podprli stališča republiške konference SZDL Slovenije o osnutkih ustavnih amandmajev, kakor tudi mnenje vseh zborov skupščine SR Slovenije o osnutkih amandmajev k ustavi SFRJ.
V	nadaljevanju seje je predsedstvo obravnavalo in sprejelo še poročilo o izvršitvi predračuna sredstev za delo predsedstva SR Slovenije in njegovih služb in zaključni račun za leto 1980.
Sprejeti so bili tudi predlogi komisije predsedstva za pomilostitve in nekateri kadrovski predlogi.
Uspehe najbolj Krojila zelo visoka rast cen
V primerjavi z letom 1979 se je lani celotni prihodek našega gospodarstva povečal za 38 odstotkov - Za akumulacijo kar 80 odstotkov več kot predlanskim
OD NAŠE DOPISNICE
BEOGRAD, 26. marca - S finančnimi rezultati poslovanja gospodarstva po zaključnem računa iz lanskega leta smo v bistvu lahko zadovoljni, so povedali na današnji tiskovni konferenci v SDK Jugoslaviji. Celotni prihodek se je povečal za 38 odstotkov, dohodek pa za 35 odstotkov, kar je za nekaj indeksnih točk bolje kot lani.
Zagotovili smo tudi precej ugodnejše odnose v sekundami delitvi, zlasti v interni delitvi, tako da zvečine ustrezajo težnjam skupščinske resolucije. Delež gospodarstva v razporejenem dohodku je znašal 64,2 odstotka (63 odstotkov leto prej), medtem ko je gospodarstvo za akumulacijo in rezerve namenilo 181,5 milijarde dinarjev ali za 80 odstotkov več kot v letu poprej. Stopnja akumulativne sposobnosti gospodarstva se je povečala s 3,4 na 4,7 odstotka, stopnja re-
Kontinuiteta razvoja
Na politični šoli v Kumrovcu počastili spomin na srečanje s Titom Predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov o pripravah na 12. kongres
KUMROVEC, 26. marca (Tanjug) - Slušatelji in kolektiv politične šole CK ZKJ »Josip Broz Tito« v Kumrovcu so s slavnostno sejo prvič proslavili dan šole. Pred štirimi leti je Tito imel 26. in 27. marca v šoli svoje zgodovinsko predavanje. Svet politične šole je sklenil, da bo 26. marec dan politične šole CK ZKJ.
dno bilo izredno pomembna
Na današnji svečanosti so bili predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov, sestrična tovariša Tita Ana Kostanjšek, predsednik sveta politične šole Branko Mikulič in vsi člani sveta, sekretar CK ZKH Milutin Baltič, predsednik mestne konference ZKH Zagreba Dragu-tin Plašč, komandant zagrebške vojne oblasti generalpodpolkovnik Zorko Čanadi in drugi.
V svojem govoru je predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov spregovoril o aktualnih vprašanjih Zveze komunistov Jugoslavije in pripravah na 12. kongres in poudaril, da je idejnopolitično usposabljanje komunistov za ZKJ, za revolucijo ter vso družbo ve-
de javnost.
Predsednik Mojsov je zagotovil, da bo 12. kongres v polni meri izpričal kontinuiteto revolucionarnega razvoja in boja ZK v graditvi socialističnega samoupravljanja. Omenjena kontinuiteta temelji na programu ZKJ in v doslednem uresničevanju Titove smeri, kar mora priti do potrditve tudi v pripravah na kongres, v delu kongresa in v kongresnih dokumentih ter v idejnopolitični in akcijski enotnosti vseh komunistov na sedanji stopnji razvoja.
Med najpomembnejše teme, ki bodo prišle do izraza v pripravah na kongres, je Lazar Mojsov omenil dejavnost ZKJ
pri utrjevanju odločilne vloge delavskega razreda in združenega dela v družbeni reprodukciji in izgradnji dohodkovnih odnosov ter našega delegatskega sistema.
Analizirati moramo položaj v ZKJ in njegovo idejnopolitično ter akcijsko usposobljenost za delovanje v novih, bolj zapletenih pogojih, usposobljenost osnovne organizacije ZK in metode, njenega dela, kakor tudi položaj družbene zavesti, razvoj demokratičnega ozračja v družbi in socialističnega humanizma ter nujnost večje odprtosti in demokratizacije kadrovske politike.
Udeleženci svečanosti v politični šoli »Josip Broz Tito« so poslali pozdravno brzojavko predsedstvu CK ZKJ. (Več na 2. strani).
produkcijske sposobnosti pa s 6,8 na 8 odstotkov. Prvič po nekaj letih je delež izgub v razporejenem dohodku znašal manj kot dva odstotka, čeprav so se izgube v tekočem poslovanju (19,4 milijarde dinarjev) povečale za 9,3 odstotka v primerjavi z letom 1979.
Pri tem je treba upoštevati, da smo tako visoke stopnje finančnih kazalcev dosegli zvečine po zaslugi velike rasti cen, v manjši meri pa na podlagi rasti proizvodnje in produktivnosti dela
(ta se je oovečala za odstotek manj kot v letu poprej) ter kakovostnejšega gospodarjenja (v letu 1980 se je za odstotek zmanjšala tudi ekonomičnost poslovanja). Pri tem je pozitivno le dejstvo, da tega povečanja nominalnega dohodka na podlagi rasti cen v letu 1980 nismo uporabili za povečanje porabe.
Tudi gibanje finalnega povpraševanja je bilo bolj umirjeno — izvirni dohodki za splošne družbene potrebe so se povečali za 18,3 odstotka, za skupne potrebe pa za 24,8, torej manj kot leta 1979, vendar to žal še vedno precej presega z resolucijo predvideno rast (16 odstotkov). (Obširneje na 2. strani)
BOJANA JAGER
TEMA DNEVA
Sanacija samo za perspektivno proizvodnjo
Če bi ravnali tako kot prejšnja leta, bi morali v sanacijskih postopkih zagotoviti sredstva za večino lanskih izgub v znesku 16,3 milijarde dinarjev, ki so se nakopičile predvsem v ozdih industrijskih panog in prometa. S pozivi k solidarnosti in vselej ne ravno prostovoljno pomočjo tistih, ki poslujejo dobro, smo namreč leta in leta dajali precejšnja sanacijska sredstva za tradicionalne izgubarje. Radodarna posojila pa marsikje niso razrešila problemov; narobe, mnogim kolektivom so nakopala še večje dolgove in nove izgube.
Zato je nujno, da naposled napravimo konec takšni praksi in se v skladu s splošnimi prizadevanji za stabilizacijo obnašamo stabilizacijsko tudi pri sanaciji izgub. To pa pomeni, da letos ne bomo krili kar vseh izgub povprek, temveč moramo čimprej ugotoviti, katera proizvodnja je perspektivna ter ji s sredstvi in drugimi gospodarskimi ukrepi kaže pomagati, da pride na zeleno vejo donosnega gospodarjenja. Tisti, za katere se izkaže, da nimajo take dolgoročne perspektive, pa potrebujejo nove proizvodne programe in ne pomoč, ki le odlaga negotovost in stisko zaptoslenih.	•
In s tem dejstvom se moramo naposled soočiti brez slepomišenja.
BOJANA JAGER
Štafeta
v rokah mladih s Kosova
V Kosovski Mitroviči jo je na slovesnosti pozdravilo 20 tisoč občanov
ROŽAJI, 26. marca (Tanjug) - Potem ko je štafeta mladosti prenočila v Plavu je nadaljevala pret proti Ivangradu, mestu kjer so julija 1941 izvolili na delegatski način prvi narodnoosvobodilni odbor.
Ob 12. uri pa je v Rožajih iz rok Rahmana Ljajiča štafetna palica prešla v roke Violete Pečani, študentke prištinske univerze, s čimer je štafeta začela svojo pot po Kosovu.
Mladi so štafeto prenesli px> jadranski magistrali do Kosovske Mitroviče, kamor je prisprela v zgodnjih p>op>oldanskih urah.
Po slovesnosti na Trgu bratstva in enotnosti, kjer se je zbralo blizu 20 tisoč prebivalcev tega rudarskega kraja, se je štafeta odpravila proti Le preša vicu.
POGAJANJA V VARŠA VI - Pogovori med predstavniki poljske vlade in Solidarnosti, ki so se začeli v sredo zvečer, so bili »preloženi, ne pa prekinjeni«, kot je izjavil Lech Walensa. Nasproti Walensi sedi podpredsednik vlade Rakowski. Slednji je dejal, da »ne dela kot podpredsednik vlade, temveč kot gasilec, ki gasi zdaj hujši, zdaj manjši požar«. Rakowski tudi so.di, da je pokrajinska komisija postavila ultimativne pogoje. (Telefoto: AP)
V ozračju največje napetosti
Iz vse Poljske pozivi pogajalcem, naj preprečijo nacionalno katastrofo — V nedeljo plenarna seja CK PZDP, v ponedeljek zasedanje sejma - Walensa: »Pogovori z vlado niso prekinjeni«
OD NAŠEGA SODELAVCA
VARŠAVA, 26. marca - Pogajanja med vladnim odborom za stike s sindikati in predstavniki ptokrajinske komisije neodvisnega samoupravnega sindikata Solidarnost so sle začela v sredo zvečer v ozračju največje napetosti od začetka krize avgusta lani. Po vsej državi potekajo sestanki delovnih kolektivov, prertijskih in drnžbenih organizacij, na katerih odločno zahtevajo od pogajalcev, naj preprečijo konflikt, ki bi utegnil pripeljati do nacionalne katastrofe.
»so ultimativne narave in ne puščajo možnosti za kompromis«.
Za nedeljo so naprevedali plenarno sejo CK PZDP, v ponedeljek pa bo zasedal poljski sejm.
Prvi del pogajanj je bil kratek: predstavniki Solidarnosti so razložili svoje zahteve, nato pa je podpredsednik vlade Mieczyslaw Rakowski pojasnil stališča najvišjih preliti&^i organov. Njegov govor so offlpfcli danes v tisku, da bi demzfpffali trditve nekaterih tujih poročevalcev, češ da so bila pogajanja prekinjena, ker »vlada ni bila voljna razložiti svojega stališča«.
V zelo ostrem govoru je Ra-kowski ugotovil, da je pokrajinska komisija postavila zahteve; ki
tHutnur^ tnsmmn
.V ■ ■ sosat-vMiua«— tmnn* xm
Čedalje več družbenega bogastva v rokah države
Tema tedna: Proračuni od vsepovsod
★
Anton Rupnik
Po naprednih izročilih pruskega generala Schamhorsta
NDR in zgodovinske obletnice
★
Vilko Novak
Francoska solata z ameriško majonezo
Predvolilne razglednice
★
Branko Sosič
Mikroprocesorji zoper vaške bobnarje
»Pogovori« med računalniki
★
Iztok Geister
Osovražena in prezrta naravna dediščina
Močvirja - del narodnega zaklada
Donava najvišja doslej
Pri Zemunu so izmerili največjo globino Donave v zadnjih 80 letih — V spodnjem toku Donava, Sava in Tisa še naraščajo — Trdna obramba
LJUBLJANA, 26. marca (Tanjug) - Od leta 1900, ko so pri Zemunu nico - dolgem tri kilometre, de pričeli meriti globino Donave, do danes še niso izmerili tolikšne:	žurajo px>dnevi in px>noči, saj je
izmerili so 757 centimetrov, kar je za centimeter nad dotlej največjo Sava le 1.5 centimetrov p>od globino, ki so jo označili pred štiridesetimi leti. V spodnjem toku Donava še vedno narašča in grozi z novimi poplavami, v zgornjem toku, od meje do Novega Sada, pre se je gladina pričela nižati.
V zadnjih 24 urah je Donava pri Zemunu narasla za 5, Sava pri Beogradu pa za 3 centimetre. Obe reki sta za nekaj centimetrov presegli dosedanje »rekorde« iz 1940. leta. Vrh najvišjega
• Slovenska občina Trebnje, Hrvaška Velika Gorica in Dijaš iz SR BiH so pjobrateni občini Obrenovac izkazale pralno solidarnost in ji pmnudile pomoč — delovno silo, mehanizacijo, material, denar in pradobno. Enako pomoč pa so poplavljenim Beograjčanom ponudila tudi mesta Ljubljana, Zagreb, Novi Sad, Skopje in druga.
vala je na Tisi prispe! do Sente. Kot poročajo iz zveznega hidrometeorološkega zavoda, so ob vsej reki, od tega mesta dalje, razglasili stanje izrednih obrambnih priprav, zakaj priča-
kovati je, da se bo vrh visokega vala naglo selil.
Po sedmih dneh neprekinjenega boja s poplavami so Obrenov-čani uspeli zamašiti nasip, ki ga je prebila Kolubara. Nasip so zatisnili danes ponoči, vendar je večji del občine Veliko polje pod vodo. Sava še naprej grozi Obre-novcu; kar na 25 kilometrih je rečna gladina tik pod nasipi. Čeprav pričakujejo, da bo Sava tu že nocoj ali jutri upadla, nevarnost poplav še ni minila.1 V tem času brani Obrenovac pred divjanjem vode okoli tisočpretsto ljudi.
Visoki vodni val je dosegel Beograd hkrati po Savi in po Donavi. Prebivalci občine Čukarica v našem glavnem mestu so pričakali doslej najvišjo gladino Save dobro pripravljeni. Pri Umki je Sava globoka že 717 centimetrov. Na najbolj izpostavljenem odseku - med Umko in Ostruž-
vrhom nasipov. Divjanju naraslih voda se postavljajo po robu pripadniki civilne zaščite, delavci in mladina. Poplave že od predvčerajšnjim groze tudi Adi Cigan-liji. Na najbolj ogroženih krajih so podporne zidove okrepili z okoli 7,5 tisoč vrečami p>es’ka; tu neprekinjeno dežura 60 pripadnikov civilne zaščite. Zjutraj so izselili tudi pret družin iz beograjske krajevne skupnosti Mihajlo-vac. Njihova stanovanja, ki so blizu hipodroma, je zalila podtalna voda. Poplavljen je tudi vhod v beograjski sejemski prostor, iz katerega prečrpavajo vodo.
Pri Smederevu je bila danes Donava globoka 804 centimetre. Strokovnjaki menijo, da bi tu reka utegnila čez noč še naraščati in bi tedaj bržkone prebila nasi-p>e, ki jih sicer neprekinjeno utr-
Velika tekmeca na Brniku vsak v svojem kotu
LJUBLJANA, 26. marca - Udeleženci svetovnega pokala v alpskem smučanju, ki so imeli v torek in sredo v bolgarskem smučarskem središču Borovcu predzadnjo prireditev, so se na poti v Švico za kako uro ustavili na brniškem letališču. Tekmeca za naslov letošnjega najboljšega alpskega smučarja Šved Ingemar Stenmark (desno) in Američan Phil Mahre (levo) sta med postankom na ljubljanskem letališču vsak v svojem kotu čakala, da se popeljeta naprej, na prizorišče zadnjega obračuna v Laaxu. (Foto: Janez Pukšič)
9 BEOGRAD, 26. marca (Tanjug) - Poplavljena območja v Podonavju in v okolici Zaječarja - Smederevo, Požarevac, Golu-bac, KUdovo in Negotin - sta danes obiskala predsednik republiške konference SZDL Srbije Žika Radojlovič in član predsedstva te repuMUke konference Dobo Šandor. Na omenjenih območjih so poplave povzročile veliko gmotno škodo.
jujejo. Prekinili so vsa opravila v pristanišču in v klavnici; razmere so zaostrene tudi v avtomobil skem servisu »16. oktobar«. Pod vodo je smederevska trdnjava in železniška px>staja, ki so jo odrezali z nasipi, tako da se vlaki ustavljajo v Godominu. V Smederevu je preplavljenih 250 hiš in med drugim tudi dve ribiški naselji.
Po približnih ocenah splošnega združenja za vodno gospredarstvo Jugoslavije je zgolj v ožji Srbiji preplavljenih okoli 75.000 hektarov zemljišč. Podtalne vode pa ogrožajo okoli 23.000 hektarov prelj, med katerimi so dve tretjini že presejali s pšenico.
Reke, ki so prestopile bregove so v Srbiji zalile 4162 hiš, medtem ko so jih 248 porušile. V družbene prostore (ali k sorodnikom) so evakuirali 897 družin. Poplave so ogrozile 54 organizacij združenega dela, pred vodo jih je 25, v treh pa so ustavili proizvodnjo. Gmotne škode na vodovodu, kanalizaciji, cestah, električni in PTT napreljavi še ni so ocenili.
Na Hrvaškem je pmplavjenih alP~ namočenih blizu 200.000 hektarov zemljišč, prav toliko pa tudi v Vojvodini.
Sihanuk bo ustanovil novo splošno gibanje
Imenovalo naj bi se »fronta narodne enotnosti za neodvisno, miroljubno in kooperativno Kambodžo«
BANGKOK, 26. marca (Tanjug) - Bivši šef kampučijske države, princ Norodom Sihanuk se je odločil, da ustanovi prasebno gibanje, ki naj bi mu zagotovilo politične in vojaške temelje za ustrezno vlogo v bodoči Kampučiji. Tako je danes pmročal tajski časopis »The -Na-tion«.
Pariški dopisnik časopisa pravi in se pri tem sklicuje na »vire, ki so zelo blizu Sihanuku«, da se bo to novo gibanje imenovalo »fronta narodne enotnosti za neodvisno, nevtralno, miroljubno in kooperativno Kambodžo«, njegovo vojaško krilo pa naj bi dobilo ime »nacionalistična siha-nukovska armada«.
Kot preročajo tuje agencije, se je nekdanji voditelj Kampučije tako odločil na sestanku, na katerem se je zbrala skupina njegovih najbližjih sodelavcev, ki so bili navzoči tudi pri Sihanukovih nedavnih pregovorih s predsednikom vlade Demokratične Kampučije Khieom Shamphanom v Pjongjangu.
Vlade držav ASEAN so sinoči prezvale Sovjetsko zvezo in Vietnam, naj privolita v sklicevanje mednarodne konference o Kampučiji pred okriljem Organizacije združenih narodov.
V	spreročilu, ki so ga objavili pre sestanku stalnega odbora ASEAN so vnovič zavrnili predlog Vietnama, Laosa in marionetne vlade v Phnom Penhu; predlog se nanaša na sklicevanje regionalne konference, na kateri naj bi države Indokine in članice ASEAN razpravljale o problemih, nanašajočih se na mir in varnost ter na sodelovanje v jugovzhodni Aziji.
V	poročilu, ki ga je sestavil stalni odbor držav ASEAN, je rečeno, da ti predlogi zanemarjajo dejstvo, da je preglavitni vzrok za zdajšnjo napetost na tem koncu sveta vietnamsko vojaško vmešavanje v Kampučiji. Države ASEAN v omenjenem preročilu tudi zavračajo preživ Sovjetske zveze. Predsednik stalnega odbora držav članic ASEAN, filipin-. ski minister za zunanje zadeve Carlos Romulo, je ta sovjetski preživ ocenil kot »propagandno akrobacijo«.
»Brez kompromisa se bomo znašli v kaosu, morda celo v bratomornem boju« je rekel Rakow-ski in vprašal, kdo je pripravljen prevzeti odgovornost za vse to. Obdolžil je vodstvo Solidarnosti, da žene »agitacijo proti oblasti, zlasti proti organom milice in varnosti«, s čimer »začenja novo, tragično obdobje v zgodovini prevojne Poljske«.
• Po tej deklaraciji je predsednik Solidarnosti Lech VValensa dal to-le Miro sa tisk: »Pogovo-
' vsake*] trenutka i Nočetpo, da bi " ker smo prfpričsHj," s Poljakom montsporazumeti.«	i,
VValensa meni, da devetdeset-dnevno premirje, za katero je a pretiral general Jarnzetski, ni prekršeno, četudi je položaj zelo težak. Walensa je poudaril, da je na zasedanju pokrajinske komisije v Bydgoszczu tvegal svojo avtoriteto in lastno osebnost, da bi onemogočil tiste, ki so hoteli nemmu razglasiti splošno stavko. Pdnovii je, da je pripravljen pred televizijskimi kamerami odpovedati štiriurno opozorilno stavko, ki je napovedana za petek, če bi danes prišlo do sporazuma z vlado.
Šef vladne delegacije ni formuliral konkretnega stališča do incidenta v Bydgoszczu, ker pre-sebna komisija še ni končala preiskave. Toda vlada vztraja pri načelnem stališču, da imajo oblasti pri obrambi javnih ustanov pravico uprerabiti silo, vendar je pripravljena v tem konkretnem primeru priznati napako, če bi se izkazalo, da za preseg milice ni bilo resnejših prevodov. Rakow-ski je preudaril, da vlada jamči varnost voditeljem in članom Solidarnosti, in je obljubil, da bo pazljivo raziskala vzroke za incident, ker zloraba oblasti škoduje avtoriteti državnih organov.
Toda na pregajanjih z vlado za stavlja Solidarnost ne samo problem reševanja sprera zaradi incidenta v Bydgoszczu, ampak tudi nekatera vprašanja širšega družbenega premena, ici bi bilo za njihovo reševanje pretrebno daljše obdobje. Poleg tega bo moral Walensa odgovoriti na očitke Rakowskega in mu ne bo lahko prejasniti raznih ultraških in protisocialističnih izpadov, ki so jih navdihnili ali predpirali presamez-ni prekrajinski voditelji Solidarnosti.
Posamezna partijska vodstva, ki imajo opravka z nebrzdano kampanjo, v kateri se uradna propaganda sprepada z raznimi koncepti in celo avanturističnimi gesli (kar priča o hudem razkroju preljske družbe) se prestavljajo na »trša stališča« do teh prejavov. Z druge strani pa druge partijske organizacije odkrito izražajo nestrpnost do konservativnih tendenc in v celoti predpirajo miro-ij»tšaw’ta>ta»nj»'o»y. Slišati je Biai čedalje odločnejše zahteve, aa bi na prihodnjem plenumu CK PZDP. v nedttjo partijsko vodstvo dokončnt?;{ prečistilo z »nasprotniki obrfbve«.
Bratkowski je tudi eden izmed predpisnikov izjave tako imenovanega konverzatorija »Izkustvo in prihodnost«, v kateri skupina ugletfdih znanstvenih in javnih delaVčev zastavlja vprašanje, ali »fii bil cilj sprepada v Bydgosz-czu. da bi kompromitirani ali nesposobni del-aparata oblasti spret dobil 'občutek, da lahko nekaznovano deluje«. Hkrati predpi-sniki ugotavljajo, da je bila ocena prelitbiroja CK PZDP prenagljena (preiskava v Bydgoszczu še ni končana) in da je pripreljala do konflikta in do razcepa Poljakov na člane partije in nepartijce.
krožkov preobrazil v Sindikat individualnih kmetijcev. S tem se je razkrojila edina struktura, na katero se je oblast opirala pri
• V tem smislu je napisano tudi odprto pristno predsednika Zveze novinarjev Poljske Stefana Brat-kowskega, ki praživa »sotovariše, člane pmrtije«, naj se odločno zoperstavijo konservativcem in dogmatikom. Gre za ljudi, Id »se ne želijo spra razumevati niti z lastno prartijsko bazo«, na vse načine poskušajo preložiti izredni kongres PZDP in bi radi vodstvo partije in vlade pnipreljali v spra-pad z vso dražbo.
Po dolgih in ostrih razpravah se je kongres zveze kmetijskih
Odpravljeno nesoglasje s Katalonci
S sporazumom odpravili spore med KP Španije in katalonsko komunistično partijo
MADRID, 26. marca (Tanjug) — Delegacija komunistične partije Španije in katalonskih komunistov, ki sta ju vodila generalni sekretar Santiago Carril-lo-in Francisco Frutos, sta se spra-razumeli o odpravi sprerov, do katerih je prišlo pre sklepu kongresa katalonskih komunistov, da bodo iz svoje programske resolucije črtali termin »evroko-munizem«. Sestanek omenjenih dveh partijskih voditeljev, je bil v Madridu, kjer, kot preudarjajo v danes objavljenem skupnem spreročilu, so dosegli »preprelno soglasje o splošnem preložaju v državi«. "
Voditelj katalonskih komunistov Frutos je novinarjem preve-dal, da so se zedinili o udeležbi njegove partije na bližnjem, 10. kongresu KP Španije. Katalonska partija je sicer avtonomni del španskega komunističnega gibanja. Kriza % njenih odnosih s KP Španije je izbruhnila, ko se je 5. kongres katalonskih komunistov januarja letos izrekel proti politiki evrokomunizma.
Bogata bera akcije proti desničarjem
Na občutno večje število izpadov desnih ekstremistov v zadnjem času so oblasti v ZRN le reagirale: sprožile so široko preiskavo. Prečesale so sumljiva , stanovanja fn našle, kot piše v prvih preroči-lih, znatne količine propagandnega gradiva s protiustavno vsebino in večji del s protisemitsko vsebino. Desni ekstremisti ne veljajo več za nepremembno obrobje družbe in prav tako jih ni več moč spraviti v okvire »vala komercialne nostalgije za dobrimi starimi časi«, piše naša dopisnica iz Bonna Mojca Drčar—Murko.
Stran 3
Dr. Boris Majer o razrednem boju v kulturi
»Delavski razred v Jugoslaviji vključuje tudi največji del ustvarjajoče tehnične in
humanistične inteligence, čeprav lahko rečemo tudi zanjo, da v enem svojem delu še vzdržuje klasično elitistič-no predstavo o inteligenci kot lebdečem sloju nad družbenimi razredi in konflikti, ki naj bi mu pripadala presebna zgodovinska vloga,« je dejal član predsedstva CK ZKS dr. Boris Majer v intervjuju za Komunist.
Stran 8
Nadležni »ropar stoletja«
Ronald Biggs, ki je pred 18 leti izvedel »rop stoletja« na britanski preštni vlak in s pajdaši odnesel 2,5 milijona funtov, je zdaj spret na prvih straneh svetovnega tiska. Po tistem, ko je bil obsojen na 30 let zaprera in je pre dveh letih prebegnil, je 16 let mirno živel v Braziliji, zdaj pa so ga baje ugrabili - in spret odkrili na Barbadosu. Toda brazilske oblasti so se očitno naveličale »skrbeti« zanj in ga hočejo nazaj. Bržkone bo Biggs na-presled prišel v Anglijo, tam pre v zaprer.
Stran 13
Vreme danes
Zahodno In severno Evropo je zajel val vlažnega zraka, Id se premika prod vzhodu in povzroča oblačno in deževno vreme. Vedro je le v Sredozemlju In na Balkanskem polotoku.
V Sloveniji, zahodni Hrvaški In Bosni je bilo včeraj pretežno oblačno, v dragih krajih države pa nekoliko oblačno vreme. Za danee na-povedajejo nova pooblačitve z daljam in nevihtami od zahoda, Id bodo popoktaa In ponoči zajele celo državo.
- Jatranje temperature bodo med 8 In 14 stopinjami, naj-višje dnevne med 15 v Sloveniji in 22 stopinjami v Makedoniji.
• Rakowski je rekel, da so v Solidarnosti sile, ki bi rade napra-vedale sveto vojno ljudski oblasti, prazabljajo pre, da jo »naprave-dujejo tudi sebi, svojim družinam in milijonom ljudi na Poljskem«. Rakowski je izrazil dvom, da je krajevni incident v Bydgoszczu resnični povod za tako široko organizirano protestno akcijo. »V zadnjih nekaj tednih, odkar opravljam sedanjo funkcijo, ne delam kot podpredsednik vlade, ampak kot gasilec, ki gasi zdaj hujši, zdaj manjši požar,« je rekel Rakovrski.
razvijanju samoupravljanja na vasi, ker je zavračala idejo o sindikalnem združevanju kmetov.
1LIJA MARINKOVIČ
Raketni napad na Abadan
V iraško-iranski vojni ostalo brez strehe milijon in pol Irancev
TEHERAN, BAGDAD, 26. marca (AFP) - O včerajšnjih akcijah iraških letal in o napadih z raketami zemlja-zemlja, presebej na Abadan in Ahvaz, Teheran pravi, da so se odločili zanje v prevračilo za ofenzivo iranskih sil na sami iraški meji. Kot poroča teheranski radio, so napadle Ahvaz štiri rakete sovjetske proizvodnje.
To je bil že sedmi raketni napad na to iransko mesto v zadnjih štirinajstih dneh. Trdijo, da je bilo med včerajšnjimi raketnimi napadi na Abadan in Ahvaz mrtvih in ranjenih okoli 40 ljudi in da je bilo uničenih več hiš in trgovin. Radio Teheran pa prero-ča, da se to iraško maščevanje ujema z vrnitvijo iranskega predsednika Banija Sadra v tajni štab nekje na kuzistanski fronti.
Premier Radžai je ob tej priložnosti izjavil, da je v iraško-iranski vojni, ki traja že sedmi mesec, ostalo brez strehe milijon in prel Irancev (vsega prebivalstva je 36 milijonov). V iranskem vojaškem preročilu so omenjeni tudi napadi iraških bombnikov TU-22, ki so minulo noč bombardirali Islamabad in Korabad v zahodnem Iranu; žrtev je veliko, pa tudi škoda je precejŠhja.
V Teheranu se še vedno govori o usprešni akciji iranskih revolucionarnih gardistov, ki so predvčerajšnjim med protinapadom razdejali iraško opazovalno postajo, 4 kilometre na iraškem ozemlju, in razobesili iransko zastavo. Agencija PARS, ki preste-duje iransko zadnje vojaško pre-ročilo, omenja tudi usprešno opre-racijo iranskih sil, ki so jo izpre-ljali včeraj zjutraj v Novsudu in vnovič zavzeli nekatere preložaje na tem obpnočju.
Trdijo, da je bilo med tem napadom ubitih in ranjenih 100 iraških vojakov. V Bagdadu, kjer še vedno ne omenjajo predatkov Teherana o zadnjih usprehih iranskih sil, objavljajo samo zelo kratko preročilo, v katerem je rečeno, da so včeraj nad Basro iraške sile sestrelile iranska phanto-ma. Rečeno je še, da je v zadnjih 24 urah med vojaškimi opreraci-jami predlo 83 Irancev in 17 Iračanov.
Iran je pripravljen sprejeti misijo dobre volje zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ko bodo v začetku aprila obiskali Teheran. Tako je včeraj v New Delhiju izjavil izvršni direktor iranske časopisne agencije PARS dr. Ha-mal Karazi, ki je tudi član glavnega sveta iranske obrambe.
S TELEPRINTERJA
Zaradi olja zamuda v Šoštanju
ŠOŠTANJ, 26. marca - Kot kaže, bo popravilo v petem bloku šoštanjske termoelektrarne trajalo dlje, kot so tu sprva menili. Pri natančnejših pregledih in meritvah, ki so jih opravili včeraj, se je namreč izkazalo, da je okvaro ležaja v turbini pripisati drobcu nečistoče v olju oljnega sistema, ki ga bodo zdaj morali izprazniti in prečistiti. Ker gre za velike količine olja — okrog 200 ton — in tudi sicer za zamuden postopek, blok verjetno ne bo začel normalno obratovati prej ko v začetku prihodnjega tedna. **•)
Srečanje zdravniških društev
' DOLENJSKE TOPLICE, 26. marca - V zdravilišču v Dolenjskih toplicah se bo jutri začelo dvodnevno srečanje članov zdravniških društev iz Ljubljane in Novega mesta.
V dopoldanskih urah prvega dne se bo okrog 150 udeležencev na pobudo tovarne zdravil Krka iz Novega mesta seznanilo z njenim proizvodnim procesom. Ob tem nameravajo posvetiti posebno pozornost racionalni izbiri nadomestnih zdravil.
Na okrogli mizi bo popoldan tekla beseda o novih metodah v radiologiji in indikacijah za preglede. (Ž P.)
Pivovarne iščejo hmelj na tujem
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug) - Kot kaže, bodo pivovarne tudi letos morale uvažati hmelj, čeprav smo ga letos pridelali dvakrat več, kot znašajo potrebe domačega trga. Namreč, industrija potrebuje okrog 2590 ton hmelja, pridelamo pa ga 4,5 do pet tisoč ton. Kmetovalci pošiljajo na trg največ dva tisoč ton hmelja, drugo pa izvozijo. Zato so pivovarne prisiljene v tujini kupovati hmeljev ekstrakt po precej višjih cenah in seveda za devize.
Štiri zvezne mladinske akcije v BiH
SARAJEVO, 26. marca - Pred 1. aprilom, dnevom mladinskih delovnih akcij, so v Sarajevu objavili program letošnjih akcij v BiH. V tej republiki bodo letos oživela delovišča štirih zveznih mladinskih delovnih akcij. V Sarajevu bodo mladi nadaljevali z izgradnjo objektov za prihodnjo zimsko olimpiado, zaključili pa bodo tudi dela na projektu zaščita človekovega okolja. Ostala tri delovišča bodo v Bosanskem Brodu, Zvomiku in na Kozari. (M. V.)
Zmerna rast makedonskega izvoza
SKOPJE, 26. marca (Tanjug) - Izvoz iz Makedonije se je v dveh in pol mesecih tega leta povečal za 1 odstotek v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. V tem okviru je izvoz na konvertibilna območja večji za 5 odstotkov. Čeprav je to razmeroma velik skok, saj je izvoz dva meseca zaostajal za lanskim za 7 indeksnih točk, so člani izvršnega odbora gospodarske zbornice Makedonije ugotovili, da izvozna dejavnost zmerno raste in da je treba s konkretnimi spodbujevalnimi ukrepi podpreti takšno usmeritev organizacij združenega dela.
Iz Kočanov v prodajo 25.000 jagenjčkov
KOČANI, 26. marca (Tanjug) — V kmetijsko-industrijskem kombinatu »Kočansko pole« iz Kočanov so podpisali pogodbe z uvozrio-izvoznimi organizacijami, na podlagi katerih bodo dobavili domačemu in tujemu trgu okrog 25 tisoč jagenjčkov. V Italijo bodo izvozili deset tisoč jagenjčkov, prve količine jagnjetine pa so že poslali v to državo. Okrog 15 tisoč jagenjčkov bodo prodali na domačem trgu. S temi pogodbami bodo v kmetijsko-industrijskem kombinatu »Kočansko pole« ustvarili 25 milijonov dinarjev, od tega bo 10 milijonov deviznih dinarjev.
Letni sestanek ameriških potniških agencij
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug) - Člani upravnega odbora združenja ameriških potniških agencij (ASTA) so pripotovali v Beograd, kjer bo letni sestanek odbora tega združenja. Predstavniki ASTA, največjega združenja potniških agencij na svetu, bodo proučili dejavnost organizacije v Združenih državah Amerike in mednarodnem turizmu, z jugoslovanskimi turističnimi delavci pa se bodo pogovarjali o možnostih za povečanje turističnega prometa iz ZDA v Jugoslavijo. Predvidoma bodo obiskali tudi nekatere naše samostane, Dubrovnik, Sarajevo in Zagreb. Združenje ameriških potniških agencij ima približno 18 tisoč članic iz 120 držav. Samo tiste iz ZDA vsako leto organizirajo potovanja za več kot j^ttjiiilijonov .turistov in potnikov, prometa pa imajo za 20 milijard (Šilarjev. '	’
Višji borčevski prejemki
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug) — Danes je zvezni odbor za vprašanja borcev in vojaških invalidov sprejel odlok o zvišanju osebne in družinske invalidnine in drugih borčevskih prejemkov. Po novem se bodo v primerjavi z januarjem 1980 zvišale za 21 odstotkov, za kolikor so se povprečno zvišali tudi osebni dohodki v SFRJ v lanskem letu. Upoštevaje, da je prišlo 1. julija 1980 do izredne valorizacije vseh teh prejemkov za 11 odstotkov, se bodo dejansko povečali za razliko med to akontacijo in 21 odstotki.
Spet redimo več govedi
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug) — Po zadnjih podatkih Zveznega zavoda za statistiko so bili v začetku leta hlevi, svinjaki in kokošnjaki bolj polni kot ob istem času lani. Število glav govedi se je povečalo za približno 48.000 (en odstotek, krav in juncev pa za okoli 37.000 (zgolj v zasebnem sektorju). Tudi prašičev, svinj za razplod in pujskov je bilo več kakor lani. Število prašičev v svinjakih se je povečalo za 367.000 (5 odstotkov), svinj za razplod in pujskov pa za 51.000 (4 odstotke). Ovac je bilo za 34.000 več, podatki o perutnini pa kažejo, da številke naraščajo, zlasti v kmetijskih organizacijah.
V Titovem skladu JLA 120.000 članov
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug) — Titov sklad v JLA zdaj šteje okoli 120.000 članov. V lanskem letu je rdeče članske izkaznice sklada prejelo okoli 30.000 članov, so opozorili na današnji seji skupščine sklada. Posebej so poudarili, da se vedno več vojakov včlanja v sklad, posamič in skupinsko. Po podatkih, ki so jih navedli danes, je v Titovem skladu okoli 30.000 vojakov in približno 4000 vojaških kolektivov.	/
Sklic sej zborov skupščine SRS
LJUBLJANA. 26. marca — Predsednik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije Emil Tomažič, pradsednica zbora občin skupščine SR Slovenije Silva Jereb in predsednica družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije Tina Tomlje so sklicali seje zborov za sredo, 29. aprila 1981.
Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor bodo obravnavali poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za leto 1980.
Zbor združenega dela in zbor občin bosta obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov, z osnutkom zakona; predlog za izdajo zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985; predlog odloka o pooblastitvi slovenskega izvršnega sveta da sklene družbeni dogovor o uporabi sredstev hranilnih vlog in drugih sredstev občanov pri Poštni hranilnici v srednjeročnem obdobju od leta 1981 do 1985; osnutek odloka o razporeditvi sredstev po republikah in avtonomnih pokrajinah za leto 1981; osnutek dogovora o zagotovitvi dela sredstev za financiranje izdelave študij za projekte modrega plana in programa prednostnih akcij sredozemskega akcijskega plana programa Združenih narodov za človekovo okolje; samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Slovenije in statut Skupnosti otroškega varstva Slovenije; samoupravni sporazumi o ustanovitvi in delovanju posebnih'raziskovalnih skupnosti: za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo, za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo, za elektrokovinsko industrijo, za kemijo, za gozdarstvo, lesarstvo, papimištvo in grafiko, za promet in zveze, za graditeljstvo, za trgovino, gostinstvo, turizem in drobno gospodarstvo, za zdravstvo in socialno varstvo, za družbene dejavnosti, za tekstilno in usnjar-sko-predelovalno industrijo; spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za gozdarstvo; samoupravni sporazum o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev.
Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor bosta obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih.
Zbor združenega dela pa bo obravnaval še osnutek zakona o urejanju kredita, ki ga je leta 1974 dala Narodna banka Jugoslavije za dopolnilno kreditiranje izvoza opreme in ladij ter za izvajanje investicijskih del v tujini na kredit.
Vsi trije zbori bodo imeli na dnevnem redu sej še volitve in imenovanja ter predloge in vprašanja delegatov.
Dosledno podružbljanje naše zunanje politike
Slovenski sindikati imajo pomemben delež v mednarodni dejavnosti naše republike — Posebna skrb za delavce, ki so na začasnem delu v tujini
LJUBLJANA, 26. marca — Slovenski sindikati, najmnožičnejša organizacija delovnih ljudi v naši republiki, se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo na področju mednarodnega sodelovanja in izvajanja in oblikovanja slovenske in jugoslovanske zunanje politike. Tako so sindikati že do zdaj gradili svojo mednarodno dejavnost iz zgodovinskega interesa našega delavskega razreda za mir in enakopravno sodelovanja med narodi in državami, za družbeni napredek in enakopravne odnose v mednarodnem delavskem gibanju.
To je ena izmed izhodiščnih ocen, ki so jo izrekli na današnji seji republiškega sveta Zveza sindikatov Slovenije, na kateri so največ pozornosti namenili aktivnosti slovenskih sindikatov v mednarodnem sodelovanju. Članom RS ZSS je najprej predstavila mednarodno dejavnost Slovenije v preteklih nekaj letih in v zdajšnjem zapletenem mednarodnem položaju predsednica re-
• Na današnji seji so izvolili delegata republiškega sveta ZSS za 3. kongres samoupravijalcev Jugoslavije. To sta Milojka Lahajnar in Martin Mlinar. Status delegatov Imata tudi člana zveznega odbora za sklic in pripravo kongresa samoupravijalcev Vinko Hafner in Franci Polak.
publiškega sveta za mednarodne odnose Vida Tomšič. Opozorila je na pomembno razsežnost jugoslovanske mednarodne politike, ki ni nekaj samega za sebe, ampak je podružbljena, to se pravi, da pri njenem oblikovanju in usmerjanju sodeluje sleherna temeljna organizacija in delovni človek.
Zato so se člani republiškega sveta zavzeli za to, da morajo biti družbenoekonomski odnosi s tujino del vsakodnevnega zanimanja vsakega delavca, saj jih ni mogoče obravnavati ločeno od dogajanj znotraj Jugoslavije. To pa pomeni, da je potrebno med drugim dosledno načrtovati ekonomske odnose s tujino in usklajevati plane temeljnih organizacij v interesnih skupnostih za ekonomske odnose s tujino. Obstoječe povezave ozdov s tujimi podjetji je potrebno uskladiti s sistemskimi zakoni in z načeli nove mednarodne ekonomske ureditve. In razvijati je treba, višje oblike mednarodnega gospodarskega sodelovanja.
Da bi v prihodnje še izboljšali mednarodno sodelovanje Slovenije in v tem okviru tudi sodelovanje slovenskih sindikatov, bodo še naprej krepili stike s sindikalnimi organizacijami v obmejnih pokrajinah sosednjih držav. Sindikati si bodo nadalje priza-
nadalje pnza-
rr
devali za krepitev družbenoekonomskega položaja naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. To pa pomeni, da je treba njihova nerešena vprašanja reševati bolj celovito kot do zdaj. Predvsem pa jim je potrebno s konkretnimi ponudbami zagotoviti delo in s tem vrnitev v domovino. Zaenkrat pa tovrstno planiranje v organizacija združenega dela in v občinah še ne obstaja, so' ugotovili.
Pomembna dejavnost sindikatov na mednarodnem področju je tudi skrb za naše delavce, ki delajo v obratih jugoslovanskih organizacij združenega dela na
tujem. V teh obratih še prevečkrat delajo, predvsem pa »odločajo« na načine, ki so tuji našemu sistemu.
Člani republiškega sveta so tudi poudarili, da mora področje ekonomskih odnosov s tujino dejansko postati del vsakodnevnega odločanja v slovenskem združenem delu. Zato morajo tudi vse sindikalne organizacije načrtno razpravljati o nekaterih najbolj perečih problemih ekonomskih odnosov s tujino.
Opozorili so tudi na nekoliko oddaljeno mednarodno dejavnost sveta Zveza sindikatov Jugoslavije. Ta dejavnost je nedvomno zelo razgibana in koristna, vseeno pa gredo odločitve in njene usmeritve premalo v širino. Premalo jih je čutiti v posameznih republikah in pokrajinah, da ne omenjamo nižjih oblik sindikalne organiziranosti.
GREGOR PUCELJ
Štirideseta obletnica 27. marca
Okrogla miza Borbe in Tanjuga - Pogovor zgodovinarjev z udeležencema demonstracij
BEOGRAD, 26. marca (Ta-njug) - »Sedemindvajseti marec 194 P predstavlja vrhunec antifašističnega, domoljubnega in demokratskega gibanja v tistih usodnih dneh, ko je bila najbolj ogrožena svoboda in neodvisnost jugoslovanskih narodov«, so poudarili na današnji okroglicmi-zi, ki sta jo ob 40-letnici zgodovinskih dogodkov marca 1941 pripravila Borba in Tanjug.
V njej so sodelovali znani jugoslovanski zgodovinarji Fabijan Trgo, Vojmir Kljakovič, dr. Pero Damjanovič in dr. Dušan Biber ter udeleženca marčevskih dogodkov Puniša Perovič in Mom-čilo Dugalič.
Perovič je ob tej priliki poudaril, da je bil 27. marec vrhunec nekaterih dogajanj v državi, ki jim je pečat dala komunistična partija, Dugaiič pa je dejal, da na 27. marec še preveč gledamo kot na enodnevni dogodek, premalo pa na vse, kar ga je omogočilo.
Vse več za akumulacijo
V SDK Jugoslavije poudarili, da se je ustavila dolgoletna negativna delitev družbenega proizvoda — Veliko za odplačilo neporavnanih obveznosti
OD NAŠE DOPISNICE
BEOGRAD, 26. marca - Zaključni računi o poslovanju gospodarstva v lanskem letu pri namenski delitvi družbenega proizvoda oziroma pri sekundarni deUtvi in razporejanju čistega dohodka kažejo, da se nadaljujejo oziroma krepe pozitivna gibanja, ki pomenijo bistvene sestavine politike gospodarske stabilizacije na začetku novega srednjeročnega razdobja. Tako je na današnji tiskovni konferenci poudaril Milo j e Nikolič, namestnik generalnega direktorja SDK Jugoslavije.
V letu 1980 so se krepili novi odnosi med porabniki in akumulacijo, kar pomeni, da se je zaustavila dolgoletna negativna delitev družbenega proizvoda. Ali natančneje, v zadnjih dveh letih predhodnega srednjeročnega razdobja se je delež vlaganj v porabo zmanjšal za 4,5 odstotka oziroma se je v enakem obsegu povečal delež sredstev pri razporejanju družbenega proizvoda namenjenih za razori.
Gre za 310 milijard dinarjev, od tega 129 milijard odpade na amortizacijo, 181,5 milijarde dinarjev pa so vložili od čistega dohodka. (Za primerjavo naj povemo, da so v letu 1978 sredstva za razvoj znašala komaj 148 milijard dinarjev.) Žal bodo dobršen del teh sredstev porabili za
odplačevanje zapadlih neporavnanih obveznosti za prejšnje investicijske kredite, obveznosti, ki jih bo treba poravnati letos.
Po nekaterih računih so preostala svobodna sredstva, namenjena za investicije (iz tega sicer in izvzeto pokrivanje lanskih izgub), znašala 136,5 milijarde dinarjev, kar je vendarle za 94,5 odstotka več kot v lanskem letu.
Celotna izplačila za čiste osebne dohodke so lani znesla nekaj manj kot 400 milijard dinarjev oziroma so bila za 25,5 odstotka večja kot leto dni poprej. Kot je videti, so se zviševala za približno 10 odstotkov, počasneje od ustvarjene rasti dohodka. Resolucija pa je predvidevala, naj bi bilo povečanje za večino gospodarskih dejavnosti za 5 odstot-
Samo za gradnjo in opremo
Odbor za finance v zvezni skupščini o sredstvih za odpravo potresne škode
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 26. marca — Delegati odbora za finance v zboru republik in pokrajin skupščine Jugoslavije so danes razpravljali o osnutku odloka o določitvi strukture sredstev, ki bodo osnova za valorizacijo sredstev, namenjenih za odpravo potresne škode v Črni gori. Menili so, da je toliko vprašanj o tem še nerešenih, da osnutek odloka ne more predstavljati osnove za usklajevanje stališč republik in pokrajin o tem.
V razpravi so menili, da izpadli dohodek tozdov, stroški družbenopolitičnih skupnosti, povrnitev škode na premičninah v lasti občanov in posojila ne morejo biti predmet valorizacije.
Marjan Markovič iz Slovenije je menil, da delegati osnutka odloka o valorizaciji ne bodo mogli uskladiti, dokler se strokovni organi v medrepulbiškem sodelovanju ne bodo dogovorili o osnovnem pristopu k določanju strukture sredstev, ki bodo predmet valorizacije. Poudaril je, da bi bilo usklajevanje o valorizaciji lažje, če bi imeli delegati program obnove v Črni gori in poročilo o poteku in porabljenem denarju za obnovo v lanskem letu. Program obnove bi potrebovali zato, da bi v republikah in pokrajinah vsaj približno vedeli, koliko bodo morali zagotoviti za valorizacijo v posameznem letu, ne pa zaradi nezaupanja ali nadzora. Povedal je tudi, da je treba z valorizacijo nadomestiti tiste stroške, ki jih povečuje inflacija, ne pa tiste, ki se nadoknadijo enkratno.
Makedonski delegat Vančo Nikolovski je menil, da je osnutek odloka, tako, kot ga je predložil delegatom ZIS, pomanjkljiv in nedorečen. Skupaj s srbskim delegatom Aleksandrom Trajko-vičen; je zahteval podatke o tem, koliko denarja je bilo porabljenega za obnovo v 1979. letu - in za katere namene.
ODLIKOVANJE
Hermanu Slamiču-Urhu
NOVA GORICA. 26. marca - Za revolucionarno ustvarjalno življenjsko delo je danes borec in družbenopolitičen delavec Herman Slamič-Urh iz Nove Gorice ob svoji 75. letnici sprejel visoko odlikovanje predsedstva SFRJ - red dela z rdečo zastavo. Priznanje mu je v imenu predsedstva SR Slovenije in predsedstva republiške konference SZDL izročil predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič.
S. C.
Cimosovi delavci se bodo zaposlili drugje
Prvih 420 delavcev bodo zaposlili v Vozilih in Cicibanu - Čimprej ustrezni proizvodni programi
NOVA GORICA, 26. marca — Delegati novogoriške občinske skupščine so danes obravnavati informacijo in sprejeli predlagane sklepe za zagotavljanje socialne varnosti delavcev Cimosovega tozda Proizvodnja avtomobilov v Šempetru pri Gorici,
S sprejetimi sklepi so pooblastili izvršni svet novogoriške občinske skupščine, da opredeli in zagotovi družbeno in gospodarsko reševanje problemov Cimosovega tozda in socialno varnost vseh zaposlenih v njem, Podprli so usmeritev, da s predvidenimi programi delovnih organizacij Vozila Gorica in Ciciban v Mirnu novogoriška družbenopolitična in širša družbena skupnost najprej zagotovi kratkoročno socialno varnost delavcem Cimosa. Dolgoročno pa naj sanira Cimosov tozd z uresničitvijo naložbenih programov Vozil Gorica in Iskre Avtoelektrike.
Delegati so s sklepom zahtevali, da morata delovni organizaciji Vozila Gorica in Ciciban Miren takoj izdelati sanacijsko-nalož-bene programe za zagotavljanje socialne varnosti Cimosovih delavcev v Šempetru. Skupaj s Cimosovim tozdom in občinsko
Polakirana
srednješolska
glasila
Dijaki si žele, da bi bila glasila odsev dogajanja na šolah
LJUBLJANA, 26. marca -Dijaki nekaterih sloyenskih srednjih šol so danes na okrogli mizi spregovorili o svojih literarnih glasilih. Razprava je bila organizirana v okviru priprav na kulturni plenum slovenske mladine.
V glasilih je še vedno preveč čisto literarnih poskusov, ki jih je dijakinja bežigrajske ^gimnazije označila kot klišejske in neizvirne, veliko premalo pa so ta glasila odsev dogajanja na šolah, zato manjka tudi kritične refleksije. Zaradi takega pristopa nimajo težav s cenzuro, vendar se kot izraz nezadovoljstva pojavljajo ilegalna glasila. Avtorje takšnih poskusov vodstva šol največkrat kaznujejo z ukori.
Mladim ustvarjalcem naj bi v bodoče dajala več spodbude revija Mentor, ki se lk) v drugem letu izhajanja poskusila bolj približati literatom začetnikom, z nasveti pa bo pomagala tudi mentorjem.
V. F.
skupnostjo za zaposlovanje morata v najkrajšem času izdelati načrt za prezaposlitev vsaj 420 delavcev. Za delavce, ki s temi programi ne bodo dobili dela, morajo izvršni svet občinske skupščine, občinski sindikalni svet in občinska skupnost za zaposlovanje poskrbeti, da bodo dobili ustrezna delovna mesta v drugih delovnih organizacijah v novogoriški in sosednjih občinah.
Poleg teh sklepov so zahtevali tudi stvarno podporo širše družbenopolitične skupnosti, predvsem pa zagotovitev denarja za prekvalifikacijo delavcev in uresničitev proizvodnih programov, ter za prednostni uvoz opreme, ki jo bodo potrebovale delovne organizacije, ki bodo po novih programih zaposlile večino delavcev iz Cimosa.
SLAVICA CRNICA
kov počasnejše, kar kaže, da se delavci v gospodarstvu niso ravnali v skladu z resolucijo in da niso do konca izkoristili vsega tistega, kar jim je ta skupščinski dokument omogočal. Povprečni
• Videti je, da delitev čistega dohodka najbolj dosledno poteka v prid večjih vlaganj v akumulacijo in rezerve. Njihov delež se je v zadnjih treh letih povečal za 8,5 odstotka oziroma v letu 1977 za 54 milijard, lani pa za več kot 181 milijard ali za 23,6 odstotka. Zato so danes ugotovili, da je akumulacija že prenehala biti re-zidualna kategorija pri razporejanju čistega dohodka. Žal ta pomembna vlaganja v akumulacijo in rezerve še vedno ne morejo bistveno vplivati na zvišanje stopnje siunofinanciranja vlaganj.	___________________
izplačani osebni dohodki na delavca so v lanskem letu znašali 7289 dinarjev na mesec, kar je za 21,4 odstotka več kot leto dni poprej.
BOJANA JAGER
Ni opravičila za draginjo
Predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov je slušateljem v Kumrovcu spregovoril o najpomembnejših in žgočih predkongresnih temah
KUMROVEC, 26. marca — Lazar Mojsov je najprej pozdravil slušatelje politične šole v Imenu predsedstva CK ZKJ in nato spregovoril o idejnem usposabljanju komunistov. Za ZKJ, za revolucijo in za našo družbo v celoti je bilo to vselej izredno pomembno vprašanje, je dejal Mojsov.
»Še zlasti pomembno je zdaj, ko se je v zvezo komunistov vključilo izredno veliko novih članov, ko smo priča perečim družbeno-gospodar-skim problemom, ki terjajo, da jih pravočasno razrešimo v skladu s strateškimi opredelitvami ZKJ, in ko se nam zastavljajo nove, odločne naloge tako na notranji kot na mednarodni ravni,« je poudaril Lazar Mojsov.
V nadaljevanju je Lazar Mojsov spregovoril o pripravah na 12. kongres ZKJ. Na kongresu naj bi predvsem kritično, temeljito in vsestransko razčlenili izkušnje, rezultate in težave pri uveljavljanju in delovanju političnega in gospodarskega sistema, določili smernice nadaljnje samoupravne graditve naše družbe ter razjasnili družbena protislovja, s katerimi se srečujemo pri razvoju in izpopolnjevanju idejnopolitičnih izhodišč, za ustvarjalno akcijo Zveze komunistov Jugoslavije in vseh organiziranih socialističnih sil pri uveljavljanju in učinkovitejšem delovanju delegatskega sistema.
Dvanajsti kongres naj bi v celoti izpričal kontinuiteto revolucionarnega razvoja in boja ZKJ pri graditvi socialističnega samoupravljanja, je nadaljeval Lazar Mojsov. Ta kontinuiteta, ki temelji na programu ZKJ in se med drugim odraža v doslednem izvajanju Titovih smernic, naj bi se tako med pripravami na kongres kot na kongresu in v sprejetih dokumentih potrdila z. idejnopolitično in akcijsko enotnostjo vseh komunistov na tej razvojni stopnji.
Kongresi so imeli vselej pomembno akcijsko in usmerjevalno vlogo, saj niso spodbujali le komunistov, temveč tudi vse socialistične sile, delovne ljudi in občane k novim vzponom v razvoju samoupravljanja in novim prizadevanjem za krepitev proizvodnih sil v naši družbi. Takšno vlogo, je rekel Lazar Mojsov, bo vsekakor imel tudi 12. kongres ZKJ, ki naj bi pomenil kakovosten korak v našem razvoju.
Lazar Mojsov je nato spregovoril o najpomembnejših temah, o katerih bodo razpravljali med predkongresnimi pripravami in na tribunah najpomembnejšega srečanja jugoslovanskih komunistov, ter omenil dejavnost ZKJ za krepitev odločilne vloge delavskega razreda in združenega dela v celotni družbeni reprodukciji, vzpostavljanju dohodkovnih odnosov ter delegatskega sistema. Treba je proučiti stanje v sami ZKJ in njeno idejnopolitično in akcijsko usposobljenost za delovanje v novih, bolj zapletenih razmerah, usposobljenost osnovnih organizacij ZK in metodo njihovega dela, pa tudi stanje družbene zavesti, razvoj demokratičnega vzdušja v družbi in socialističnega humanizma ter nujnost nadaljnjega odpiranja in demokratizacije kadrovske politike.
Med pripravami na kongres in med kongresnim delom, je poudaril Mojsov, bodo ustrezno mesto dobila tudi vprašanja razvoja in nadaljnje krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter sodobnih mednarodnih gibanj in mednarodnih odnosov.
Del svojega govora je Lazar Mojsov namenil politiki stabilizacije in dejal, da je to izredno zapleteno in kompleksno vprašanje, ki nima le notranje, temveč tudi zunanjo komponento. Te medsebojne odvisnosti se pogosto celo v zvezi komunistov dovolj ne zavedajo, je dejal Lazar Mojsov in pripomnil, da so mednarodne gospodarske in politične razmere, v katerih izvajamo
politiko gospodarske stabilizacije, zelo neugodne in težavne.
Nesporno pa je, da so vzroki gospodarske nestabilnosti predvsem domače narave. S tem imam v mislih zlasti strukturna nesorazmerja našega razvoja v daljšem obdobju, je rekel Mojsov.
Zveza komunistov si mora nenehno prizadevati, da bi s svojim že dvomilijonskim članstvom z mobilizatorskim delovanjem v sleherni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, v vseh institucijah našega delegatskega in celotnega političnega sistema socialističnega samoupravljanja prispevala k temu, da bi dosledno uresničevali planske cilje in naloge. Bolj kot kdaj doslej, je dejal Lazar Mojsov, se moramo opreti na lastne sile in lastne možnosti, poudariti pa velja, da so le-te zelo velike.
Spričo visoke inflacijske stopnje in realnega zmanjšanja osebnih dohodkov se je tudi poslabšal gospodarski in socialni položaj delovnih ljudi in občanov, hkrati pa se je znižala življenjska raven, kar velja zlasti za delavce in družine z nižjimi dohodki.
Ko je govoril o draginji, je Lazar Mojsov dejal, da zanjo ni gospodarskega opravičila, ker je v precejšnji meri posledica neodgovornega vedenja pri uresničevanju dogovorjene politike in sprejetih sistemskih rešitev. Vztrajati moramo v akciji, ki je ponekod že obrodila sadove. Ponovno je potrebno proučiti podražitve in cene znižati na prvotno raven, je dejal Lazar Mojsov in opozoril na nevarnost naraščanja političnih in socialnih problemov v družbi, kar lahko ogrozi uresničitev gospodarske stabilizacije. S prelaganjem bremena na osebne dohodke - medtem ko vseh drugih oblik porabe skorajda nismo zavrli - ne moremo dosledno izvesti stabilizacijske politike. V takem primeru še zlasti ne moremo računati z najširšimi množicami delavcev, delovnih ljudi in občanov.
Ko je govoril o aktualnem gospodarskem položaju, je Mojsov poudaril, da s kampanjo ne moremo kaj prida doseči, o čemer priča tudi način razreševanja lanskih problemov. Pravzaprav se je že pred tem izkazalo, da se vsaka kampanja na tem področju dvakratno maščuje,
- Na koncu svojega govora se je Lazar Mojsov dotaknil mednarodnega položaja in jugoslovanske zunanje politike. Temeljni kamen mednarodne aktivnosti Jugoslavije je bila in bo politika neuvrščenosti, je rekel Mojsov.
Glede nedavne ministrske konference neuvrščenih v New Delhiju je dejal, da je predvsem potrdila, da je treba uporabljati izvirna načela politike neuvrščenosti pri reševanju vseh problemov in vseh kriznih položajev. Opozoril je tudi na mednarodne gospodarske odnose, ki spadajo med prioritetne probleme neuvrščenega gibanja.
Ko je govoril o položaju na Poljskem, je opozoril na dosledno stališče jugoslovanskih narodov, po katerem ima vsako ljudstvo nedotakljivo pravico, da samo odloča o svoji usodi in poteh svojega razvoja. Dejal je tudi, da smo bili od samega začetka (in da smo še vedno) mnenja, da so poljski dogodki izključno notranja zadeva LR Poljske, njene partije, delavskega razreda in ljudstva.
Dogovor za delo in denar
Socialni zavodi in druge organizacije za usposabljanje se bodo morale letos vključiti v svobodno menjavo dela
LJUBLJANA, 26. marca — Socialni zavodi in organizacije za usposabljanje v Sloveniji razpolagajo z 41 odstotki vseh sredstev republiške skupnosti socialnega skrbstva. Do konca lanskega leta se je ta denar razdeljeval po stari proračunski logiki. S sprejetjem izhodišč za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela za obdobje 1981-1985 z organizacijami za usposabljanje In socialnimi zavodi, pa so delegati republiške skupščine socialnega skrbstva danes na tem področju utrli nova pota.
Socialni zavodi in druge organizacije za usposabljanje se bodo torej morale letos vključiti v svobodno menjavo dela. Na podlagi danes sprejetih izhodišč za sklepanje samoupravnih sporazumov bodo morali v zavodih in organizacijah pripraviti svoje sporazume, v katerih bodo konkretizirali vsebinska in materialna izhodišča za svoje delo. Če je bilo doslej zaradi proračunskih rešitev mogoče enostransko izsiljevati cene storitev, ki so bile odvisne od materialnih zmožnosti občine, kjer je tak zavod delal, bodo poslej uporabniki in občinske skupnosti enakopravneje sodelovali pri oblikovanju cen.
V skupnostih socialnega skrbstva se bo torej treba jasno dogovoriti, po kakšnih merilih bo porabljenih tistih 41 odstotkov dinarjev, ki jih je za delo social-
nih zavodov in drugih organizacij za usposabljanje namenila republiška skupščina socialnega skrbstva. Danes sprejeta izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov naj bi olajšala sporazumevanje, hkrati pa čim bolj poenotila vrednotenje dela in posameznih cen, saj so jih strokovni sodelavci pripravili v dogovoru z občinskimi skupnostmi in izvajalskimi organizacijami.
Ker se sporazumi sprejemajo za obdobje petih let, jih bodo morale posamezne izvajalske organizacije pripraviti z veliko mero objektivnosti in pri tem upoštevati, da bodo sredstva za socialno skrbstvo v naslednjem petletnem obdobju naraščala s 3-odstotno realno rastjo, da se bo število zaposlenih povečalo največ za 1,8 odstotka, da v cenah storitev ne bodo všteta sredstva
Še razlike pri delitvi
Zvezni družbeni svet za gospodarski razvoj o položaju gospodarskih panog v primarni delitvi - Neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem ,
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 26. marca - Člani zveznega družbenega sveta za gospodarski razvoj in gospodarsko politiko so imeli danes že drugikrat v dokaj kratkem času priložnost razpravljati o položaju gospodarskih panog in skupin v primarni delitvi. Prav gotovo bodo temo še enkrat obravnavali, saj je sprožila vrsto vprašanj, ki se nanašajo na razvoj gospodarstva v prihodnje.
V analizi Gospodarske zbornice Jugoslavije o položaju gospodarskih vej in skupin je med drugim rečeno, da so se v minulem srednjeročnem razdobju ohranile med skupinami in panogami precejšnje razlike, ki jih je čutiti pri primarni delitvi in ki ne vplivajo spodbudno na ustvarjanje dohodka in na odnose pri delitvi, tudi v primerih, kjer letne razlike niso velike; vendar se v daljšem razdobju kopičijo in močno vplivajo na reproduktivno sposobnost, zadolženost in obrestno obremenjevanje posameznih dejavnosti.
Ugotovili so, da je bilo v zadnjih petih letih nenehno čutiti manj ugoden gospodarski položaj, če ga merimo po relativni ravni ustvarjenega dohodka, zlasti v bazično-surovinskem delu industrije, v kmetijstvu, gozdarstvu, delu prometa, vodnem gospodarstvu in v stanovanjsko-ko-
munalni dejavnosti. Pri tem je tudi med temi dejavnostmi in njihovimi skupinami čutiti precejšnje razlike. Nadpovprečen gospodarski položaj, merjen po ustvarjenem dohodku, je zabeležil dobršen del predelovalnih vej, pa naftno gospodarstvo, gradbeništvo, trgovina, del obrti in finančne storitve.
Vzroki za neugoden položaj v navedenih dejavnostih pri ustvarjanju dohodka so objektivne kot tudi subjektivne narave, vendar moramo povedati, da največkrat ne gre za enako kombinacijo dejavnikov. Tako na primer v nekaterih panogah nizka raven dohodka in nezadovoljiv gospodarski položaj izvirata iz zelo majhnega izkoriščanja zmogljivosti in nizke ravni produktivnosti.
Prav tako je v proizvodnih cenah in cenah na drobno vštet tudi velik delež celotnih prihodkov
družbenopolitičnih skupnosti. Tudi to pospešuje inflacijo in slabi konkurenčnost domačih proizvodov pri izvozu. Med današnjo razpravo so še poudarili, da je zmota, ki je dokaj razširjena, da so naše visoke cene rezultat »uvozne« inflacije. Preij bi lahko
• Po oceni, ki so jo danes sprejeli, so bistveni povzročitelji inflacije in poslabšanja relativnih razmerij cen v gospodarstva: trajnejše strukturno neravnotežje med proizvodnjo in povpraševanjem, premajhno trajnejše samoupravno nsklajanje proizvodnih programov in novih investicij. Zato prihaja do presežka zmogljivosti in nenehnega zapiranja in spodkopavanja enotnosti jugoslovanskega trpi s hudimi negativnostmi, Id pospešujejo naglo naraščanje cen.__________
dejali, da so sad prizadevanj posameznih skupin, da bi na trg »spravile« visoke cene brez dela. Takšne zahteve podpira tudi družbenopolitična skupnost, od koder prihaja gospodarji dejavnik, ki terja višjo ceno.
SLOBODAN DUKIČ
za razširjeno reprodukcijo in da se ne bo sprejemalo ugodnejših normativov in standardov. Končno bodo o sporazumih odločali delegati občinskih skupnosti socialnega skrbstva.
V precej široki razpravi ob sprejemanju novih izhodišč pa je Franc Hočevar, namestnik predsednice republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, še posebej poudaril, da so in ostanejo zavodi za usposabljanje v bistvu izobraževalne organizacije in da morajo republiška ter občinske izobraževalne skupnosti pri pripravi osnov za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med njimi in uporabniki, odigrati pomembno vlogo.
ŽIVA PAULIN
ČESTITKA
Jožetu Berkopcu
LJUBLJANA, 26. marca — Jožetu Berkopcu, predvojnemu komunistu, španskemu borcu in nosilcu partizanske spomenice, so ob njegovi 70-let-nici čestitali ugledni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in teles SR Slovenije.
Posvetovanje »marksizem v sodobnem svetu«
Dvodnevnega znanstvenega srečanja v Sarajevu se udeležuje okoli 100 marksistov
SARAJEVO, 26. marca (Tanjug) - Marksistična ustvarjalna misel je bistveno vplivala na našo novejšo zgodovino in ji začrtala pot ter nam dala nekatere od največjih sodobnih protagonistov marksističnega mišljenja in ustvarjanja; Tita in Kardelja. Tako je bilo rečeno danes na jugoslovanskem znanstvenem srečanju o temi »marksizem v sodobnem svetu«. Tega dvodnevnega srečanja se udeležuje okoli sto vidnih jugoslovanskih marksistov, ki bodo poskušali prek razprave globlje in celoviteje pretehtati to nadvse aktualno temo in v tej zvezi tudi delež Josipa Broza Tita k razvoju marksizma.
Član predsedstva CK ZKJ Hamdija Pozderac je ob začetku tega srečanja dejal, da je marksizem odigral velikansko vlogo pri ustvarjanju naše sodobne zgodovine. Naši ugledni marksisti so v razpravi o tej temi širše obravnavali marksizem v sodobnem svetu, zlasti v dialogu s teorijami, ki govore »o krizi marksizma«.
Več hrane, surovin in energije
Izvršni odbor GZJ o nalogah za odpravljanje neugodnih gospodarskih gibanj
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug) - Delegati izvršnega odbora Gospodarske zbornice Jugoslavije so na današnji seji sprejeli naloge (zbornice in splošnih združenj) v zvezi z odpravljanjem neugodnih gospodarskih gibanj.
V bistvu gre za to, da se zagotovi večja rast proizvodnje kot v prvih mesecih letošnjega leta, zlasti na področju surovin, energije in hrane.
Proučili so tudi ukrepe in akcije, ki naj bi prispevale k uspešni spomladanski setvi. Kot je poudaril predsedujoči predsedstva GZJ, morajo zbornica in vsi njeni organi postati kraj za učinkovito dogovarjanje in reševanje problemov, ne pa tribuna za pojasnjevanje težav.
OBISK
Italijanski
veleposlanik v SFRJ obisk&l Primorsko
LJUBLJANA, 26. marca - Danes je zaključil dvodnevni obisk na Primorskem italijanski veleposlanik v SFRJ HUgO (.'alarma. Obiskal je skupščine občin Koper, Izola in Tolmin, gimnazijo v Kopru, italijansko ekonomsko šolo in italijansko skupnost v Izoli, uredništvi radia in televizije v Kopru in kostnico italijanskih padlih vojakov v Kobaridu.
DELO
Glavni urednik ČGP Delo: JAK KOPRIVC
Odgovorni urednik »Dela«:
BORIS DOLNIČAR
Pomočnika glavnega urednika:
MIRO POT
VLADO SLAMBERGER L/redniki:
ANTON JANEŽIČ, FRANCI STRES (centralna redakcija), LOJZE JAVORNIK (notranja politika). FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), JAKA ŠTULAR (zunanja politika), JOŽE VOLFAND (kultura), JANEZ ODAR (slovensko dopisništvo), NIKO LAPAJNE (ljubljanska rubrika), EVGEN BERGANT (šport), ILIJA BREGAR (kronika). FRANCE VREČAR (Sobotna priloga), TIT VIDMAR (Književni listi), STANE IVANC (publicistika), BOŽIDAR PAHOR, BOGDAN POGAČNIK (posebne naloge), MIRO ZAKRAJŠEK (mentorstvo), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRSEN (lektorstvo), META DOBNIKAR '(oblikovanje), ROMANA TOMŠE '(dokumentacija).
KPI prešla v ofenzivo Forlani za »kohezijo«
Komunisti kritizirajo vlado in zahtevajo njen odstop - Vendar »streljajo s slepimi naboji«, ker ne zahtevajo glasovanja o nezaupnici
OD NAŠEGA DOPISNIKA
RIM, 26. marca - Komunisti so danes v obeh domovih parlamenta prešli v ofenzivo. Poslanec Gambolato in senator Chiaromonte sta v imenu skupin KPI v poslanski zbornici in senatu zahtevala odstop Forlanijeve vlade. Toda ofenziva je manevrska, strelja se s slepimi naboji. Komunisti namreč niso zahtevali glasovanja o nezaupnici. Trenutna konstelacija političnih sil je taka, da ni zaveznikov, s katerimi bi KPI lahko strmoglavila Forlanijevo vlado. Kljnb splošnemu nezadovoljstvu z vladno gospodarsko politiko tako Fortanijeva ekipa še naprej ostaja na oblasti, ker boljše alternative ni.
ljalnem sestanku prevladala
Komunistično ofenzivo je tako treba razumeti predvsem kot resno opozorilo najmočnejše opozicijske stranke vladi. »Potrebujemo resno vlado, Forlanijeva vlada pa taka ni,« je včeraj v govoru, ki ga je imel v Rimu, Izjavil član direkcije KPI Gian-ccarlo Pajetta. To negativno stališče komunistične partije tenielji na oceni, da sveženj gospodarskih ukrepov, ki ga je v nedeljo sprejela vlada, vodi v recesijo in da vlada ni sposobna nastopiti s celovitim gospodarskim programom, ki bi vzbujal upanje, da se bo Italija rešila iz gospodarske krize. To oceno je včeraj podprla razširjena direkcija KPI, ki je zasedala v Rimu, zatem pa še obe parlamentarni skupini v poslanski zbornici in senatu.
Podobno ocenjuje položaj tudi vplivni publicist in direktor neodvisnega levega dnevnika »La Repubblica« Eugenio Scalfari. Scalfari trdi v današnjem uvodniku, da Forlanijeva vlada, ki je politični izraz trde linije zaostrovanja odnosov do KPI, kakršna je prevladala na lanskem krščanskem kongresu krščanske demokracije, pač ne more pozivati k premirju. »Potrebujemo novo, drugačno vlado, ki se bo otresla pokroviteljstva strank, ustvarila pogoje za socialno premirje in dala ustrezna jamstva vsem prizadetim stranem,« piše Scalfari. »To je edini način, da premagamo^ krizo, ozdravimo državo in zagotovimo spremembo, ki jo zaman čakamo že 35 let.«
Scalfari uvodoma citira naslednjo izjavo, ki jo je dal predsednik vlade Forlani v letalu, ko se je vračal z evropskega vrha v Maastrichtu: »Evropa me podpira, a kaj bodo storili parlament in Italijani? ... V Italiji je potrebna večja kohezija.« Kohezija je postala modna beseda, ki jo krščan-skodemokratski politiki vse pogosteje ponavljajo. V vladajoči stranki, ki bo imela v soboto in nedeljo zasedanje nacionalnega sveta, nekakšnega »minikongre-sa«, je na včerajšnjem priprav«!
Strah zaradi
svinjske
kuge
V Atenah vznemirjenje zaradi uvožene svinjine - Svinjska kuga v Zahodni Evropi?
ATENE, 26. marca (Tanjug) -V Atenah je zavladal pravcati preplah, ko sta časopisa, »Akro-polis« in »Elefterotipia« objavila vest. da je ob belgijsko-nizozem-ski meji izbruhnila svinjska kuga. Grčija je namreč zadnje dni uvozila večje količine svinjine iz obeh držav, članic EGS. Zato so svinjino na atenskem trgu prodajali ceneje, kot so jo morali plačati uvozniki. Cena na debelo je konec prejšnjega tedna znašala 115 drahem, meso pa so te dni prodajali po 80 drahem kilogram.
Tisk je povzročil preplah, ko je poročal, da je na grškem trgu morda tudi kaj okužene svinjine; časopisi so pisali o tem, da se bolezen lahko prenese tudi - na ljudi. Vlada pa je v uradnem sporočilu ministrstva za kmetijstvo obvestila javnost, da je »svinjska kuga nevarna samo za živinorejo države, ki uvozi okuženo meso«.
enotnost v stiski in vse struje so podprle Forlanijevo vlado. Govori se o nastajanju »nove večine«, ki naj bi se zavzemala za ublažitev stališč do KPI, sprejetih na lanskem kongresu. Toda edina lastovka, ki oznanja novo linijo, je za zdaj besedica.,»kohe-zija«, kar naj bi pomenilo malo več kot odklanjanje dialoga s KPI in malo manj kot politiko nacionalne solidarnosti s KPI v parlamentarni večini.
Generalni sekretar krščanske demokracije Flaminio Piccoli je pred dvema dnevoma na televiziji izjavil, da je naročil državnemu zakladniku Andreatti, naj se pred sejo vlade, na kateri so sklepali o kreditnih omejitvah, posvetuje s KPI, toda, kot je rekel, ne ve, ali je Andreatta to storil. Očitno je, da ni, in krščanska demokracija bi zdaj rada post fe-stum dobila vsaj »razumevanje«, če že ne podporo komunistov, češ, »treba je najti skupne rešitve,« kot je rekel Piccoli. »To se sicer dogaja povsod po svetu v težkih trenutkih.«
Komunisti sicer frontalno ne zavračajo pogovorov. »Toda na kakšni osnovi?« se danes sprašuje »Unitš«. »S kakšnimi predlogi nastopajo? O tem voditelji krščanske demokracije molče. Ne vlada ne krščanska demokracija pa ne moreta zahtevati od komunistične opozicije, da bi miže odobrila tako politiko, kakršna je bila začrtana prejšnjo nedeljo.«
Komunisti podpirajo predloge sindikatov o strukturnih reformah v gospodarstvu, od industrije politike do plač in proračuna. Toda vlada trenutno pripravlja drug sveženj ukrepov, ki naj bi v skladu z nedeljskimi odločitvami predvsem zmanjšal proračunski
primanjkljaj. Govori se o zmanjšanju izdatkov za zdravstvo in socialno zavarovanje in povečanju prispevkov na tem področju, toda temu se upira tudi minister za zdravstvo socialist Aniasi. Socialistični ministri brenkajo na druge strune — medtem ko njihov voditelj Craxi še ni rekel ne bev ne mev — in zahtevajo, naj vlada takoj predloži zakonske osnutke zakonov za spodbuditev gospodarske dejavnosti. Toda krščansko demokratska ekipa z državnim zakladnikom Andreatto na čelu hoče najprej skresati izdatke in kaže, da bo v naslednji fazi poskušala minirati tudi tako imenovano gibljivo plačno lestvico, ki zagotavlja zviševanje plač delavcev in uslužbencev v skladu z naraščanjem življenjskih stroškov. Ta lestvica pa je za opozicijo predvsem pa za sindikate sveta krava.
ANDREJ NOVAK
Bivši premier Tanaka pred sodiščem
Za udeležence afere Lockheed zahteva japonsko javno tožilstvo zaporne kazni
TOKIO, 26. marca (Tanjug) -Javno tožilstvo je danes zahtevalo dve leti zapora za enega od najbolj bogatih Japoncev Hend-žija Osana; kazen terjajo zanj zaradi vloge, ki jo je imel pri nakupu Lockheedovih letal in lažnega pričevanje pred tokijskim okrožnim sodiščem in japonskim parlamentom, ko je šlo za afero, odkrito pred petimi leti. Osano je prijatelj bivšega japonskega premiera Tanake, proti kateremu tudi teče sodni postopek, češ da je prejel 500 milijonov jenov podkupnine za posredovanje pri nakupu letal.
Pred kratkim je javno tožilstvo terjalo 42 mesecev zapora za Jo-šija Kodoma, ki je na Japonskem znan kot skrajni desničar in mož, povezan s »podzemljem«; bil je Lockheedov svetovalec za Japonsko in je posredoval pri nezakonitih kupčijah; za tako pomoč je prejel »nagrado«, ki je daleč presegala vsoto, kolikršno naj bi dobil nekdanji premier Tanaka.
Bogat ulov v akciji proti desničarjem
Na celotnem območju ZRN prečesali vsa sumljiva stanovanja - Našli znatne količine propagandnega gradiva s protiustavno in antisemitsko vsebino
OD NAŠE DOPISNICE
BONN, 26. marca — Potem, ko je v zadnjih mesecih število desnih ekstremnih izpadov občutno poraslo in je bilo tudi površnim opazovalcem dogajanje na skrajni desnici jasno, da militantnosti paravojaških skupin ni več mogoče spraviti v okvire »vala komercialne nostalgije« (za dobrimi, starimi časi, ko je sleherni vedel, kje je njegovo mesto), se je postopoma spremenilo tud prevladujoče politično stališče. Desni ekstremisti zdaj ne veljajo več za nepomembno obrobje družbe, ki naj ne bi Imelo nikakršne zveze z dogajanjem v družbi, čeprav je nastopanje proti posameznim skupinam v veliki meri odvisno od'vsakokratnega stališča pristojne dežele, državnega tožilstva, konkretnih sodnikov, toda tudi naravnanosti preiskovalnih organov.
Pred dvema dnevoma so oblasti navsezadnje sprožile akcijo, ki je bila že dolgo nujno potrebna. V sinhronizirani preiskavi so prečesali sumljiva stanovanja na celotnem območju Zvezne republike Nemčije in po prvih poročilih našli »znatno količino propagandnega gradiva s protiustavno iz zvečine protisemitsko vsebino«. Preiskava je zajela 450 stanovanj in okoli 2000 ljudi, ki so bili za-
' VSAK ČETRTEK NCM
SfO|»
POGLEJMO Sl V OClI
5
Trpka (samo)omejitev
Po obisku japonskega zunanjega ministra v ZDA še bolj očitna zahteva Američanov po manjšem uvozu japonskih vozil - Večja vojaška vloga Japonske?
kaže, Japonska le pristala, pa je
OD NAŠEGA SODELAVCA
TOKIO, 26. marca - Skupno sporočilo o pogovorih med predsednikom Reaganom in japonskim zunanjim ministrom Itom, ki so ga danes prebrali novinarjem v zunanjem ministrstvu, je lakonično po obliki in pitijsko po vsebini. Poročilo pravi, da si bosta obe vladi prizadevali poiskati zadovoljivo rešitev za izvoz japonskih avtomobilov v ZDA. PoročUo upošteva tudi občutljivost javnega mnenja v obeh državah za razplet avtomobilske »razprtije«, ki med drugim ogroža tudi stabilnost obeh gospodarstev. Sporočilo na koncu poudarja, da ostaja glavni cilj obeh strani v sporu ohranitev svobodne trgovine.
Za Tokio je to pomembno, saj je znano, da je japonska avtomobilska industrija glede produktivnosti brez tekmeca v svetovni areni. Uveljavitev načel svobodnega trgovanja pa ji zagotavlja še naprej prvenstvo v mednarodni delitvi dela, v kateri je s »tehničnim knock-outom« položila svojega, svojčas uglednega in strah zbujajočega nasprotnika iz Detroita, na tla.
V pogovorih med Reaganom in Itom potemtakem ni šlo za obojestranske očitke, ker bi bile ugotovitve, do katerih bi prišla iz tako zastavljenih izhodišč nujno nepopolne. V tem trenutku namreč ni več tako pomembno, ali
Na Koroškem ponovno o šolskih vprašanjih
V Celovcu razpravljali o nezadovoljivo urejenih vprašanjih dvojezičnega šolstva - Podpora listu »Mladi rod«
CELOVEC, 26. marca (Sindok) — V sredo je ponovno prišlo do razgovorov o nezadovoljivo urejenih vprašanjih dvojezičnega šolstva med koroškim deželnim šolskim svetom in predstavniki slovenskih osrednjih organizacij. Prvi razgovori te vrste so bili decembra lanskega leta. Včerajšnji razgovor so zaradi tehničnih težav morali že dvakrat preložiti.
Včerajšnji strokovni razgovor, ki je trajal tri ure in pol in ki so se ga pod predsedstvom poslevode-čega predsednika deželnega šolskega urada Kircherja udeležili uradniki šolske oblasti ter predstavniki Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev, je bil namenjen vprašanjem znižanja števila učencev v dvojezičnih razredih osnovnih in glavnih šol, dopolnilnemu izobraževanju učiteljev na dvojezičnih šolah in drugim problemom.
V času od prvega pogovora je uspelo sprožiti nekaj ukrepov za podporo slovenskemu Šolskemu listu »Mladi rod«, deželni šolski svet pa je tudi izdelal globalen načrt za slovenski maturantski tečaj na trgovski akademiji in ga posredoval pristojnim .mestom.
Pri včerajšnjem razgovoru za-
Bojni strupi so lahko običajne kemične snovi
V komiteju za razorožitev pripravljajo mednarodno konvencijo o prepovedi uporabe kemičnih orožij
ŽENEVA, 26. marca (Tanjug) - V posebni delovni skupini komiteja za razorožitev poteka te dni razprava, katere namen je pripraviti mednarodno konvencijo o prepovedi uporabe kemičnega orožja. Obe vodilni blokovski sili, ki sta v dvostranskih pogajanjih že sprejeli nekatera skupna besedila, sta seznanili komite z rezultati svojih dogovorov. Toda to še vedno ni pravi temelj za dosego širšega mednarodnega dogovora, saj niso upoštevali interesov in potreb drugih, neblokovskih držav.
radi kompetenčnih težav ni bilo moč doseči konkretnih rezultatov, vendar pa bo koroška šolska uprava posredovala predstave koroških Slovencev pristojnim mestom. Obe strani sta ob koncu poudarili svojo pripravljenost, da nadaljujejo strokovne razgovore.
Kitajska krepi gradbeno dejavnost
PEKING, 26. marca (Xinhua) — V 15 kitajskih mestih je steklo 38 novih proizvodnih linij za izdelavo gradbenega materiala. Kot je sporočilo kitajsko ministrstvo za gradbeništvo in gradbeni material, se bo zdaj gradbena dejavnost po vsej državi precej okrepila, z novimi materiali pa so v 23 kitajskih mestih že zgradili več kot 500 tisoč kvadratnih metrov stanovanjskih prostorov.
je ameriška industrija zaspala, kot radi govorijo v krogih japonske avtomobilske industrije. Tudi ni pomembno, ali so imeli Japonci res šesti čut za prihodnje povpraševanje na ameriškem tržišču. Obeležja in posledice, ki jih nosi v kali sedanja avtomobilska »vojna« med ZDA in Japonsko, vsebujejo namig na trideseta leta in so zato resno svarilo tako za Japonsko kot za ZDA. To je poudaril tudi bivši japonski premier Fukuda, ki je prejšnji teden obiskal Washington - četudi samo kot zasebnik — da bi otipal pulz Američanom pred glavnim spopadom, ki šele prihaja.
Ta Fukudova misel, ki jo je izrekel na sestanku z Reaganom, je zelo značilna in ni samo govorniška prispodoba. Če bi obveljal protekcionizem za uvoz japonskih proizvodov v ZDA, bi bil to fako hud udarec za Tokio, da bi bila Japonski vsiljena počasnejša gospodarska rast z vsemi socialnimi in političnimi posledicami v notranji in zunanji politiki. Še v težjem položaju so v ZDA, kjer izgube v avtomobilski industriji dosegajo že 4,2 milijarde dolarjev, medtem ko poslovni krogi in sindikati terjajo od Reagana odločno akcijo. Zato je razumljivo, da so v skupnem sporočilu pustili vrata za nadaljnje pogovore odprta. Vendar je iz krogov zunanjega ministrstva slišati, da naj bi po ameriškem predlogu Japonci sami omejili izvoz svojih avtomobilov v ZDA. Slišati je tudi kompromisne številke: na ameriški strani govorijo, da bi Japonci omejili letni izvoz v ZDA na 1 milijon 400 tisoč avtomobilov, medtem ko Japonci omenjajo 1 milijon 800 tisoč avtomobilov.
Vsekakor bo moralo priti do omejitve izvoza avtomobilov na ameriški trg - četudi pod plaščem ohranitve načela svobodne trgovine - ko bi naj Japonci sami sebi v sporazumu z Washingto-nom določili letno kvoto. Pričakujejo pa -zelo hude reakcije iz Tokia, če bi predsednik Reagan odločil, naj Japonska omeji izvoz svojih avtomobilov pod kvoto 1 milijon 800 tisoč, kar so Japonci pripravljeni sprejeti.
Prostovoljna omejitev izvoza avtomobilov, na katero je, kot
že sprožila polemiko v taboru nasprotnikov takšne rešitve, češ da bi bila uzakonitev te prakse v nasprotju z določili ameriškega zakona proti monopolu in bi razvnela protekcionistične tendence v EGS.
Zunanji minister Ito se je v Washingtonu sestal tudi z zunanjim ministrom Haigom in podpredsednikom Bushom, pri čemer je bil govor tudi o nujnosti, da bi Japonska prevzela večjo vlogo rta vojaškem področju v Aziji. Na .zelo jasne zahteve Američanov, da bi do skrajnosti povečali svojo vojaško moč, niso Japonci določno odgovorili. Tokijski opazovalci ugibajo, ali bodo Japonci povezali omejevanje izvoza njihovih avtomobilov z lastnim oboroževanjem. Logika te »japonske formule« bi se približno glasila: »O.K. pristajamo, na hitrejše oboroževanje, kakor želite, toda potem nam nikar ne zapirajte vrat pri izvozu, ker ni logično zahtevati od nas, da bi povečevali vojaški proračun ob hkratnem zmanjševanju dohodkov od izvoza.« RUDI-VIDETIČ
radi zvez s skritimi ali manj skritimi nacističnimi organizacijami policiji znani že dalj časa. Zajeli so zlasti letake, knjige, gramofonske plošče in kasete z govori nekdanjih nacističnih veljakov, toda tudi vse vrste aktualiziranega povzdigovanja nacistične države. V Posarju in ponekod v zvezni deželi Baden-Wiirttem-berg so našli tudi orožje, med prve značilne izide racije pa je prišteti tudi dejstvo, da je šef kriminalističnega urada v Reckling-hausnu začasno suspendiran, ker tečejo proti njemu preiskave o sumu, da je širil protisemitsko in proti družbeni ureditvi naperjeno gradivo.
Oblasti so torej posegle na področje, ki je vse doslej veljalo za sprejemljivo posledico široke interpretacije »svobodnega izražanja« in boja mnenj. Sodstvo je komaj moglo slediti, če je sploh hotelo, poplavi nacističnega gradiva, ki se je deloma spretno skrivalo za memoarsko literaturo svojcev nekdanjih nacističnih veljakov, ali pa je v imenu interesa javnosti, spoznati se s polpreteklo zgodovino, v bistvu legalno ponujalo v premislek stare ideje. Proti širjenju gradiva, ki povzdiguje nacistično državo in hujska k sovraštvu med narodi in rasami, se v okviru možnosti bori zvezna ustanova, vendar je odločitev o prepovedi širjenja navsezadnje odvisna od sodišč. Postopki trajajo dolgo in je v njih toliko priložnosti za tiste, ki se znajdejo, da praktično ni bilo težav oskrbeti se s profašistično literaturo, letaki, ploščami in kasetami. Nadzorstvo nad gradivom te vrste naj bi bilo po zatrjevanju pristojnih oblasti toliko bolj težavno zato, ker so ga v velikih količinah tiskali v tujini, zlasti v ZDA in Kanadi in potem brez velikih težav pripeljali v Zvezno republiko. Središče takih podjetij so zvečine stari nacisti, ki so zdaj državljani Kanade in
ZDA in so tudi zvečine člani neonacistične stranke, ki legalno deluje v Združenih državah. Na zvezo med novo nacistično stranko v ZDA in širjenjem desnega terorističnega prizorišča je postala pozorna celo širša javnost ob robu procesa proti voditelju ene izmed takih skupin v severnem delu Zvezne republike Nemčije, Michaelu Kiihnenu. Kot razbremenilna priča je na zahtevo Kii-hnenovih odvetnikov nastopil voditelj ameriških novih nacistov Garry Lauck in v varstvu meddržavne pogodbe o zagotovitvi nedotakljivosti prič imel na procesu prave politične govore v korist »nove ureditve«. Tedaj so bila merila, ko je šlo za onemogočanje desnega in levega terorizma še v taki meri dvojna, da privrženci neonacističnega prizorišča v Zvezni republiki niso niti pretirano skrivali zvez s somišljeniki zunaj, medtem je tudi zanje življenje postalo nekoliko težje, ker je bila politična posledica številnih desnih terorističnih napadov tudi ta, da so začeli razmišljati o zvezi med propagandnim gradivom, ki se preliva skozi mesta in podeželje in med nastankom terorističnih skupin. Prvi podatki o raznovrstnosti protiustavnega gradiva, ki so ga zaplenili v preiskavi so že dokaz, če že ne štejemo orožja, ki so ga tudi našli, da desno ekstremistično prizorišče pridobiva pomen in da se je uspelo dolgo varovati pred preveč radovednimi pogledi varuhov ustave zlasti zato, ker ga je ščitilo neključno ali namerno podcenjevalno stališče ustreznih oblasti.
MOJCA DRČAR-MURKO
Bolgarija želi sodelovati s Turčijo
ANKARA, 26. marca (Tanjug) — Bolgarija je ponudila Turčiji sodelovanje pri gradnji tovarne tujih cigaret. Če bo ponudba sprejeta,, bi tako preprečili zelo razširjeno tihotapljenje ameriških cigaret, poroča tukajšnji tisk. Bolgarija pojasnjuje ponudbo z željo po trajnejšem in tesnejšem sodelovanju s Turčijo na področju tobačne industrije. Sredi tega leta namreč Bolgarija in Jugoslavija ne bosta več potrebovali turškega tobaka. S tem bo izgubila Bolgarija pomemben trg, na katerem je na leto prodala približno za 50 milijonov dolarjev priljubljenih turških cigaret »samson«.
Belgija zateguje pas
Šele po 40 urah mrzličnih pogajanj je belgijska vlada sprejela načrt zategovanja pasu, s katerim bodo skušali ozdraviti državne finance
med krščanskimi socialisti in de-
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BRUSELJ, 26. mJu-ca - Šele po 40 urah mrzličnih pogajanj je belgijska vladna koalicija sprejela plan zategovanja pasu, s katerim bodo v naslednjih treh letih skušali ozdraviti državne finance. Skupno naj bi proračunske .izdatke zmanjšali za okroglih sto milijard belgijskih frankov, letos torej za 33 milijard, poudarja 81 strani dolg program proračunske reforme, ki — za sedaj - obsega 103 varčevalne ukrepe.
Razprave o belgijskem proračunu, ki iz leta v leto kumulira čedalje večji primanjkljaj, so nadvse podobne pripovedki o ja-ri kači, kajti že nekaj ministrskih garnitur zaman skuša s škarjami v roki urezati tolikšen proračun, da bo po meri državnih dohodkov, a se vselej na novo sooča z naraščajočim deficitom. Lani so v proračunskem predlogu .programirali' dobrih 90 milijard frankov .tekočega' primanjkljaja, torej brez državnih investicij, sklada za ceste in amortizacije dolgov. Nekaj mesecev kasneje je postalo jasno, da bo proračunska .luknja' veliko globlja, in sicer kar 200 milijard frankov. Pred desetimi dnevi je Martenso-va vlada odločno oklestila zahteve nekaterih ministrstev po ,do-
Jugoslovanski strokovnjak prof. dr. Vladimir Vojvodič je v razpravi poudaril, da je treba te probleme preučiti natančneje in bolj poglobljeno, ker bi tako zadovoljili potrebe in posebne interese neuvrščehih držav.
Profesor Vojvodič je podal jugoslovansko definicijo kemičnega orožja, v kateri je med drugim rečeno, da je moč vsako kemično snov, ki jo je mogoče uporabiti za uničevanje ljudi, definirati kot bojni strup.
Ena izmed težav za sporazumevanje je dejstvo, da obstajajo tudi take kemične snovi, ki jih uporabljamo v mirnem času, vendar jih je moč spremeniti v bojne strupe. Zato je naš, strokovnjak predlagal, naj bi države z močno razvito kemično indu-
strijo, ki proizvajajo takšne snovi, natančno določile, koliko te snovi bodo proizvedle ter način in kraj skladiščenja, da tako ne bi prihajalo do kršitev prihodnje konvencije.
Vladimir Vojvodič je govoril tudi o stopnji strupenosti teh snovi, kar naj bi bilo merilo pri odločanju, katere kemične snovi naj bi prepovedali.
Pogajalska delovna skupina le počasi napreduje pri reševanju tega problema, ker se predstavniki nekaterih držav nenehno vračajo na težave, o katerih so strokovnjaki že povedali svoje mnenje. Zato še ni moč predvideti, kdaj bi lahko izdelali mednarodno konvencijo oziroma njen predlog.
OD VSEPOVSOD
Arheološko odkritje v Egiptu
Napad v Sri Lanki
COLOMBO, 26. marca (Ta-njug) — Oboroženi neznanci so sinoči pri Jaffni, glavnem mestu srilanške severne pokrajine, iz zasede napadli vozilo narodne banke, ubili dva policista in ranili voznika ter odnesli 6 milijonov in 800 tisoč rupij (en dolar velja 16 rupij).
Kot se je zvedelo, so bili roparji opremljeni z orožjem, ki so ga malo pred tem teroristi pobrali policiji, ko so napadli neko vas v bližini.
Boj proti rečni slepoti
AKRA, 26. marca (GNA) -Ganski parlament je sprejel program boja proti rečni slepoti v porečju Volte. Po tem programu naj bi do leta 1985 sistematično zatrli prenašalca te nevarne bolezni.
Akcija se je začela že pred dnevi. V njej sodelujejo še Benin, Slonokoščena obala, Niger, Mali, Togo in Gornja Volta. Države bodo skušale bole-vsaj toliko zajeziti, da ne
KAIRO, 26. marca .(MENA) — Skupina britanskih arheologov je nedaleč od Tel el Amarne, prestolnice monotei-stičnega faraona Akenatona, odkrila ostanke naselja, v katerem so živeli delavci, ki so kopali, grobnice El Amarne. Med drugipi so našli ostanke keramike s hieroglifskimi napisi, ki bodo verjetno precej razjasnili skrivnosti 18. staroegipčanske dinastije.
Poplačana
vztrajnost
njujejo, da bi v njej lahko bilo zlata za okoli 8,7 milijona dolarjev. Vztrajni iskalec je predstavnikom tiska povedal, da se mu je tridesetletno iskanje poplačalo in da je že nabral za 48,500 dolarjev »zlatega kamenja«. Na vprašanje, kaj bo počel s tolikšnim bogastvom, je dejal, da se bo še bolj trdovratno lotil iskanja, ko se je prepričal, da se lahko zanese na svoj nos.
Britanci in klobase
LONDON, 26. marca (AFP) — Zadnje čase jedo Britanci mnogo več klobas kot včasih. Zadnjih šest mesecev je poraba suhih klobas narasla za okoli 600 milijonov kosov, največ pa jih pojedo tam, kjor je največ brezposelnih ljudi. Direktor' britanskega biroja za suho meso meni, da je večja poraba razumljiva, ker so klobase cenejše in bolj hranljive kot mnogi podobni izdelki. Britanci na leto pojedo okoli 6,6 milijarde klobas, za katere plačajo okoli 400 milijonov funtov.
zen bo več stvenih mo v.
eden najhujših zdrav-in družbenih proble-
TOKIO, 26. marca (Reuter)
- Petinšestdesetletni Kaniši Mišima je po tridesetletnem iskanju nazadnje- le našel, kar je iskal: zlato žilo v bližini rodnega mesta Fukujame. Oce-
Kastracija namesto zapora
OKLAHOMA CITY, 26. marca (AP) - V ameriški zvezni državi Oklahomi so obsojencem zaradi seksualnih zločinov dali na izbiro prostost in kastracijo ali pa zapor. Najmanjša kazen za posilstvo je pet do deset let. V obrazložitvi zakona je rečeno, da v državah, kjer dovoljujejo kastriranje zaradi seksualnih zločinov le 2 odstotka izpuščenih obsojoncev znova zagreši posilstvo, medtem ko je drugačen odstotek v ZDA 75
datnih' izdatkih in dovolila le povečanje subvencij za socialno sfero, kot je usklajevanje plač in življenjskih stroškov (tako imenovani ,indeks'), brezposelnost in podobno. To naj bi tekoči primanjkljaj zmanjšalo na 154 milijard frankov.
Po dolgotrajnih debatah in omahovanjih med različnimi možnostmi se je vlada končno odločila, da letos proračun skrči še za nadaljnjih 33 milijard frankov (po toliko še v naslednjih dveh letih), za pokritje ostalega dela primanjkljaja pa bodo najeli posojila na domačem in mednarodnem trgu. Levji delež k zmanjšanju izdatkov bo morala prispevati administracija, ki se je v zadnjih letih močno razbohotila. Skupno je bilo lani v državnih in drugih javnih službah zaposleno 833.000 ljudi, pred desetimi leti pa 647.000, lanski dogovor o regionalni razdelitvi Belgije pa je še okrepil težnje po dodatnem zaposlovanju. Samo v izobraževanju dela skoraj 300.000 ljudi. Poleg tega bodo znižali najvišje pokojnine, obrzdali družinske dodatke za ljudi z visokimi plačami, uvedli reklame na radiu in televiziji (luksemburška televizija letno dobiva od belgijskih podjetij blizu dve milijardi frankov), pretehtali plan poletov letalske družbe ,Sabena‘, zaostrili dajanje dovoljenj za delo tujcem in podobno.
Posojilo, ki ga bodo razpisali jeseni, bo dajalo posebne ugodnosti domačim lastnikom kapitala, ki 'naj bi poslej svoj denar vlagali v državne obveznice, ne pa ga izvažali v luksemburške ali švicarske banke. V razpravah je bilo slišati tudi predlog o davčni amnestiji, lastnike kapitala, ki investirajo v tujini ter se pogosto izogibajo davčnim obveznostim (gre za 200 milijard frankov letnega odtoka), naj bi po mnenju liberalcev in krščanskih socialistov greha oprostili, če bi denar poslej vlagali v posojilne obveznice. A socialisti, ki so ključni koalicijski partner, so nastopili ostro proti takšni potuhi velikim utajevalcem.
Kompromis o zategovanju pasu je začasno zakrpal nasprotja med krščanskimi socialisti in socialisti, kjati slednji so že razmišljali tudi o izstopu iz vladne garniture, kar pa bi pomenilo bodisi predčasne volitve ali pa zvezo
sničarsko usmerjenimi liberalci. Takšna koalicija bi pomenila odstopanje od sedanje politike socialne varnosti v deželi in bi povzročila silovito reakcijo sindikatov, zato je premier Wilfried Martens vsekakor zadovoljen z ohranitvijo sedanje garniture.
A razprav o proračunu še nikakor ni konec. Flamska krščanskosocialna stranka (CVP) je že dala vedeti, da se ne strinja s sprejetimi ukrepi, če jih ne bodo v kratkem spremljali še dodatni odloki za spodbujanje konjunkture v poslovnih krogih. Najmočnejša belgijska politična stranka, ki jo vodi dvakratni premier Leo Tindemans, je pristaš lajšanja davčnega bremena podjetnikom ter omejevanja socialnih izdatkov (brezposelnost, zdravstvena varnost, družinski dodatki in podobno). Reakcija CVP je bila tolikanj neugodna, da se je stranka distancirala od mnenja svojih ministrov v Martensovi vladi, nadaljnji zaplet pa je bržkone pričakovati konec aprila, ko bodo flamski krščanski socialisti na kongresu razpravljali o proračunski politiki Martensovega kabineta. Če bo odgovor CVP še dalje negativen, se koalicija utegne .nevarno zamajati.
Vmes pa čaka vlado naporno delo, da v nujnost klestenja proračuna prepriča sindikate in delodajalce, kar bo gotovo Sizifovo delo. In slednjič, težave, s katerimi se otepa belgijsko gospodarstvo, st prenašajo na veljavo belgijskega franka, najšibkejšega člena evropskega denarnega sistema (EMS), ki je že lep čas tik nad spodnjo dovoljeno mejo. Nacionalna banka je prejšnji teden za posege na borzi zapravila kar deset milijard frankov, včeraj pa je zvišala obrestno mero od 12 na 13 odstotkov, a borzna reakcija je bila komaj opazna. Kljub temu tako banka kot tudi finančni minister Mark Eyskens (GVP) zanikata možnost devalvacije franka, o čemer se v Bruslju pogosto šušlja.
BOŽO MAŠANOVIČ
Nov potres v Grčiji
ATENE, 26. marca (AP) -Potresni sunek z močjo 4,8 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je danes stresel Atene, ni povzročil škode, je sporočil atenski seizmološki inštitut. Epicenter je bil okoli 70 kilometrov zahodno od Aten, v Korintskem zalivu.
S TELEPRINTERJA
Napad na ameriško veleposlaništvo
WASHINGTON, 26. marca (AFP) - State Department je sporočil, da so oboroženi neznanci včeraj napadli prostore ameriškega veleposlaništva v Salvadorju. V sporočilu je rečeno, da so izstrelili celo več granat, podatkov o nastali gmotni.škodi in o tem, ali je bil kdo ranjen, pa niso objavili. To je tretji napad na prostore ameriške diplomatske emisije v salvadorskem glavnem mestu v zadnjih nekaj tednih.
Profesor Stojanovič predaval v Berlinu
BERLIN, 26. marca (Tanjug) - Kongresa kirurškega društva Nemške demokratične republike se je udeležil tudi prof. dr. Vojislav Stojanovič, član znanstvenega sveta medicinske fakultete in II. kirurške klinike v Beogradu. Prof. Stojanovič je že več kot dve desetletji častni član znanstvenega sveta Nemške demokratične republike. Predaval je o svojih izkušnjah, ki si jih je nabral med dolgoletno kirurško prakso.
Sovjetski veleposlanik v Salisburyju
SALISBURY, 26. marca (AP) - Vlada Zimbabveja je danes potrdila, da se je v Salisburyju pred kratkim mudil sovjetski veleposlanik v Mozambiku Valentin Vdovin, in da se je ob tej priložnosti pogovarjal s premierom Robertom Mugabejem. Na podlagi tega obiska nekateri domnevajo, da utegne Sovjetska zveza v kratkem odpreti svoje veleposlaništvo v Salisburyju. Zimbabve je namreč edina večja država na črni celini, v kateri Sovjetska zveza še nima svojega veleposlaništva.
Spopadi v Zahodnem Berlinu
ZAHODNI BERLIN, 26. marca (Tanjug) - V zahodnem Berlinu so spet izbruhnili hujši poulični spopadi med demonstranti in policijo. Sinoči je bilo poškodovanih 51 policistov in precej demonstrantov. Do spopadov je prišlo, ko je kakih 1200 demonstrantov protestiralo, ker je policija preiskala več praznih zgradb, v katere so se vselili tisti, ki nimajo stanovanj. Demonstranti so razbili 30 izložb.
Begunci na južnih Filipinih
ZAMBOANGA, (Filipini) 26. marca (AP) - Okrog 3000 musli-manov je zapustilo svoje domove na filipinskem otoku Basilan zaradi nenehnih vojaških akcij proti muslimanskim upornikom, poroča agencija AP, ki se sklicuje na sporočilo lokalnih oblasti. Na tem otoku, okrog 900 Jdlometrov južno od Manile, so pred kratkim spet izvedli obsežno vojaško akcijo proti pripadnikom narodnoosvobodilne fronte Moro (MNLF), ki se že skoraj osem let bojujejo za lokalno samoupravo muslimanskega prebivalstva na jugu Filipinov.
Splošne volitve na Češkoslovaškem
PRAGA, 26. marca (Tanjug) - Na Češkoslovaškem bodo 5. in 6. junija letos splošne volitve v zvezno skupščino ter češki in slovaški narodni svet - najvišja republiška organa. Splošne volitve v omenjena telesa pripravljajo vsakih pet let.
Nyerere odpotoval v Pjongjang
PEKING, 26. marca (AFP) - Kitajska časopisna agencija Xinhua poroča, da je tanzanijski predsednik Julius Nyerere po štiridnevnem uradnem obisku na Kitajskem odpotoval iz Pekinga v Pjongjang. To je bil četrti Nyererejev uradni obisk na Kitajskem. V Pekingu se je srečal s podpredsednikom kitajske komunistične partije Deng Xiao-pingom, generalnim sekretarjem kitajske KP Hu Yaobangom in s kitajskim premierom Zhao Ziyangom.
Sklad za boj proti onesnaženju Atlantika
AKRA, 26. marca (Tanjug) - Gana, Slonokoščena obala in še 13 zahodnoafriških držav se je danes v Abidjanu dogovorilo o ustanovitvi sklada za boj proti onesnaževanju Atlantika, ki obliva zahodnoa-friške obale. Približno milijon in pol dolarjev bodo prispevali Združeni narodi iz proračuna, predvidenega za boj proti onesnaževanju, pol milijona pa Nigerija. Doslej samo Sierra Leone in Gvineja-Bissau sporazuma nista podpisali.
Akcija irskih republikancev
DUBLIN, 26. marca - Pristaši irskih republikancev, ki so se v ulsterski kaznilnici odločili za gladovno stavko, so zgodaj davi razbili približno pet metrov visok kip britanske kraljice Viktorije, ki je stal v pristanišču Dun Laoghairepri Dublinu, poroča UPLTcj se sklicuje na tamkajšnjo policijo. Neznanec je krajevnemu listu telefoniral, da so kip uničili zato, ker hočejo javrjost opdzoriti na gladovno stavko štirih irskih republikancev" ki zahtevajo, naj jim bo priznan status političnih zapornikov.
Suša povzroča Španiji veliko škodo
MADRID, 26. marca - Suša, ki že dalj časa traja v Španiji, je povzročila doslej za milijardo in 46 milijonov dolarjev škode, je sporočil vodja oddelka za kmetijstvo pri španskem meteorološkem inštitutu Garcia de Pedraza. Kot poroča Reuter, je suša najhuje prizadela španske živinorejce, zimski posevki pa so povsem uničeni. Dež, ki bi lahko preprečil »nacionalno katastrofo«, kot je poudaril Pedraza, pa žal ne bo bistveno dvignil zelo nizke vodne gladine v zajezitvah.
Svetovna lovska razstava v Bolgariji
LJUBLJANA, 26. marca - Od 14. junija do 12. julija letos bo v bolgarskem Plovdivu svetovna lovska razstava, za katero se je do 10. marca prijavilo 21 držav z vseh kontinentov. Jugoslavija bo imela na razstavi poseben paviljon, v katerem bo prikazala organiziranost naših lovcev, gojitev in varstvo divjadi, izobraževanje in lovsko kulturo. Na razstavi bo prikazanih tudi 50 črno-belih fotografij fotokino kluba Diana iz Ljubljane. (N. V.)
Rekordna žetev v Argentini?
BUENOS AIRES, 26. marca (Tanjug) - Letošnji argentinski pridelek žit in oljnic naj bi dosegel rekordnih 36 milijonov ton, kar je za več kot 10 milijonov ton več kot lani.
Po mnenju argentinskega sekretariata za kmetijstvo je takšno rekordno žetev pričakovati predvsem spričo izredno dobre letine koruze in sirka, medtem ko so pšenica in oljnice slabše obrodile.
ZDA ukinjajo olajšave Braziliji
RIO DE J ANEIRO, 26. marca (Tanjug)' - Sklep ameriške vlade o ukinitvi carinskih olajšav za nekatere vrste brazilskega blaga, ki je bilo doslej oproščeno izvoznih dajatev na podlagi splošnega sistema olajšav, ki so ga uvedli leta 1974 kot pomoč državam v razvoju, je v brazilskih poslovnih krogih zbudil veliko presenečenje.
S precejšnjo mero skepticizma so sprejeli pojasnilo Reaganovega pomočnika za zunanjo trgovino Johna Rosenbauma, da ne gre za politična, temveč za tehnična merila, češ da je Brazilija, četudi je država v razvoju, tako napredovala, da lahko normalno konkurira na trgu.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
Izvršni odbor, Ljubljana, Groharjeva 2
razpisuje
prosta dela in naloge v domovih oddiha Zveze slepih za sezono 1981:
dom oddiha slepih Izola in dom oddiha slepih Piran:
1.	upravljanje domov - 2 delavca
2.	priprava in kuhanje gotovih jedi - 3 kuharji-ice
3.	pomoč pri delih v kuhinji - 3 delavci
4.	čiščenje sob in ostalih prostorov - 2 delavca
5.	strežba in točenje pijač - 3 delavci
dom oddiha slepih Okroglo pri Kranju:
1.	priprava in kuhanje gotovih jedi - 1 kuhar-ica
2.	pomoč pri delih v kuhinji - 2 delavca
3.	čiščenje sob in ostalih prostorov - 1 delavec
4.	strežba in točen|e pijač - 2 delavca
Vsa navedena dela razpisujemo za določen čas s polnim delovnim časom, in sicer:
-	za dom slepih Piran od 25. 6. do 31.8.
-	za dom slepih Izola od 5. 6. do 31. 8.
-	za dom slepih Okroglo od 25. 4. do 10. 9.
Na zasedbo razpisanih del in nalog se lahko prijavijo tudi dijaki, študenti in upokojenci.
Prijave pošljite v 15 dneh na naslov: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Groharjeva 2, Ljubljana. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
26-2034
BOJAN PLEŠEC
Varčevanje s kilometrino v službenem avtomobilu
Denar, ki gre za izplačevanje kilometrin, dnevnic, potnih stroškov, za reprezentanco, reklamo in za avtorske honorarje, je med tistimi izdatki, ki so, posebej v stabilizacijskih časih, vsem najbolj na očeh. Vsi, od delovnih organizacij do republiških in zveznih političnih forumov, soglašajo, da je treba pri teh izdatkih varčevati. Toda kako?
Omejevanja naraščanja vseh teh stroškov smo se lani lotili z začasnim zakonom. Ta je prinesel ukrep^da se izdatki za dnevnice in potne stroške na službenih potovanjih v letu 1980 lahko povečajo le za 10 odstotkov v primerjavi z letom 1979. Administrativna omejitev je privila vse enako: tiste, ki so dotlej dobro godpddarili s tem denarjem, in one, ki niso, tiste, ki morajo zaradi narave dela veliko potovati, in one, ki jim tega ni treba, tiste, ki se šele intenzivno razvijajo, in one, kjer je razvoj počasnejši. Restriktivni ukrep je udaril »na počez«, ne da bi upošteval razlike med delovnimi organizacijami in njihove posebnosti.
Organizacije združenega dela, ki so jih zakonske omejitve najbolj prizadele, so se morale iz objema teh klešč reševati po stranskih poteh. Če so hotele še naprej normalno poslovati, so morale ravno tako plačevati potovanja, reklame in avtorske honorarje. V nekaterih dejavnostih je od tega močno odvisna rast dohodka. Tako so zato, da ne bi bila škoda še večja, mnoge delovne organizacije kupile službene avtomobile. Kolikor so prihranili pri kilometrini, toliko ali pa še več gre za gorivo, voznike in vzdrževanji službenih avtomobilov.
Več škode kot koristi je zakon napravil tudi v tistih organizacijah združenega dela, kjer si službenih avtomobilov niso mogli privoščiti. Potovati pa je bilo ravno tako treba. Ni jim preostalo drugega, kot da so skrčile dejavnost, pa četudi je šlo za povečanje izvoza.
To pa je v nasprotju z vsemi stabilizacijskimi prizadevanji.
Da se administrativno varčevanje denarja za kilometrino, dnevnice, reklamo in druge stroške začenja v praksi spreminjati v svoje nasprotje, je bilo mnogim kmalu jasno. Že sredi leta je zakon doživel nekaj sprememb, še bolj pa se je polemika okrog njega razvnela proti koncu lanskega leta. Treba se je bilo namreč odločiti, ali naj bi podaljšali veljavo zakona ali ne. Močni so bili predvsem slovenski glasovi, da ni nobene ovire, da tudi tega področja ne bi mogli samoupravno urediti. Delegati drugih republik in avtonomnih pokrajin so v zvezni skupščini podprli slovenska stališča. Tako zakon velja samo do konca marca, nato pa naj bi republike in pokrajini izplačevanje in rast vseh teh stroškov urejale z družbenimi dogovori.
Zahteva, da se administrativno omejevanje preseže, je bila s tem dana in dogovorjena. Toda pri tem je večinoma tudi ostalo.
Med vsemi republikami in pokrajinami je le Slovenija pripravila podlago za samoupravno urejanje teh stroškov. Vprašanje je, kaj bo zdaj odločil zbor republik in pokrajin. Slišati je bilo že predloge, da bi veljavnost zakona še podaljšali. Toda kdo je kriv, da to vprašanje ne more biti rešeno z družbenimi dogovori?
Krivde ni mogoče prevaliti na 'pleča delovnih organizacij. Te lahko v procesu dogovarjanja le prispevajo svoje izkušnje in stališča, nikakor pa ne morejo same oblikovati nekega dogovora, ki bi enako upošteval razlike med delovnimi organizacijami in veljal za vso republiko ali pokrajino.
Da večina republik in pokrajin še vedno nima pripravljenega predloga družbenega dogovora, ki bi urejal omenjene stroške, je krivo tudi pomanjkanje družbene akcije. To bi morali voditi sindikati in gospodarske zbornice. Ob tem so odpovedali tudi posamezni republiški organi, predvsem sekretariati za finance in sekretariati za delo, ki bi morali pripraviti ustrezen predlog družbenega dogovora. To pa je vsekakor težje, kot z administrativnim ukrepom preprosto in hitro rešiti stvari.
ILJA POPIT
ANDREJ NOVAK
— Kupci stanovanj so res neučakani! Že tretje leto sprašujejo, kdaj bodo stolpnice vseljive, pa se ne zavedajo, kaj jih čaka, preden bodo dobili ključe...
DRAGIŠA BOŠKOVIČ
Kdo in kaj bo govoril svetu iz Washingtona?
Niti tri dni po srečanju ameriškega zunanjega ministra s sovjetskim veleposlanikom še ni nič proniknilo v javnost o tem, kaj je Anatolij Dobrinin prinesel iz Moskve, kjer se je zadržal več kot mesec dni. Minister in veleposlanik sta se omejila na to, da skupaj, smehljaje se pozirata nekaj trenutkov pred TV kamerami. Toda po dolgem času sta dve velesili spet v pogovorih in to srečanje so pričakovali z izrednim zanimanjem. Takšen pomen mu je dal sam Alexander Haig, ko je v prvi reakciji na govor Leonida Brežnjeva v Moskvi med drugim rekel, da pričakuje vrnitev sovjetskega veleposlanika v Washington, da bi več slišal o teh predlogih.
Kolikšno plačilo za slabo delo?
Če človek v teh dneh bere nekatere naslove razprav in dogodkov, o katerih poročajo časniki, ostane presenečen. Naštejmo jih nekaj: Stabilizacija na račun OD se lahko maščuje, Ukrepi za zaščito standarda, Regresi bodo reševali življenjski standard, Ukrepi za ohranitev socialne varnosti, Zaščita življenjske ravni, Kako v mirnejše vode cen, ipd. Kaj res takšno razmišljanje ob nedavnih sestankih sindikatov in drugje odkriva stabilizacijsko pot, ki je doslej nismo^poznali? Kaj je potemtakem bilo dosedanje prepričanje o potrebnosti zmanjšanja porabe, zmanjšanja dolgov in potrebnosti boljšega gospodarjenja, torej stabilizacije - prazno? Kaj so takšne reči priporočali zgolj asketski zaslepljenci, ki ne privoščijo vseh posvetnih dobrot vsem občanom, ne glede na to, kje so, kaj so in kaj delajo?
Če se res zdaj naenkrat odpirajo takšne možnosti delitve po potrebah in ne po delu, potem si lahko res oddahnemo. Nemara lahko zajamčimo vsakemu zaposlenemu na mesec še kaj več kot 5000 dinarjev. Nemara lahko pri nagrajevanju upoštevamo tudi kaj več kot zgolj število članov, ki jih kdo vzdržuje v okviru svoje družine. Nemara pa bi se lahko domenili ne le za zajamčene osebne dohodke, ampak še kaj več.
Žal pa je najbrž še naprej le tako, da je delo tisto, ki ustvarja. Kolikor ustvarimo, toliko je, moč deliti in porabiti. Ker delo samo od sebe za ljudi ni tako privlačno, da bi bili zgolj iz zabave
BORKO DE CORTI
Nove občine iz sence
Preoblikovanje mariborske občine v šest novih je doslej potekalo preveč v senci vseh drugih aktivnosti, zato so bile tudi naloge, ki izhajajo iz referenduma izpred domala leta dni, potisnjene nekoliko ob stran. To je odsevalo tudi v delu nekaterih delovnih skupin: v vrsti samoupravnih organizacij, skupnosti in njihovih organov pa ni bilo dovolj poglobljenih in ustvarjalnih predlogov za organizacijo novih občin, ki bodo začele z delom prihodnjo pomlad. Nekakšno mrtvilo pri nadaljnji preobrazbi največje slovenske občine so pravočasno zaznali v mestni organizaciji zveze komunistov, zato so tudi na zadnji seji konference zdramili vse tiste, ki so se prepustili nekakšni lagodnosti.
Zato so se ponekod pojavila mnenja, da je uresničitev referendumske odločitve le stvar strokovne ureditve, ne pa hkrati tudi konkretnega odločanja delovnih ljudi in občanov o vsakem vprašanju, ki zadeva bodočo ureditev. Tako je nastal tudi prostor za nekatere negativne pojave, kot, denimo, zastavljanja vprašanj o
• Dolžniki so jezni, plačujejo pa le
Delegati ptujske samoupravne stanovanjske skupnosti so se prejšnji mesec spoprijeli s problematiko plačevanja stanarin in prispevka za mestno zemljišče. Več kot 350 nosilcev stanovanjske pravice dolguje za lani-dobrih dva in pol milijona dinarjev. Sklenili so, da seznam dolžnikov objavijo v lokalnem glasilu Tednik.
Nedavno je izvršni odbor samoupravne skupnosti ta sklep uresničili po objavi pa je prišlo do številnih žolčnih razprav. Velika večina občanov meni, da je samoupravna stanovanjska skupnost ravnala prav, ko je objavila imena dolžnikov, med katerimi je dvajset takih, ki dolgujejo več kot deset tisočakov in pet takih, ki so dolžni celo več kot dvajset tisočakov.
Kmalu so se razširile govorice, da so se številni znašli na seznamu neupravičeno, resnici na ljubo pa je treba povedati, da so pri stanovanjski skupnosti zdaj zabeležili samo en tak primer. Več kot tristo občanov res dolguje stanarino, petdeset pa jih s skupnostjo ni sklenilo stanovanjske pogodbe, zavoljo česar jih prav tako uvrščajo med dolžnike.
Posamezniki so zagnali vik in krik, da je objavljanje seznama neizmerna žalitev, politikantstvom malomeščanstvo, kajtiso-sedje so dobili kost za glodanje. Res je, da so nekateri stanovalci že tisti dan, ko je bil seznam obitvljen-veliko bolj vneto poravnali dolgove. Ob tem velja povedati, da je jeza dolžnikov neupravičena, kajti večina stanovalcev vestno plačuje svoje obveznosti in tako omogoča redno vzdrževanje stanovanj. Seveda se bodo morali vsem, ki so se neupravičeno znašli na seznamu javno opravičiti, zapisati pa še velja, da je samoupravna stanovanjska skupnost prihranila kar precej denarja, ki bi ga porabila za tožbe. Gotovo ne bi bilo nič narobe, če bi podobno pot ubrali še za katero drugo področje, saj je znano, da občani dolgujejo interesnim skupnostim, upravam za prihodke in delovnim organizacijam velike vsote denarja.
DANILO UTENKAR
potrebnosti ustanavljanja novih občin, dvomov o resničnosti odnosov vzajemnosti in solidarnosti ter enakopravnosti pri zagotavljanju skladnejšega razvoja območja sedanje občine itd. Pojavljale so se celo nekatere napačne predstave o vlogi občin v posebni družbenopolitični skupnosti, kakor tudi pri uresničevanju srednjeročnega načrta družbenega razvoja na območju sedanje občine.
Takšni dvomi in pomisleki pa so naleteli na plodna tla predvsem zato, ker nadaljnjega preoblikovanja po ustanovitvi družbenopolitičnih organizacij v okviru novih občin niso več celovito in sproti obravnavali. Prav tako niso krepili zavesti o odgovornosti vsake samoupravne organizacije in skupnosti pri oblikovanju predlogov za novo organiziranost. Prav zavoljo tega so prihajala v ospredja vprašanja o denarju, izgradnji rtovih občinskih stavb in o morebitnem povečanju števila upravnih delavcev, kar pa vsekakor niso najbolj bistvena.
Preoblikovanje je vsekakor občutljiv samou-; pravni in družbenopolitični proces, skozi katerega se bodo začeli v novih razmerah izražati različni samoupravni interesi in v katerih bo moralo priti do ustvarjalnega usklajevanja in 1 uresničevanja. Kako opredeliti solidarnost med novimi občinami, kako organizirati na najrazu-mnejši način strokovne službe, kako urediti financiranje občin in vrsto drugih zadev, najbrž niso vprašanja, ki zadevajo samo ozek krog. i Teh življenjsko pomembnih vprašanj za šest novih občin in mestno skupščino ne more uskladiti nobena, še ta strokovna odločitev v ožjem krogu, pač pa je to mogoče samo v široki demokratični razpravi.
V zvezi komunistov so opazili, kakšne posledice bi lahko bile, če bi o zelo pomembnih vprašanjih razpravljali samo v delovnih skupinah in drugih ožjih krogih, zato tudi ne preseneča zahteva, naj pridejo ta vprašanja v najširši krog. Prav zaradi tega bo koordinacijski odbor za uresničitev referendumske odločitve najbrž že prihodnji mesec pripravil gradivo, v katerem bo morebiti v variantnih predlogih nakazal bistvene prvine novega organiziranja po občinah, o čemer bo nato stekla najširša razprava v socialistični zvezi.
Seveda pa to ne bo pomenilo, da se bo v razpravah moč vračati na tista vprašanja, o katerih so bila že izoblikovana stališča. Nobenega razloga namreč ni, da bi razpravljali o stvareh, o katerih je že tekla široka in demokratična razprava ter so bile sprejete ustrezne odločitve. Usmerili se bodo predvsem na tista vprašanja, o katerih še niso govorili in povedali svojih mnenj. Saj je bila navsezadnje odločitev o preoblikovanju sprejeta zato, da bo nov način organiziranja omogočal ljudem neposre-dnejše izražanje, usklajevanje in uresničevanje njihovih interesov.
pripravljeni vztrajati pri njem, delo nagrajujemo. Pri tem ugotavljamo, da bi naj tisti, ki več in bolje zna in več in bolje naredi, dobil več kot tisti, ki temu ni kos v tolikšni meri. Sodobne družbe pa si seveda prizadevajo izravnavati tudi socialna nesorazmerja. Seveda pa po načelu, da tistega, kar ni, še vojska ne more vzeti, tudi takšnih reči ne more početi čez mero, ki jo kakšno gospodarstvo dopušča.
Prav zaradi teh socialnih nalog je koristno, da najbolj ustvarjalni del družbe zaradi slabega nagrajevanja, ki ne pozna razlike med dobro opravljenim in slabo opravljenim delom, ne izgubi volje do dela. S tem bi se le zmanjšal del dobrin, s katerimi si lahko postreže. Zato bi bilo nespametno, če bi se sramovali dobro nagraditi tistega, od katerega je v veliki meri odvisen obseg materialne in duhovne proizvodnje in s tem dohodka družbe.
V Jugoslaviji poznamo približevanja in oddaljevanja večjega nagrajevanja po delu k vnovičnemu močnejšemu pozvanjanju uravnilov-skega nagrajevanja po načelu: vsi imamo enako močne želodce. Hkrati s takšnim ponavljanjem oženja razponov med najvišjimi in najnižjimi dohodki, kar bi se teoretično sicer lahko odvijalo v ovirih razpoložljivih blagovnih skladov družbe, pa imamo pri nas tudi veliko nepokrito porabo, o kateri priča naša inflacija. Ta znaša pri nas na leto okrog 30 odstotkov. Če gledamo nanjo s strani porabe, so zanjo krivi tudi nekateri takšni izdatki proračunov, ki si jih družba na zdajšnji stopnji še ne bi mogla privoščiti. Če pa gledamo nanjo s strani dela in ustvarjanja, pa so zanjo krivi tisti desettisoči zaposlenih, ki so zaposleni zato, da so, torej iz socialnih vzrokov, in ki ne naredijo dovolj niti zase, kaj šele, da bi kaj prispevali k družbi.
Glede na te vzroke bi morali poiskati tudi zdravilo: zmanjšati zdajšnjo porabo in hkrati ob tem manjšanju in zategovanju pasov tudi več narediti. To smo v zadnjem letu in pol dokaj krepko delali. Žal premikov-ni bilo veliko pri porabi velikih proračunov. Nihče pa ne more trditi, da jih ni bilo pri izplačevanju osebnih dohodkov. Njihov delež se je pri delitvi razpoložljivega dohodka gospodarstva zmanjšal. Hkrati so k temu manjšanju domače porabe in s tem k večjemu izvozu ter zmanjševanju dolga v tujini prispevale dražitve blaga. Torej tudi, kadar so šle dražitve za takšne namene, ne moremo šteti v zlo, ki tlači delovnega človeka, anTpak so naraven in potreben pripomoček za manjšanje porabe. Če misli kdo, da je moč
dolgove plačati ob tem, da ostane njihova denarnica tako nabita in kupno učinkovita, kot je bila prej, potem je le z jezikom za trdnejše gospodarjenje in za zmanjšanje zadolženosti države in s tem za potrebno zagotavljanje jugoslovanske trdnosti in neodvisnosti.
To velja najbrž jasno povedati oziroma spomniti. To lahko razume vsakdo, ki se pri delu pošteno prizadeva in dela. Zato najbrž lahko tudi razume žrtve, ki jih ta račun zahteva. Če je to tako, potem se velja ravnati po nagrajevanju po delu, ki družbo vodi k napredku. Zajamčena plača v višini 5100 dinarjev na mesec je za nič dela ali za slabo delo v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom v višini 8800 dinarjev previsoka. Če pa je kdo mesec dni zares delal, na delovnem mestu, ki ga sodobno gospodarstvo zahteva, je tak dohodek prenizek.
Najbrž se velja ob tem tudi spomniti, da tedaj, če ni ločnice med dobrim in slabim in potrebnim in malo potrebnim delom, tudi ni volje po spreminjanju sestave gospodarstva in boljšemu gospodarjenju. Ker te ločnice pogosto ni, se nam tudi vsakih nekaj let zgodi, da se začnemo bati slabih delavcev v slabih tovarnah, torej prav tistih, ki jim je z velikimi žrtvami družba odprla socialna delovna mesta oziroma tistim, ki jim jih po zabredenju v nepotrebnost, vzdržuje.
Tudi zato je prav, da se razreševanja socialnih vprašanj nenehno lotevamo v kontekstu splošnih družbeno ekonomskih nalog in na način, ki ne bo razvrednotil in ogrozil strateških usmeritev.
Že samo poziranje za televizijo je pa tisto, kar odstopa od ozračja zadnjih dni v Washing-tonu.
Ves prejšnji teden je Alexander Haig na Capitol Hillu opisoval svet, v katerem ni ničesar drugega kot ameriško-sovjetsko rivalstvo. »Kjerkoli je položil prst na atlas, je našel Rusa«, pravi Nevv York Times. ZSSR ima za cilj, po besedah generala Haiga, da po vrsti opravi z vsemi majhnimi latinskoameriškimi državami. Za Bližnji vzhod je razvijal tezo, da se na »antikomunističnem konsenzu« lahko zbere tako različna in tako čudna družba, kot so Irak, Izrael, Pakistan, Turčija in Saudska Arabija. Kubancem je dal vedeti, da lahko računajo na vojskovanje v Angoli. Ko so ga vprašali, ali je v njegovi zunanji politiki še kaj razen reakcij na »sovjetske grožnje«, je general rekel: »Nič nam ne bo pomagalo, če se bomo delali, kot da to ni poglavitna grožnja za svetovni mir, s katero se danes soočamo«.
Tole ravno ne kaže, da bi bil uvod v prijateljske pogovore z drugo velesilo. Toda nekateri analitiki pripominjajo, da se je minister izogibal, da bi karkoli rekel o odnosih z drugo velesilo, neposredno ali sploh v zvezi z Evropo. To pa je področje, kjer so minuli teden hkrati prišli na dan nemajhni in očitni razločki znotraj novega režima, ki jih še niso razčistili.
Ko je Washington odgovarjal na predloge Leonida Brežnjeva, se je odločil, da jih ne zavrača, ter da hkrati išče časa, da bi se posvetoval z zavezniki in izoblikoval svoja stališča. Alexander Haig upošteva politične realnosti v Evropi ter poudarja, da bo Washington v občutljivem vprašanju novih jedrskih orožij za Evropo nadaljeval politiko prejšnje vlade ter da se hkrati giblje po dveh tirih: tako vztrajanje na tem, da zavezniki sprejmejo ta orožja, kot pogajanja z ZSSR o omejevanju »evrostra-teških orožij«.
Med tem, ko je minuli teden ameriški zunanji minister na Capitol Hillu tolmačil politiko nasproti »tretjemu svetu«, je prišlo do ostrega protinapada iz nacionalnega sveta za varnost okoli vprašanj v zvezi s politiko do ZSSR in evropskih zaveznikov. Najprej je harvardski profesor, zdaj pa »sovjetolog« v tem svetu, Richard Pipes, rekel, da je »detant mrtev«, da Rusom ostaja na izbiro, da bodisi spremenijo svoj sistem ali pa se vojskujejo z Ameriko, da pa se zahodni Evropejci, posebno še Nemci, nagibajo k popuščanju. Ameriški sovjetolog je izrazil posebne bojazni glede tega, da bo bonski zunanji minister »popustil Rusom«, ko bo kmalu šel v Moskvo.
Ali so vse te izjave plod razmišljanj o sovjet-sko-ameriških odnosih, ki so jih kljub nasprotovanju iz State Departmenta imeli v nacionalnem svetu za varnost in ki je v celoti zaseden s preverjenimi »reaganovci«?
Za prizoriščem je morala biti burja hujša, kot pa se je moglo naslutiti iz teh izjav, popravkov, spodbijanj in kasnejših pojasnil. Kajti kot strela z jasnega neba je_ najprej proniknila v javnost vest, ki sojo po tem uradno potrdili, da je namreč Bela hiša postavila podpredsednika Georgea Busha na čelo »skupine za obvladovanje zunanjih kriz«. Poznavalci »gverilskih bitk« okoli vrha so seveda takoj sklepali, da je s tem Ronald Reagan zavrnil možnost, da bi se
odločil za eno ali drugo zunanjepolitično frakcijo.
Seveda je pri tem najtežje razvozlati vprašanje, koliko gre pri tem za osebna nasprotja, koliko pa za poglede na zunanjepolitično taktiko in strategijo. Prestolniški veterani smatrajo, da AIexander Haig poslcuša odlagati sprejemanje velikih odločitev v zunanji politiki, posebej še glede odnosov v ZSSR, dokler pač traja evforija nad desničarsko zmago. Poučeni trdijo, da se minister naokrog hvali, da mu je zdaj glavna naloga v tem, da zaustavlja, brzda ali onemogoča najbolj domišljave »ideologe« ijj Reaganovega kroga. V nekaterih primerih je res to kar javno delal: brez obotavljanja je, denimo, ostro demantiral sekretarja za mornarico, ko je ta — sicer predsednikov osebni prijatelj — izjavil, da se. Ameriki ni treba držati nobenega sporazuma o oborožitvi, ki ga je podpisala z ŽSSR. Ni pa možnosti, de bi ugotovili, koliko gre v tej bitki okoli vrha za ta ali za ona vprašanja, oziroma koliko gre za osebne razloge.
General se tudi ni obotavljaj ko je poslal predsedniku ostro poslanico. Ko so ga na Capitol Hillu vprašali, kaj ima povedati k časopisnim poročilom o tem, da bo Ronald Reagan postavil na čelo skupine za »krizne situacije« Georgea Busha, je minister brez oklevanja rekel: »Bral sem o tem in seveda mi to ni všeč«.
Iz politične kuhinje ameriške prestolnice je takoj privršala kot glavna govorica o tem, da Alexander Haig ponuja odstop. Po drugi strani razširjajo njegovi nasprotniki govorice, da je to tudi glavni razlog za bitke za prizoriščem: Ale-xander Haig baje hoče vso oblast v zunanji politiki. Minister to tudi potrjuje, ko v neprikriti aluziji na nacionalni svet-za varnost pravi v Kongresu, da je zakonodajno telo potrdilo njega, ne pa funkcionarjev v Beli hiši.
Ronald Reagan je poskušal pomiriti burjo, ko je izjavil, da je zunanji minister njegov glavni človek za odnose s svetom ter da »nikoli ni mislil, da bi naj bilo drugače«. Seveda pa poznavalcev to ni prepričalo; pravijo, da ne more držati položaja šefa grupe za zunanjepolitične krize nekdo, ki se dnevno ne ukvarja s to politiko.
To bojevanje znotraj novega režima nekako potrjuje stališče tistih diplomatov v ameriški in nekaterih zahodnoevropskih prestolnicah, ki so svetovali, da pri ocenjevanju bodoča politika Washingtona ne gre hiteti z zaključki, marveč da je treba počakati na odločitve. In res, skorajda ničesar ne bi mogel najti tisti, ki bi hotel poskusiti sestaviti inventar tega, kar je storjenega v odnosih med obema velesilama. Režim se še ni odločil niti za to, koga naj pošlje na izpraznjeno mesto veleposlanika v Moskvi. Sporočeno je le, da bo nova vlada, za razliko od predhodne, govorila »z enim glasom«. Bitke, o katerih govorimo, pa odkrivajo, da ne samo da še ni odločeno, kaj bo ta glas svetu sporočal, marveč da tudi ni odločeno, kdo bo govoril. Nekateri veterani pravijo: bolje je, da se prepirajo poprej, kot pa da bi pozneje obžalovali.
V teh okoliščinah tudi ni čudno, da se le redkokdo zanima za vprašanje, kaj je Anatolij Dobrinin prinesel iz Moskve.
IVAN VIDIC
Račune naj vsakdo poravna sam
Če sodimo po tržnih napovedih in pričakovanjih izdelovalcev in sestavljalcev avtomobilov bo letos na domačem trgu skoraj gotovo več avtomobilov kot kupcev. Po večletnem velikem povpraševanju, ki so ga nekateri imenovali kar »boj za avto«, bo letošnje leto prineslo našim tovarnam, kjer izdelujejo ali sestavljajo avtomobile, novo skrb: kako in komu prodati zelo drago blago. Že površni poznavalec razmer, bi lahko napovedal, kakšen bo epilog. In res: avtomobilske tovarne so posegle po starem, večkrat preizkušenem receptu. Zahtevajo ugodnejše posojilne pogoje za nakup osebnih avtomobilov, kar je treba razumeti približno takole: manjše pologe in več bančnega denarja za nakup avtomobila.
Do nedavnega je bil največji problem avtomobilskih sestavljalcev in izdelovalcev, kako izdelati zadostno število avtomobilov za trg in kako kljub nadzoru zvezne administracije doseči čim višjo ceno. Letos pa se bodo morale tovarne same potruditi do kupcev. Drugače bodo lahko v skladiščih le nemočno opazovale velik preostanek od načrtovanih 350 tisoč osebnih avtomobilov, ki so jih želele letos prodati domačim kupcem.
Prosto oblikovanje cen, ki jim ga je ZIS omogočil jeseni, so naše avtomobilske tovarne,
svetovni krizi v avtomobilski industriji navkljub, izrabile za znatno zvišanje cen. Posojilni pogoji jim ob tem seveda niso šli na roko: v oktobru lani je bilo moč s posojilom kupiti le četrtino avtomobila, druge tri četrtine pa je moral kupec plačati z gotovino. Tako se ni čuditi, da je po podatkih Ljubljanske banke Gospodarske banke, ki je lani nasploh odobrila za tretjino manj potrošniških posojil, le 2.332 kupcev zaprosilo za posojilo za nakup avtomobila (predlani pa 8.015). Obe številki pa sta seveda občutno premajhni, da bi izpolnili želje
BRANKO SOSIČ
Pahljača želja v druščini društev
Kakšno je naše društvo, v katerega smo včlanjeni zato, ker nas je privabila njegova dejavnost in vsebina? Je to le ime na papirju ali široka delujoča družba, nepomembna zasebniška organizacija ali odprta človeška vez? Veljajo pravila širokega demokratičnega vodenja ali oblastniške in grupaške odločitve? Ali je društvo del krajevnega družbenopolitičnega življenja ali odrinjena mrvica za nekatere posameznike? Ali so člani iznajdljivi in dejavni ali pa le stokajo zaradi nerazumevanja in čakajo na pobude in denar »od zgoraj«?
Nekaj navrženih vprašanj, ki jih lahko vsako okolje še pomnoži in prilagodi svojim razmeram. In marsikje so to že storili, drugje pa morda čakajo na 8.'april, ko bo seja problemske konference SZDL Slovenije na temo »Aktualne naloge na področju nadaljnjega razvoja prostovoljnega združevanja delovnih ljudi in občanov v društvih in družbenih organizacijah v SRS«. V Sloveniji je več kot milijon ljudi, ki so iz različnih socialno-humanitarnih, kulturnih, prosvetnih, vzgojnih, izobraževalnih nagibov, zaradi znanstvene radovednosti in zavzetosti, tehnične in telesne aktivnosti ali morda še zaradi kakšnega drugega zanimanja združeni v približno 8.060 društvih in družbenih organizacijah. To je izredno število, ki mu v današnjem času ne gre odrekati pomena. In o čem bo razpravljalo 190 delegatov iz najširšega kroga družbenopolitičnih organizacij in društvenih povezav čez dva tedna?
Problemska konferenca bo ocenila sedanje stanje in sprejela usmeritve na področju prostovoljnega združevanja ljudi. Izhodišča za raz-
pravo so široka in segajo od opredeljevanja vloge društev v našem političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, ustavne preobrazbe, delovanja v okviru .socialistične zveze do vprašanj delegatske, kadrovske, gmotne narave, uresničevanja SLO in družbene zaščite, mednarodnega sodelovanja, informiranja in še česa.
Seveda pa slej ko prej velja, da na ista vprašanja ne odgovarja enako več kot 562 tisoč članov Rdečega križa ali 100 tisoč planincev, 140 tisoč ljubiteljev v kulturnih društvih, ali 300 tisoč članov telesnokulturnih društev. Vrsta različnosti je med mnogimi strokovnimi društvi, ki združujejo umetniške ustvarjalce, raziskovalce, zdravstvene, pedagoške, tehnične in druge delavce, in razlike so tudi v organiziranosti, saj obstajajo majhna društva, ki združujejo člane z vsega slovenskega območja, in zveze, katerih organizacijska razvejanost sega s svojo osnovno enoto skorajda v vsako vas.
Nekaj tega, kar množično članstvo občuti, je prišlo na dan na nedavni seji sveta za kulturo
pri predsedstvu RK SZDL. SevedJko bile besede naravnane predvsem v kulturniške ljubiteljske in strokovne kroge. So težave, ki jih člani društev občutijo kot posamezniki, in to je morda prav v kulturi, če jo primerjamo z drugimi področji, posebnost. Navzoči na seji so namreč opozorili na vrsto vprašanj, ki zadevajo samostojne umetnike in naravnanost širšega družbenega okolja rio njihovih problemov.
So pa seveda tudi zadeve, ki so skupne društvom na različnih področjih. Tako bi lahko, na primer, govorili o odnosih pri svobodni menjavi dela in pripravi programov, o povečevanju poslovnih stroškov, o vsiljenih tvorbah republiškega ali zveznega značaja brez delegatske podlage, o nejasnih poteh na področju mednarodnega sodelovanja, o prednostnem obravnavanju tistega dela društev, ki so družbeno potrebna in koristna v najširšem pomenu, in seveda o vlogi društev pri delu Socialistične zveze.
In če te besede obrnemo in rečemo: o vlogi Socialistične zveze pri delu in življenju društev, potem smo tako rekoč povedali vse, kajti ljudi v določenem kraju ni mogoče ločevati na ene in druge. Gre le za vprašanje, kako demokratično usklajevati različne interese ljudi, jih delovno povezovati in ob najboljši vsebini in obliki okrepiti društveno samoupravno. Dobra društva pa pomenijo hkrati tudi trdno oporo okolju, v katerem delujejo.
avtomobilskih tovarn.
Temu gre dodati, da mora kupec tudi prometni davek plačati v gotovini. Odgovor iz avtomobilskih tovarn je torej lahko razumeti; zahtevajo, naj pristojni zvezni organi zmanjšajo prometni davek, že zato, ker v najnižjem razredu po jesenskih podražitvah tako ali tako tudi »fičota« ni več. Če vsemu temu prištejemo še drago gorivo, upadanje realnih osebnih dohodkov in s tem seveda manjšo kupno moč prebivalstva, vse višje stroške vzdrževanja, potem ni težko uganiti, čemu manjše zanimanje kupcev za avtomobile.
Omenili smo že, da bi morale k večji previdnosti naše avtomobilske tovarne siliti tudi neugodne razmere v tujini. Vse svetovne proizvajalce »pomanjkanje kupcev« spremlja že dve leti in več, zato odpuščajo delavce, zapirajo tovarne, spreminjajo izdelavne programe -znižujejo cene. Na svetovnem trgu je že prišlo do bistvenega preobrata — lažje je prodati majhen, malolitražni avtomobil, zelo težko večjega. Ne bi hoteli trditi, da razmere na svetovnem trgu našim tovarnam niso znane. Trdimo pa lahko, da jih očitno ne prizadenejo, saj je slišati spet govorice, da bodo nekatere domače avtomobile vnovič podražili. Vrhu tega moramo upoštevati dejstvo, da imajo naše tovarne še precej naročil od lani, ki ji začasno zagotavljajo razmeroma dobro izkoriščenost zmogljivosti. Tako je še težje razumeti, od kod napovedi podražitev, ko pa je vendar jasno, da se povpraševanje naglo zmanjšuje.
Dejstvo je, da na našem avtomobilskem trgu, ki je bil dobro zavarovan s carinskimi zidovi, ni bilo zdravega konkurenčnega boja, ki bi vsaj približno ovrednotil vsak avto, praviloma je o vsem tem vedno odločal nekdo tretji. Zato, pa tudi zaradi vedno nerešenega odnosa med kooperanti in finalisti, zaradi precejšnje odvisnosti od uvoza materiala, delov in tuje tehnologije, je povsem razumljivo, da se domači avtomobili nenehno dražijo.
Zdaj naj bi vse te nedoslednosti, neurejenosti, škode in napake z eno samo potezo prevalili na poslovne banke, ki naj bi z ugodnejšimi posojili rešile tiste domače avtomobilske tovarne, ki so še ostale »nad vodo«. »Cimos« je sestavljanje avtomobilov programa Citroen po 262 milijonih izgube opustil. Tovarna avtomobilov »Zastava« je končala zadnje poslovno leto z izgubo 320 milijonov din. IMV komaj še tišči glavo nad vodo, zdaj, ko bo moral uvažati tudi pločevino, mu bolj slabo kaže. Poslovne banke nimajo dovolj denarja za posojila niti ob pologu v vrednosti tri četrtine avtomobila. Toda tudi, če bi banke denar imele, bi ob stabilizaciji napak ravnale, če bi denar namenile predvsem kreditiranju avtomobilske industrije.
»Odklon« veleposlanice Jean Kirkpatrickove
Ameriška predstavnica v OZN se je sestala z oficirji južnoafriške špijonaže — Oster protest OAE - Posmehljiv uvodnik »New York Timesa«
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NEW YORK, 26. marca - Nedavno srečanje šefa južnoafriške vojaške špijonaže z ameriško Veleposlanico v svetovni organizaciji je povzročilo veliko razburjenje na sedežu OZN ob East Riverju. To je samo prililo olje na ogenj gneva afriških držav, ki narašča, ko se v Washingtonu množijo znamenja »vznemirljivih sprememb« v politiki do afriškega juga.
Režim v Washingtonu v zadnjih tednih ne govori o Južnoafriški republiki samo kot o »prijateljski« in »zavezniški« državi, ampak tudi zahteva od Kongresa, naj prekliče prepoved podpiranja sil, ki se v Angoli bojujejo proti tamkajšnji vladi. To zahtevo seveda tolmačijo kot uvod v nastajanje ameriško-južnoafri-ške zveze, uperjene proti osvobodilnemu gibanju v Namibiji, ki je pod okupacijo Pretorie, kakor tudi proti Kubancem in angolski vladi.
Organizacija afriške enotnosti (OAE) je vznemirjena in je po svojem nesvvorškem predstavništvu ostro obsodila te korake nove ameriške vlade. Pred tem so take obsodbe izrekali šefi afriških držav, ki mejijo na Južnoafriško republiko in Namibijo. Veleposlanik Nigerije v OZN pravi: »Iz vsega, kar vidimo, lahko sklepamo, da ne gre za naključje.«
Diplomate ob East Riverju v tem sklepu potrjuje nenavaden zasuk v sicer skrivnostnem obisku petih južnoafriških oficirjev v glavnem mestu ZDA. Južnoa-riškim oficirjem je prepovedan prihod na ameriško ozemlje in State Department je trdil, da so goste spustili v državo »po pomoti«, ker ameriško veleposlaništvo v Južnoafriški republiki ni vedelo, s kom ima opravka. Obiskovalci so se baje v \Vashingto-nu sestali samo z nekim funkcionarjem sveta za nacionalno varnost in zasebno z nekim funkcionarjem ameriške vojaške špijonaže.
Nihče iz ameriške diplomacije se ni hotel sestati z južnoafriškimi obiskovalci, kot je nedavno trdil predstavnik State Depart-menta. Predstavnik je tudi povedal, da so se obiskovalci pobrali, brž ko se je State Department začel zanimati za njihov poklic, in iz Washingtona odpotovali v New York, da bi sedli v prvo letalo, namenjeno v Južnoafriško republiko.
Toda v ponedeljek se je razvedelo, da se obiskovalcem le ni tako zelo mudilo iz ZDA. Razve-
delo se je, da se je general van der Westhuizen pred odhodom v New Yorku sestal z Jean Kirkpa-trickovo, ameriško veleposlanico v OZN. Ta novica je neprijetno presenetila tudi ameriške komentatorje: kaj ima šef špijoSaže takšne države opraviti in kaj se ima pogovarjati z ameriško diplomatsko odposlanko v svetovni organizaciji?
Tukaj so se kajpak takoj spomnili, kakšne neprilike je imel prejšnji ameriški predsednik, ko se je njegov veleposlanik v OZN Andrew Joung srečal v New Yor-ku s predstavnikom Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) v OZN. Hrup, ki so ga takrat na ameriški politični sceni dvignili proti Jimmyju Carterju, se ni nikoli več polegel. Niti takrat ne, ko je Andrew Young, njegov osebni in politični prijatelj, z odstopom plačal za to srečanje.
State Department, ki so ga tako zasačili, da slepi javnost, je prepustil Beli hiši, naj ona pojasni, kako je prišlo do sestanka med ameriškim veleposlanikom in južnoafriškim vohunom. »Jean bi verjetno dvakrat premislila, ko bi bila vedela, s kom ima opravka,« pravi Jim Brady, predstavnik Bele hiše za tisk. Tega srečanja baje ni organiziral nihče z vrha v Washingtonu, temveč nekdo »tretji«. Nekateri ameriški komentatorji mislijo, da je obisk južnoafriških oficirjev organiziral »ameriški svet za varnost«. ena izmed desničarskih organizacij s sedežem v zvezni državi Virginiji blizu Washing-tona.
Še pred kratkim se je State Department zagovarjal, da ameriško veleposlaništvo v Johannesburgu iz imen južnoafriških oficirjev, ki jim je odobrilo vizume, ni moglo sklepati, s kom »ima opravka«. »Ta imena so tam tako pogosta kot pri nas Smith ali Jones,« je rekel predstavnik ameriške diplomacije. Toda ameriški komentatorji so takoj pripomnili, da bo le malokdo verjel tej zgodbici. Ko pa se je razvedelo še to, da so se južnoafriški oficirji sestali tudi z ameriškimi predstavniki ob East Ri-
verju, je zgodbica postala še manj verjetna.
Poleg tega je moral State Department ta teden potrditi, da se je Jean Kirkpatrick sestala tudi s šefom južnoafriške skupine, ki jo Pretoria poskuša posaditi na oblast v Namibiji. Toda za to srečanje trdi ameriška diplomacija, da je bil »neobvezen družabni kontakt«.
»The New York Times« se v uvodniku posmehuje tej zadevi z izmišljenim dialogom med Jean Kirkpatrickovo in Andrevvom Youngom. Ta dva primera sta seveda skoraj istovetna. Greh Andreiva Younga je bil »levi« odklon, ki ga je moral plačati s svojim položajem. Greh Jean Kirkpatrickove je »desni« odklon in zato sploh ni greh. Ne State Department ne Bela hiša nista pokarala svoje veleposlanice v OZN
DRAGIŠA BOŠKOVIČ
BOJ PROTI APARTHEIDU
»GRANMA«, HAVANA
Nova besedna vojna v Magrebu
Posledice spodletelega udara v Mavretaniji — Maroško opozorilo Nuakšotu in Alžiru — Ceno napetosti znova plačuje predvsem Mavretanija — Diplomatski točki za kralja Hasana II.
roškim avtorstvom udara v Mavretaniji roko Francije, ki naj bi skušala preko Hasana II. pomiriti tiste svoje afriške zaveznike, ki
Dober teden po spodletelem prevratu v Mavretaniji se besedna burja v Magrebu kar noče poleči: Mavretanija je prekinila diplomatske odnose z Marokom in ga še vedno obtožuje kot iniciatorja udara, v tem jo podpira Alžirija, ki hkrati namiguje, da bi utegnila biti v udar vpletena tudi Francija in Senegal, Rabat je ostro napadla tudi Libija, ki je Mavretaniji obenem že ponudila vojaško pomoč za primer maroške intervencije.
Vse te bojevite izjave so v malone dramatičnem nasprotju z obdobjem pred poskusom udara, ko se je dozdevalo, da pluje saharsko vprašanje (v okvir katerega spada mavretanski poskus prevrata) v mirnejše vode in ko se je veliko govorilo o tem, da med Marokom in Alžirijo že dalj časa potekajo skrivni pogovori o Sahari.
Čeprav Maroko odločne zanika vsakršno povezavo s poskusom udara, se zdi, da obtožbe na njegov račun niso brez osnove. Ne glede na dejstvo, da sta voditelja udara živela v Maroku, govori za to še več drugih razlogov.
Marsikaj kaže na to, da je Po-lisario, ki ima svoja glavna oporišča sicer v Alžiriji, potem, ko je Maroko v Zahodni Sahari močno okrepil svojo obrambo proti vdorom Polisaria, svojo dejavnost prenesel tudi na mavretanski se-
Razburjeni Britanci
»The Daily Mail« nadaljuje serijo o skrivnostnih vohunskih škandalih v preteklosti — Pincher razburil Britance — Vsak dan nova senzacija
ver. Mavretanija, ki si je svojčas Zahodno Saharo razdelila skupaj z Marokom, je leta 1979 »izstopila« iz vojne, se odpovedala vsem svojim pretenzijam do Sahare, sklenila mirovni sporazum s Polisariom in razglasila, da je v zahodnosaharskem vprašanju nevtralna. Toda država, ki je v zadnjih letih v permanentni politični in gospodarski krizi, je očitno prešibka, da bi lahko Polisariu preprečila uporabljati njeno ozemlje za vdore na zahodnosa-harsko ozemlje, ki si ga lasti Maroko. Rabat je tako razsodil, da je Mavretanija prekršila svojo nevtralnost, s čimer naj bi se po njegovih pogledih ravnotežje v Magrebu podrlo, in zdaj je proti mavretanskemu vodstvu z avtorstvom pri udaru (ki pa bi se mimogrede rečeno, prav lahko tudi posrečil), izstrelil gromovit opozorilni strel, naj spoštuje svojo
OD NAŠE SODELAVKE
LONDON, 26. marca - »The Daily Mail« prinaša novo razburjenje, kajti kot trdi avtor ekskluzivne serije, ki jo objavlja ta dnevnik, novinar Chapman Pincher, »odkriva« najbolj senzacionalne in najbolj varovane skrivnosti o britanskih vohunskih škandalih preteklosti. To kar britanski javnosti in svetu »odkriva« Chapman Pincher, so odlomki iz njegove knjige z naslovom »Njihova stroka je izdajstvo« (Their Trade is Treachery), ki bo še ta teden izšla pri založbi Pickvvick in Jackson. S svojimi »odkritji« Pincher vsak dan znova šokira Britance, ki se vedno bolj nestrpno sprašujejo, kaj in kje je resnica v teh hudih in resnih Pincherjevih trditvah in obtožbah.
Tako je Pincher najprej razburil Britance in zlasti njihove politične kroge s trditvijo, da obstaja sum, da je bil pokojni Roger Hollis, devet let generalni direktor britanske protiobveščevalne službe MI 5, sovjetski vohun in verjetno »najbolj uspešen super vohun v britanski zgodivini tega stoletja, tako globoko vkopan v to, da postavlja razvpita imena kot Burgess. Maclean, Philby in Blunt v drugo vrsto.«
Za to senzacionalno novico je prišla naslednji dan druga in sicer, da je bil Tom Driberg, levičarsko usmerjeni laburistični poslanec, od leta 1957 do 1958 predsednik britanske laburistične stranke in od leta 1949 do 1972 član strankinega nacionalnega izvršnega odbora, dvojni agent, ki je prenašal informacije o osebnih in političnih aktivnostih svojih parlamentarnih kolegov tako britanski protiobveščevalni službi MI 5 kot tudi sovjetski KGB, Pincher trdi, da je bil Driberg homoseksualec z »neustavljivim homoseksualnim nagonom«, ki ga je policija večkrat ujela na javnih mestih pri ukvarjanju z zvodništvom ali pa pri samem homoseksualnem spolnem dejanju. Razlog, da je Driberg vedno ušel kaznovanju, je v tem. zatrjuje Pincher, ker je »MI 5 razgrnila svoi plan zaščite okrog njega«.
Čeprav Driberg ni bil nikdar na takšni poziciji, da bi lahko prenašal državne skrivnosti, pa Pincher zatrjuje, da je izdajal vsakega, s komer je prišel v stik. Tako naj bi v obdobju tridesetih let sporočal o privatnem življenju svojih kolegov in celo tistih na ministrskih pozicijah. Da bi povečal vir informacij je dal na razpolago svoje stanovanje v Londonu parlamentarnim poslancem (vključno z ministri) za njihova »sporna ljubezenska razmerja« in potem zbral dokaze, ki jih je predal obema, tako britanski MI 5 kot tudi sovjetski KGB. Tako naj bi po Pincherjevih trditvah Driberg izdal tudi
informativni tednik deta
Guiyja Burgessa, ko ga je obiskal v Moskvi z namero, da bi o njem napisal knjigo. Driberg naj bi bil tisti, ki je od domotožja bolnemu Burgessu odvzel vsako še tako medlo iluzijo, da bi se kdaj lahko vrnil domov. Pincher tudi trdi, da so preiskave po Dribergovi smrti, ki je kot Bredwell umrl leta 1976, prepričal MI 5, da je bil Driberg v oblasti KGB od konca 2. svetovne vojne, verjetno delno zaradi izsiljevanj (KGB naj bi imela dovolj inkriminiranih fotografij), toda v glavnem zaradi lastnih levičarskih prepričanj.
,i Tudi v današnjem »Daily Mai-lu« Pincher nadaljuje s senzacionalnimi odkritji. Tako trdi, da je
visoki uradnik, tretji po rangu v protiobveščevalni službi MI 6, Charles Howard Ellis med drugo svetovno vojno vohunil za Nemčijo in da obstaja sum, da je kasneje vohunil za Sovjetsko zvezo. Ko je MI 5 pred‘leti hotela priti tem trditvam do dna, Pincher trdi, da jo je MI 6 zavrnila z utemeljitvijo, da je sama odgovorna za svojo varnost. Prav tako v današnji številki »Daily Maila« Pincher na široko opisuje »petega moža« v aferi Philby, ki pa ga ne imenuje.
V tem vzdušju škandaloznih obtožb in trditev poslanci britanskega Spodnjega doma zahtevajo od ministrske predsednice posebno preiskavo na najvišji ravni, posebno še, ker predstavniki vlade in služb, ki jih Pincher napada in obtožuje, zaenkrat molčijo. Vsi namreč čakajo na obširno in podrobno poročilo, ki ga bo o Pincherjevih otožbah v zvezi z afero Hollis v Spodnjem domu britanskega parlamenta danes popoldne podala predsednica vlade Margaret Thatcherjeva,
ALJA KOŠAK
SPODREZAN
FRAK
,Zastrupljeno‘ ozračje na vrhunskem srečanju zahodnoevropske deseterice v Maastrichtu na Nizozemskem, ki je po vzročilo, da je večina udeležencev odšla domov močno nezadovoljna, še najbolj pa bonski kancler Helmut Schmidt, kajti zaho-dnonemški ribiči so zaradi britanskega trmoglavljenja še vedno na suhem, v pristaniščih, je povzročilo žrtve tudi med novinarji, ki so z vseh vetrov prihiteli v najstarejše nizozemsko mesto.
Mestna uprava v Maastrichtu je včeraj namreč potrdila, da 'je tik po vrhu prišlo »do številnih primerov lažje zastrupitve« s pokvarjeno hrano v restavraciji tiskovnega centra. Ker so se težave's prebavo pojavile šele ob koncu sestanka, je razlog bržkone v hladnem bifeju, ki so ga nizozemski prireditelji po nepisani tradiciji dali na voljo poročevalcem.- Večino je položilo v domače postelje (med njimi tudi dopisnika Tanjuga, vtem ko je imel poročevalec Dela srečo, kajti hladnega bifeja v Maastrichtu se ni dotaknil), nekega zahodnonem-škega (!) novinarja pa so odpeljali celo v bolnišnico.
nevtralnost.
Opozorilo je bilo nedvomno namenjeno tudi Alžiriji; pokazalo naj bi,ji da je Maroko, če Alžirija ne bo pripravljena odgovoriti na njegove mirovne predloge, pripravljen poseči , tudi po sili. Opozorilo je moč povezati s starimi maroškimi grožnjami, ki pa jih ni kralj Hasan II. nikoli uresničil.
Zdi se, da je našel Maroko nekakšno zunanje kritje za svoj mavretanski poseg v dejstvu, da je na diplomatskem področju, na katerem je moral v zadnjih letih požirati eno grenko pilulo za drugo, zabeležil dve pomembni točki. Reaganova vlada je z odločitvijo, da bo dobil Maroko novo ameriško orožje, dokaj očitno odstopila od sicer razglašene nevtralnosti ZDA v saharskem vprašanju, evropski parlament pa je nedavno, ko je razpravljal o saharskem vprašanju, sprejel malone vse maroške teze in med drugim obsodil alžirsko pomoč Polisariu. Ti sklepi so bili verjetno sprejeti predvsem pod vplivom Francije, ki je tesno vpletena v saharsko dogajanje, in nekateri vidijo za domnevnim ma-*
Deveterica v Madridu stopa v odločilno akcijo
Neuvrščeni in nevtralni na KVSE bodo predložili uravnotežen osnutek sklepne listine — V bistvu »objektiven in konstruktiven« kompromis
OD NAŠEGA SODELAVCA
MADRID, 26. marca - Devet neuvrščenih in nevtralnih držav je dalo različne, vendar pričakovane pobude, naj predstavniki 35 držav, udeleženk madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), poiščejo izhod iz slepe ulice. Morda se ponuja zadnja možnost, da se srečanje konča plodno in z uravnovešenimi rezultati, kar bi prispevalo k ohranitvi miru na evropski celini in »helsinškega duha«, ki ga zdaj ogroža oster spor obeh velesU in vojaških blokov.
»Pobuda Brežnjeva« tukaj ni
ji očitajo, da se je v Čadu klavrno umaknila pred libijskim pritiskom. Za spodletelim udarom Mavretaniji naj bi se torej skrivala sprega francosko-maroških interesov.
Kakorkoli že, saharski pesek se je znova močno zvrtinčil, Mavretanija pa je tisti kolešček v igri med Marokom, Alžirijo in drugimi udeleženci saharskih manevrov, ki zanje plačuje najvišjo ceno. Po prekinitvi diplomatskih odnosov z Marokom (pred nekaj tedni pa jih je pretrgala tudi z Libijo) je Mavretanija še bolj osamljena; to jo po eni strani še bolj sili v to, da bi se tesneje oprla na Alžirijo oziroma Polisario, po drugi strani pa bi jo taka usmeritev spravila v še bolj konfliktno razmerje z Marokom. Te zunanje dileme in precepi se jasno odražajo na mavretanskem notranjem prizorišču, na katerem so se v zadnjih treh letih na čelu države zvrstila kar štiri imena.
JANKO LORENCI
dosegla svojega namena. Američani so jo uradno krstili za »prazno potezo«. Tako se je namreč izrazil vodja ameriške delegacije Kampelman, ko je namestnik sovjetskega zunanjega ministra Iljičov zahteval v Madridu »povračilno popuščanje Zahoda«.
Sedanji proces KVSE precej omejujejo izredno poslabšane mednarodne razmere in odnosi med ZDA in ZSSR. Ameriški nastop je zdaj »trši«. Jasno je, da se tukaj velesili zagrizeno borita.
Že zdavnaj je znano, da osnovni, konkretni spor izvira iz silno vztrajne, skoraj obupne zahteve »vzhodne strani«, naj bi sklicali, če je mogoče, še to jesen konferenco o vojaškem popuščanju in razoroževanju v Evropi. Vse kaže, da je Moskvi ta konferenca potrebna kot »vsakdanji kruh«.
Američani se dosledno držijo Reaganove »politike moči«, ki očitno povzroča težave sovjetski zunanji politiki. Odposlanci iz Washingtona se tukaj na veliko okoriščajo s sovjetsko »zasedbo Afganistana«, domala vsak resnejši nastop na madridskem srečanju začenjajo in končujejo s temi besedami.
Vzhod in Zahod daleč vsaksebi
Zaradi vsega tega sta danes vzhodna in zahodna stran daleč vsaksebi, še zlasti stališča ZSSR in ZDA o osnovnih problemih. Vzhod si goreče želi konference o razorožitvi in vse drugo pogojuje s to odločitvijo. Hladnokrvni Američani pa so silno ravnodušni in postavljajo še vrsto pogojev.
Zato ni pričakovati, da bo Hai-gov prihod v Madrid (8. in 9. aprila) prinesel kake spremembe v stališču ameriške delegacije. Slišati je celo, da Haig predstavnikom 35 držav sploh ne bo govoril, morda niti ne bo stopil v kongresno palačo, kjer zasedajo že šest mesecev.
V takšnih razmerah torej se devet neuvrščenih in nevtralnih držav podaja v akcijo. Tem devetim državam je doslej uspelo us kladiti svoje delovanje na sreča-
nju. Pogosto so sklicevale skupne sestanke, se dogovarjale o akcijah in se borile, da bi konferenca kljub vsem težavam napredovala, a razlike, ki so se med njimi normalno pojavljale, so bile le pri nekaterih zamislih in predlogih, nikakor pa niso zadevale bistva procesa KVSE.
Če sta že velesili in njuna bloka tako zapletli v madridski gordijski vozel, jo bilo upravičeno pričakovati, da bodo prevzele pobudo neuvrščene in nevtralne države. Zdaj so uradno sporočili, da je teh devet držav sklenilo predložiti celovit, uravnovešen in vsebinsko bogat osnutek sklepne listine madridskega srečanja.
Pričakovati je, da bodo sam osnutek dokumenta predložili morda že jutri na plenarni seji predstavnikov 35 držav. V bistvu bo to kompromis, vendar »objektiven in konstruktiven«, kot se je izrazil švicarski delegat, ko so objavili to pobudo.
Vodja avstrijske delegacije Tschesca je novinarjem dejal, da bodo skušale neuvrščene in nevtralne države v svojem predlogu zajeti vse, kar velja za konstruktivno v predlogih 35 držav. Nedvomno bodo upoštevale tudi okoliščine, v katerih bo predlog dan, ter stališča držav udeleženk srečanja.
Skupina NN pred kočljivo nalogo
Vse države v skupini nevtralnih in neuvrščenih si želijo, da bi napredovale na celotni fronti, zastavljeni s helsinško listino, to pa zahteva uravnotežen dokument Tako bo osnutek sklepne listine, ki obsega približno 20 strani besedila, vseboval osnovne zamisli, izražene v Madridu v vseh petih delovnih komisijah (tri »košarice« ter Sredozemlje in kontinuiteta procesa KVSE).
Ključno vprašanje bo konferenca o razorožitvi v Evropi. Kot se je izvedelo, bodo predlagali sklic, vendar po postopku, ki bo zahteval spremembo številnih zamisli. V resnici bo to zelo težko, čeprav se jo vseh 35 držav izreklo za idejo, vendar so imele pri
'J'- i
Ponovni vzpon Odinge
Plemenski spori nevaren element v kenijski notranji politiki — Proces proti zarotnikoma, ki sta hotela strmoglaviti predsednika Moija
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NAIROBI, 26. marca - Prvi podpredsednik Kenije po razglasitvi neodvisnosti pred 17 leti Oginga Odinga se vrača v parlament in s tem v politični vrh dežele: to je prava bomba za kenijsko politično javnost, ki odmeva toliko bolj zato, ker se ujema z začetkom sodnega procesa proti zarotnikom, ki so hoteli, z očitnimi plemenskimi vzgibi, strmoglaviti predsednika Daniela Arapa Moija.
ni stranki KANU, kenijski afriški
Na iznenada sklicani tiskovni konferenci je poslanec luovskega okrožja Bondo na zahodu Kenije Ochieng sporočil, da odstopa v korist Oginge Odinge, priznanega voditelja ljudstva Luo, drugega največjega v Keniji in od nekdaj rivala največjemu in politično najvplivnejšemu ljudstvu Ki-kuju, iz katerega je izhajal prvi kenijski predsednik Jomo Ke-nyatta. Oginga Odinga je bil podpredsednik Kenije tri leta po neodvisnosti, pozneje pa je ustanovil lastno opozicijsko kenijsko ljudsko unijo. Po plemenskih obračunavanjih med ljudstvoma Kikuju in Luo je predsednik Ke-nyatta opozicijsko stranko prepovedal, Odingo pa dal za dve leti zapreti. Danes 65-letni Odinga je bil dolgo v nemilosti in šele lani so mu ponovno priznali dosmrtno članstvo v edino dovolje-
nacionalni uniji, predsednik Moi pa ga je imenoval za predsednika bombažnega združenja Kenije.
S tem je bil Odinga sicer uradno opran svoje pretekle politične krivde, vendar pa mu na zadnjih volitvah niso dovolili kandidirati v kenijski parlament. S sedanjim odstopom poslanca Oc-hienga v njegovo korist so Odin-gi ponovno odprta vrata v kenijski parlament, kar praktično pomeni, da lahko postane član vlade in najvišjega kenijskega vodstva. Po mnenju tukajšnjih opazovalcev je bila celotna politična vrnitev Oginge Odinge načrtovana najbrž z vednostjo predsednika Moija, ki je že poprej izpričeval, da želi s pomočjo drugih ljudstev, v prvi vrsti Luovcev, okrepiti svoj položaj nasproti doslej prevladujočemu ljudstvu Ki-
kuju v vodstvu države.
Ravno ta čas poteka pred kenijskim vrhovnim sodiščem proces proti dvema zarotnikoma, ki sta obtožena, da sta hotela strmoglaviti predsednika Moija. Med procesom se je izkazalo, da sta hotela ustanoviti posebno udarno skupino 50 mož, ki naj bi bili zanesljivi, »domači ljudje«, to je pripadniki ljudstva Kikuju. Zarotniki naj bi ubili tako predsednika Moija kot njegove najožje sodelavce z namenom, da bi vrnili Kenijo tja, kjer je bila pod pokojnim Kenyatto, to je pod oblast ljudstva Kikuju. Predsednik Moi namreč pripada drugemu, manjšemu ljudstvu Kalenjin in že pred Kenyattovo smrtjo je obstajalo v Keniji močno gibanje, ki je hotelo preprečiti, da bi Moi kot tedanji podpredsednik avtomatično postal novi šef države. Tedaj je državni tožilec Njo-njo objavil, da obstaja posebna kikujska zarotniška skupina, ki je v času Kenyattove smrti poleti 1978 nameravala pobiti najožje vodstvo na čelu z Moijem.
TIT DOBERŠEK
tem v mislih različne in nasprotujoče si stvari.
Skupino nevtralnih in neuvrščenih čaka izredno kočljivo delo, kajti soglasje je doseglo 35 držav le glede dveh, treh predlogov, denimo o sklicu seminarja prihodnje leto v Benetkah, da bi se okrepilo sodelovanje v Sredozemlju, ali o sklicu sestanka strokovnjakov, o nekaterih drugih problemih.
Ne moremo reči, da bi bile v krizi ideje o napredovanju varnosti in sodelovanju v Evropi. V krizi je zaupanje v odnosih med Vzhodom in Zahodom, kar dokazuje pešanje politične volje blokov, da bi dosegla soglasje pri predlogih, kjer je to mogoče.
Predvsem gre za gospodarsko sodelovanje (industrijska in druga kooperacija, reševanje energetske krize itd.), za sodelovanje pri zatiranju političnega nasilja v Evropi; za znanstveno sodelovanje, varstvo človekovega okolja, gradnjo cest in jjodobno.
Predlog skupine nevtralnih in neuvrščenih držav bodo obravnavali prihodnja dva tedna do velikonočnih praznikov, ki naj bi trajali približno 15 dni. Dotlej naj bi dosegli vsaj osnovno soglasje, po počitnicah pa bi sklepno listino redigirali naprej.
Tukaj so pobudo pozdravili in jo ocenili kot pozitivno, kar pa ni motilo predstavnikov ZDA in ZSSR, da se ne bi obtoževali naprej. Takšno ravnanje lahko resno ogrozi uspeh prizadevanj neuvrščenih in nevtralnih držav. Srečanje se je namreč že prevesilo v pogajalsko fazo, ki teži k razpletu.
To pogajalsko vzdušje je Zahod zaostril z izjavo, da je pripravljen skrajšati ta maratonski sestanek, na katerem bi lahko sprejeli tudi »kratko sporočilo« brez bistvenih rezultatov, le naslednje zasedanje bi napovedali najkasneje v letu 1983. Morda je to »pogajalski pritisk«.
Skupina deseterice smatra, da bi morali biti velikonočni prazniki časovna meja, ob kateri bi se vse prelomilo. Cela vrsta držav, to je Jugoslavija že jasno povedala, pa ne bo zadovoljnih, če se bo srečanje končalo le z napovedjo prihodnje konference. Doseči je mogoče precej več, pa čeprav razmere v svetu niso ugodne. Zato bodo neuvrščene in nevtralne države krenile jutri verjetno v odločilno akcijo.
MOMA PUDAR
V ŽARIŠČU
Reagan in »tretji svet«
Z odtegovanjem pomoči za levičarske režime naj bi ZDA oslabile komunizem in hkrati ustregle svojim in zahodnim interesom. Toda sredstva te politike so naivna. Krepak dokaz bi moral biti padec iranskega šaha, domnevnega stražarja Zaliva. Ali pa utegnejo nado-nalni interesi priti navzkriž z zahodnimi, tako kot je bilo z argentinsko prodajo žita Sovjetski zvezi, kar je spodkopalo zahodni embargo po sovjetski invaziji v Afganistan. .. Reaganov zapozneli pristanek na vabilo za vrh Sever-Jug, ki bo oktobra v Mexico Cityju, najbrž ne bo omilil te politike zahodnega ločevanja med levičarskimi in desničarskimi vladami.	»International Herald Tribune«,
Pomoč Španiji	Panz
Če se bo Španija pridružila evropskemu monetarnemu sistemu, da bi podprla industrijo in potegnila koristi iz proračuna Evropske gospodarske skupnosti, bo morala EGS svoje finančne prenose razširiti daleč čez meje zdajšnjih regionalnih in socialnih skladov. Takšna odločitev mora biti hkrati širokosrčna in nagla. Pred polnim članstvom (morebiti januarja 1984) je treba Španijo povabiti k »političnemu sodelovanju« pri oblikovanju zunanje politike skupnosti. Imeti mora prosto pot v evropsko investicijsko banko in njeni predstavniki morajo dobiti pravico dogovora, a ne tudi glasovanja v ministrskem svetu in evropskem parlamentu.	,	»77te Guardian,«
London
SZ in dodatna oborožitev ZRN
Polni obetov in s praznimi rokami popotujejo sovjetski odposlanci po nemških deželah. Propagirajo ukinitev sklepa o razmestitvi novih raket srednjega dometa, kar bi zapečatilo moskovsko premoč. Kremelj je zaskrbljen nad tem, da bi po uresničitvi sklepa NATO o dodatni oborožitvi prvič merile na sovjetsko ozemlje ne samo medcelinske rakete, marveč tudi tistih 527 raket srednjega dometa iz Evrope, Stališče Brežnjeva je negibno, ker je pač svojim vojaškim voditeljem pred leti omogočil, da so z raketami SS-20 lahko dobili prednosti. Generali pa si zdaj ne dajo vzeti teh prednosti.
»Die Zeit«, Hamburg
Nevarno prodiranje v vesolje
Uspešen preskus sovjetskega ubijalskega satelita vznemiril Zahod — Toda ZDA so tik pred izstrelitvijo vesoljskega trajekta, ki lahko postane še nevarnejše orbitalno vesoljsko orožje
Sporočilo predstavnika Pentagona, da je Sovjetska zveza pred nekaj dnevi uspešno opravila preskus z ubijalskim satelitom, je spet opomnilo svet, da oboroževalna tehnološka dirka med supersilama z vso srditostjo poteka tudi v vesolju ali vsaj v bližnjem vesolju.
Preskus je bil opravljen preteklo soboto, kot je dejal predstavnik. Ubijalski satelit je bil programiran za uničenje določenega umetnega satelita v tirnici okrog Zemlje. Do cilja ga je vodil radar, ki deluje na infrardeče žarke. Ko je prišel do cilja »nekje nad Vzhodno Evropo«, je eksplodiral in tako uničil svojo tarčo. V Pentagonu sodijo, da je hudo poškodoval, satelit. Vendar Američani trdijo, da preskus še ni bil popoln, a da so v SZ toliko napredovali, da lahko v naglici izpopolnijo to orožje. Za zdaj — pravijo v ZDA — sovjetski strokovnjaki še niso opremili nobenega ubijalskega satelita z jedrsko konico, čeprav bi lahko to storili. ,
Novica ni presenetila strokovnjakov za te reči ne na Vzhodu ne na Zahodu, čeprav so nekateri zahodni komentatorji jeli jadikovati, da so Rusi spet v nečem prehiteli Američane in Zahod. Pri tej blazni tehnološki dirki, ki se čedalje bolj seli v tirnice okrog
Zemlje, je sicer težko presoditi, kdo koga v določenem trenutku prehiteva, toda kar zadeva ubijalske satelite ni mogoče govoriti o presenečenjih za supersili.
»Antisatelitski sateliti«
Že pred tremi leti je glasilo sovjetskega obrambnega ministrstva »Krasnaja zvezda« namigovalo - in to zelo očitno - da so Američani iz Cape Canaverala na Floridi izstrelili »antisputni-ka«, to je ubijalski satelit. Medtem ko so v SZ vpili »primite tatu!«, so sami pridno razvijali ubijalske satelite, tako da je predsednik Carter maja 1978 poslal delegacijo pod' vodstvom direktorja agencije za razorožitev Paula Wamkeja na pogajanja s sovjetskimi predstavniki, da bi se pogovorili o dirki z ubijalskimi sateliti in jo zavrli. Pentagon je bil proti tem pogajanjem, ker je sodil, da ZDA na tem področju zaostajajo za SZ in da bi se Američani potemtakem pogajali s »šibke pozicije«. Ko je bil podpi-
san sporazum o omejitvi jedrskega oboroževanja (SALT 2) — podpisala sta ga Brežnjev in Carter na Dunaju - ni bilo Več pogajanj s sovjetskimi predstavniki v tem pogledu. Toda dirka se je nadaljevala.
Ubijalski oziroma »antisatelitski sateliti« pomenijo samo enega izmed najnovejših prebojev v vojaškem tekmovanju v vesolju, ki še bolj zanesljivo jamči za uničenje sveta, če bi se supersili kdaj resno lotili druga druge. Ubijalski sateliti, ki so samo del velikanskega vesoljskega arzenala, »ubijajo« satelite na tri načine: satelit ubijalec izstreli v cilj kovinski predmet; ubijalec z laserskim žarkom razkroji sovražni satelit; in vesoljski »torpedo« naravnost trešči v satelit, eksplodira in ga s tem uniči.
V zadnjih dvajsetih letih so ZDA izstrelili nad 1500 vojaških satelitov, to je približno 75 odstotkov vseh satelitov, ki so jih vtirile. Kakih 40 odstotkov satelitov opravlja elektronsko ogledovanje in jih zato imenujemo izvidniški, ogledniški ali vohunski sateliti. Ko se je vnela iraško-iranska vojna sta obe supersili
izstrelili vsaka svoj geostacionarni — to je nepremični vohunski satelit nad Perizijskim zalivom, da bi bili natanko obveščeni o tem, kaj se dogaja v tem nemirnem delu sveta.
SZ ne zaostaja za ZDA, kar zadeva izstreljevanje vojaških satelitov v tirnico okrog Zemlje. Strokovnjaki računajo, da jih je izstrelila več kot ZDA.
Eskadrilje bojnih postaj v vesolju
Najnovejši vojaški uspehi v vesolju so povezani z naglim razvojem laserske tehnike, tako da danes žarki smrti, ki potujejo s hitrostjo svetlobe in napadajo prihajajoče izstrelke, niso več znanstvena fantastika. Baje delajo že poskuse z žarki iz nabitih atomskih delcev, ki bodo ugo-nabljali satelite (le da o teh delcih strokovnjaki govorijo, da so res še v območju znanstvene fantastike). Slišati je o eskadriljah bojnih postaj, oboroženih z laserskimi topovi, ki krožijo okrog Zemlje.
Tehnološka dirka v vesolju postaja srhljiva.
Najnovejši preskus sovjetskega ubijalskega satelita je dokaj vznemiril zahodne kroge, čeprav je na tem področju vznemirjenje na sovjetski strani celo večje od zahodnega. Vzrok: ameriški vesoljski trajekt Columbia, ly ga že dolga leta gradi ameriška uprava za vesoljske raziskave NASA in ga bo po številnih odlaganjih naposled preskusila v začetku aprila letos, to je čez nekaj dni.
Če uspe preskus s trajektom, bo to neprimerno večji preboj v vesoljski tehnologiji od izstreljevanja satelitov ubijalcev v vesolje, zakaj tehnologija, ki je potrebna za uspešno funkcioniranje Columbie, je dosti bolj zahtevna od tehnologije, ki je bila potrebna za polet na Mesec in za vrnitev z njega na Zemljo.
Za začetek bo NASA razpolagala s štirimi trajekti, letali dolgimi kakih 40 metrov, približno tako velikimi kot DC 9. Ko bo trajekt dosegel orbitalno hitrost, bosta raketi s tankom za gorivo odpadli. Raketi bosta pristali s padalom, sam trajekt pa se bo vtiril v tirnico okrog Zemlje in se bo po opravljenih nalogah kot jadralno letalo vmil na Zemljo. Najprej bo pristajal na letalskem oporišču Edvvards v Kaliforniji, potem pa na Kennedyjevem vesoljskem centru na najdaljši in najširši pristajalni »stezi« nasvetu: široki sto metrov in dolgi 5.000 metrov.
Trajekt Columbia (eno samo plovilo) bo lahko na leto opravil
ŠE NEKAJ DNI - Veliki up in nada ZDA (a tudi Pentagona) -vesoljski trajekt Columbia - čaka na prvo izstrelitev, obdan od dveh raket in orjaškega tanka za gorivo (v sredini za trajektom). Prva izstrelitev hrt v začetku amila.
50 do 60 poletov, in vsak »orbi-ter« bo vzdržal sto poletov. »Space Shuttle« ali trajekt bo potemtakem mogoče uporabiti večkrat in spričo dejstva, da bo lahko naenkrat poleg posadke kakih sedem ljudi prepeljal 30 ton materiala, je očitna prednost tega vesoljskega plovila, ki bo zrevolucioniziral postavljanje satelitov in še marsikaj drugega v vesolju: od astronomskih opazovalnic do graditve celih tovarn in mest v. tirnicah okrog Zemlje.
Razvojni stroški Columbie so znašali 10 milijard dolarjev in vsak polet bo veljal 20 do 30 milijonov dolarjev (prvih 28 poletov je že razprodanih), medtem ko je program Apollo - polet na Mesec - veljal 25 milijard dolarjev in je bilo treba za vsako izmed 11 misij odšteti po 400 milijonov dolarjev.
Trajekt Columbia je sicer civilna zadeva, toda Pentagon bo temeljito izkoristil najnovejši ameriški preboj v vesolje v vojaške namene. Zakaj iz trajekta bo dosti laže ne samo vtirjati svoje satelite, temveč tudi iztirjati sovražne.
Zato je vprašanje, kdo je bolj živčen zaradi najnovejših vesoljskih »uspehov«. Obe supersili vpijeta druga na drugo zaradi tehnološke dirke, toda obe sta enako krivi, da je svet prav zaradi te dirke čedalje manj varen in čedalje bolj negotov.
BOŽIDAR PAHOR
I
6. stran ★ DELO
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Petek, 27. marca 1981
Pri urejanju delovnih razmerij več jasnosti
Republiški izvršni svet je obravnaval predlog sprememb zakona, ki naj bi odpravil nejasnosti na področju, ki posebej prizadeva delavce
uspešno končanim usposablja-
UUBUANA, 26. marca - Republiški izvršni svet je na današnji seji obravnaval predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Z njim naj bi nekatera vprašanja oz. področja, ki jih ureja zakon, precizneje opredeUU In bolj prilagodili razmeram, nastalim po sprejetju zakona, poroča republiški komite za informacije.
Tako bi nejasnosti, ki nastajajo pri prerazporejanju delavcev, odpravili z določbo, da se prerazporejanje delavcev izvaja na osnovi ugotovljenih delovnih potreb in v skladu s kriteriji, ki jih določa samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih, ali pa zaradi čim produktivnejšega zaposlovanja v skladu z določbami samoupravnega splošnega akta in v skladu z ukrepi za čimbolj uspešno opravljanje dejavnosti in nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
Zakon bo nakazal tudi primere in pogoje, ko je dopustno razporediti delavce na druga dela oz. naloge v primeru, če to ni urejeno s samoupravnim splošnim ak-
Traktorji iz Štor prvič brez izgube
Kljub težavam z reprodukcijskim materialom so presegli zastavljene načrte
CELJE, 26. marca - Tovarna traktorjev v štorski železarni je v devetih mesecih lanskega leta znižala izgubo na 29,2 milijonov dinarjev, v zadnjem tromesečju, oziroma prvih dveh mesecih letošnjega leta pa je poslovala pozitivno.
Po podatkih, ki jih je obravnaval celjski izvršni svet so ugodnejše rezultate dosegli z večjo proizvodnjo (jugoslovanske tovarne so lani izpolnile načrt le 79-odstotno, v Štorah so ga presegli za 4 odstotke) in prodajo, ki bi bila lahko tudi trikrat večja. Lani so naredili 5340 traktorjev, do konca letošnjega marca pa jih bodo 1518 in do konca leta kakih 6 tisoč. Od tega meseca dalje delajo nov model, ki ima močnejši motor in vrsto izboljšav, cena pa je za 25 tisoč dinarjev višja.
Seveda 'rnajo v tovarni traktorjev velike težave z reprodukcijskim materialom, ki ga zmanjkuje, saj železarne svojih obveznosti ne izpolnjujejo pravočasno.
D. H
tom; npr. zaradi boljše organizacije dela, boljšega poslovanja, modernizacije proizvodnje, popolnejše izrabe proizvodnih kapacitet, izrečenih varstvenih, vzgojnih ali disciplinskih ukrepov ipd. V enakih primerih in pogojih naj bi bila po poprejšnjem soglasju samoupravnih organov možna premestitev delavca v druge tozd, vendar največ za dobo 3 mesecev.
Sedanji zakon naj bi dopolnili tako, da delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu tudi pogoje in načine razporeditve delovnega časa.
Predlaga se sprememba določbe o izrabi letnega dopusta tako, da v koledarskem letu delavec lahko izrabi nepretrgani del letnega dopusta 12 delovnih dni v tekočem koledarskem letu, preostali del pa lahko s svojim pristankom izrabi najkasneje do 30. junija naslednjega leta.
Kadar to terjajo koristi otroka, naj bi zakon določal, da ima delavka pravico in ne samo možnost, da začne delati s krajšim delovnim časom in po prenehanju razloga nadaljevati delo s polnim delovnim časom. V določbah v materinstvu naj bi zakon določal, da delavka ne sme opravljati pretežno posebno težkih fizičnih del.
Zakon naj bi tudi določil, v katerih primerih morajo delavci v samoupravnem splošnem aktu določiti, da se disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja obvezno izreče zaradi določenih hujših kršitev delovnih obveznosti in v katerih primerih pa se ta ukrep lahko izreče.
Disciplinsko odgovornost pa naj bi dopolnili z določbami o upoštevanju olajševalnih in obte-ževalnih okoliščin in omogočili izvedbo disciplinskega postopka tudi v primeru, če se delavec iz neupravičenih razlogov ne odzove vabilu na zaslišanje.
Z novim zakonom naj bi se za strokovno izobrazbo štela tista, ki si jo delavec pridobi z uspešno končanim izobraževanjem po vzgojnoizobraževalnem programu v usmerjenem izobraževanju. Kot delovno zmožnost pa bi opredelili tista strokovna znanja, sposobnosti in spretnosti, ki si jih je delavec pridobil oz. razvil z
s zmaj
2.
3.
Iskra - Industrija baterij Zmaj Ljubljana, Stegne 23 Temeljna organizacija Šentvid pri Stični
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela oz. naloge
1. VODJE SEKTORJA OPERATIVNE PRIPRAVE DELA
VODJE SEKTORJA VZDRŽEVANJA STROJNEGA DELOVODJE v sektorju
proizvodnje
Za opravljanje objavljenih nalog mora vsak kandidat poieg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje.
Pod točko:
1	da ima višjo izobrazbo - ing. organizacije dela (proizvodna smer) ali ing. strojništva ali elektroinženir in tri leta delovnih izkušenj na področju priprave proizvodnje, ali da ima z delom pridobljeno delovno zmožnost - 4 leta na samostojnih strokovnih delih v pripravi proizvodnega procesa in ima srednjo šolsko izobrazbo - strojni ali elektrotehnik. Zahtevamo tudi pasivno znanje angleškega in nemškega jezika. Poskusno delo je tri mesece.
2	da ima srednjo izobrazbo - strojni tehnik ali strojni delovodja in štiri leta delovnih izkušenj na samostojnih strokovnih delih v proizvodnem procesu, poskusno delo je dva meseca.
3	da im; srednjo izobrazbo - delovodja strojne ali kemijske smeri in tri leta delovnih izkušenj na samostojnih strokovnih delih v proizvodnem procesu, ali da je strojni ključavničar in da ima štiri leta delovnih izkušenj na samostojnih strokovnih delih v proizvodnji, poskusno delo je dva meseca.
Za vse objavljene naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave pošljite na naslov: Iskra - Industrija baterij Zmaj Ljubljana, TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stični 108. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem roku za sprejemanje prijav.
25-1971
	
	
m	m
» JT-j	
ZEMONO
V soboto, 28. 3. 1981, ob 20. uri v dvorcu Zemono pri Vipavi
koncert Slovenskega okteta.
Prodaja vstopnic pred pričetkom koncerta.
Hkrati si lahko ogledate razstavo akademske slikarke Jelice Žuže.
inles
SjmVSNO pohištvo
ZA VARČEVANJE Z ENERGIJO
njem z delom ali z uspešnim opravljanjem del in nalog neposredno v proizvodnem ali drugem procesu.
Predlaga se tudi povečanje letnega dopusta za invalide 2. kategorije, izboljšanje varstva starejših delavcev, izenačitev položaja delavca samohranilca, ne glede na spol, in drugo.
Odprta vprašanja, ki niso bila upoštevana pri izdelavi predloga za izdajo zakona kot npr. v zvezi z izobraževanjem iz dela, varstvom materinstva in drugo, naj bi obravnavala tudi republiški svet za vprašanja družbene ureditve in republiški svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko.
Republiški izvršni svet bo predlagal skupščini, da po hitrem postopku sprejme zakon o prenehanju veljavnosti zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za OD. Tako bi odpravili vse pomisleke glede nadaljnje veljave tega zakona, ki ga je v celoti nadomesti) družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo.
Prednost objektom, ki uporabljajo domače surovine
PRIŠTINA, 26. marca (Tanjug) — Kosovska tekstilna industrija .bo do leta 1985 večala proizvodnjo povprečno za 10 odstotkov na leto. Da bi to tudi uresničili, načrtujejo v organizacijah združenega dela tekstilne industrije skupne naložbe v vrednosti 6,2 milijarde dinarjev. Predvidevajo, da se bo izvoz v tem petletnem obdobju večal tudi do 25 odstotkov na leto. Prednost pri investicijskih vlaganjih bodo imeli objekti, kjer bodo uporabljali domače surovine. Zaposlenost naj bi se vsako leto povečala za 15 odstotkov. Tako bi se zmanjšalo število nezaposlenih, zlasti žensk.
Pomurci na sejmu v Ingolstadtu
Pomursko gospodarstvo je za sejem »Miba 81« pripravilo dobro ponudbo
MURSKA SOBOTA, 26. marca - Pomursko gospodarstvo se bo od 28. marca do 5. aprila predstavilo v Ingolstadtu, pobratenem mestu z Mursko Soboto, na mednarodnem sejmu Miba 81. Na sejmu, kjer poleg razstav-ijalcev iz ZRN, sodeluje še gospodarstvo prijateljskih mest In-golstadta iz Francije, Škotske in Italije. Pomursko gospodarstvo bodo predstavljali: tovarna oblačil in perila Mura iz Murske Sobote, ABC Pomurka, Imgrad iz Ljutomera, Radenska in Rašiči-na temeljna organizacija iz Belti-nec.
Na sejemskem prostoru bo tudi turistični informator, ki bo obiskovalcem dajal turistične podatke o Pomurju. Pomurci bodo pripravili tudi razstavo zgodovine Murske Sobote in Pomurja. Pripravili bodo tudi degustacijo izdelkov, za katere se v ZRN najbolj zanimajo.
B. H.
Prihodek so povečale predvsem višje cene
Izgube slovenskih organizacij združenega dela s področja gospodarstva so v letu 1980 rasle vzporedno s celotnim prihodkom
LJUBLJANA, 26. marca - V letu 1980 so delovne organizacije s področja gospodarstva po podatkih službe družbenega knjigovodstva dosegle 885,824 milijard dinarjev celotnega prihodka, kar je za 34,4 odstotka več, kot je znašal celotni prihodek v letu 1979. Vzporedno s tem povečanjem pa so naraščale izgube, ki so bile prav tako za tretjino višje kot prejšnje leto; z izgubo so zaključili poslovanje v 152 organizacijah.
Sam odstotek povečanja celotnega prihodka nam pove premalo, da bi lahko ocenjevali uspešnost gospodarstva v lanskem letu. Bistveni delež so k temu prinesle višje cene, obseg industrijske proizvodnje se je povečal le za 2,6 odstotka. Tudi razmerje med celotnim prihodkom in čistim dohodkom organizacij združenega dela se je nekoliko spremenilo. Lani je čisti dohodek predstavljal manjši del v celotnem prihodku kot leto poprej. Organizacije so ustvarile 206,368 milijard dinarjev čistega dohodka, to je slabe tri odstotke manjša rast kot pri celotnem prihodku.
Že na začetku leta 1980 je bilo dogovorjeno, kako se bo ta dohodek razdelil in izkazalo se je, da so dogovorjene stopnje v celoti obveljale in se uresničile.
Celotni prihodek se je najmanj povečal v vodnem gospodarstvu (25,5 odstotka), najbolj pa v prometu (42,6 odstotka), kjer gre povišanje spet na račun cen, ki so jih te organizacije morale dvigovati zaradi podražitev energije. Najvišje stopnje čistega dohodka pa niso dosegli v prometu (njihove podražitve so torej šle na račun dražje energije in ne v njihov žep), ampak v kmetijstvu. Najmanj se je čisti dohodek povečal v gradbeništvu.
Nezaposlenost raste
Lani je bilo v Sloveniji 1.867 več nezaposlenih kot pred letom dni Brez dela ostaja vse več mladih strokovno usposobljenih delavcev
LJUBLJANA, 26. marca - Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji 12.227 brez{>oselnih občanov, kar je 1.867 več kot leto poprej. Delež brezposelnih v skupnem številu zaposlenih se je povečal za desetino odstotka, tako je bila relativna brezposelnost 1,4 odstotka, torej je še vedno — v primerjavi z evropskim povprečjem — izredno nizka. Število iskalcev zaposlitve je lani po nekajletnem zniževanju spet začelo naraščati, čeprav počasneje kot bi glede na manjše zaposlovanje lahko pričakovali.
Po podatkih Zveze skupnosti za zaposlovanje se je število nezaposlenih najbolj povečalo v začetku drugega polletja, proti koncu leta pa se je upočasnilo. Rast nezaposlenosti bi bila verjetno večja (predvidevali so približno 14.000 nezaposlenih), če ne bi lani odšla na odsluženje vojaškega roka večina fantov, ki so končali štiriletno šolanje v srednjih šolah. Seveda se bo pritisk na iskanje zaposlitve zato povečal letos jeseni.
Ob povečanem številu nezaposlenih se je lani spremenila tudi njihova sestava. Se vedno sicer prevladujejo brezposelni s poklici ozkega profila (61 odstotkov), toda njihov delež (gre za delavce, ki imajo nižje kvalifikacije) se je v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšal. Zato pa je več brezpo-
selnih s strokovno izobrazbo. Najbolj se je povečalo število tistih, ki so končali štiriletno srednjo šolo ter višje in visoke šole. Vse pogosteje ostajajo brez zaposlitve moški, saj se je njihov delež med nezaposlenimi lani povečal za 0,9 odstotka. To velja tudi za dijake in učence, ki so končali šolanje in se želijo prvič zaposliti.
Med iskalci prve zaposlitve s poklici širokega profila se je najbolj povečalo število nezaposlenih s tehničnimi in administrativnimi poklici, predvsem pa, več kot za tretjino, takih s trgovsko gostinskimi poklici in usposobljenih za osebne storitve. Med tistimi, ki so končali štiriletno srednjo šolo je vse več nezaposlenih gimnazijcev, maturantov tehniških šol, pa tudi drugi »te-
Premalo surovin za bruse
V tovarni umetnih brusov Swaty v Mariboru pogrešajo resnično delujočo reprodukcijsko verigo — Kako do načrtovane proizvodnje 5.000 ton brusov?
MARIBOR, 26. marca - V tovarni umetnih brusov Swaty v Mari- lanskoletnemu 58-odstotnemu boru so iz skladišč počistili še zadnje zaloge surovin. Sedaj živijo tako povečanju izvoznih cen, pri če rekoč iz dneva v dan, čeprav so imeli v preteklosti na zalogi nekatere surovine tudi za polletno proizvodnjo. Prav zaradi tega sedaj, bolj kod kdaj koli prej, občutijo pomanjkljivost našega gospodarstva, ki je praktično brez reprodukcijskih verig. Temeljne organizacije le redkokdaj razmišljajo dlje, kot sežejo plotovi delovnih organizacij, ki so povezane celo v sestavljene organizacije.
hniki« jjogosteje ostajajo brez dela.
Več kot prejšnja leta je nezaposlenih diplomantov visokih in višjih šol, med njimi pa vse težje pridejo do dela tisti, ki so končali ekonomsko upravne, organizacijske, pedagoške in nasploh družboslovne šole.
Za razliko od drugih območij, se je lani število nezaposlenih zmanjšalo, na slovenskih manj razvitih območjih, kjer je bilo zaposlovanje znatno nad slovenskim povprečjem. Kljub temu pa je nezaposlenost še vedno precej večja kot drugod v Sloveniji. Tako je v Sloveniji zaposlenih od skupnega števila 41,8 odstotka prebivalcev, na manj razvitih območjih pa je ta delež znatno manjši, saj je bil ob koncu lanskega leta le 24,9 odstotka.
Lani so v delovnih organizacijah zaposlili tudi za 12 odstotkov manj pripravnikov kot v letu 1979. Podatki sicer niso natančni, ker delovne organizacije niso dolžne prijavljati zaposlitev štipendistov.
IZTOK RAZDRIH
Devetmesečni obračuni za leto 1980 so pri izgubah organizacij združenega dela kazali bolj črno podobo, kot se je pokazala na koncu leta. Izguba pri 152 organizacijah je ob koncu leta dosegla 1,812 milijard dinarjev. Večina je to izgubo že pokrila, vendar pri tej večini ni šlo za tako visoke vsote, da bi to pokritje korenito skrčilo vsoto, ki še ni pokrita. Ta je ostala na plečih 61 organizacij združenega dela in je zanje precej težka (1,277 milijarde dinarjev). V teh organizacijah je zaposlenih 10.200 delavcev.
Le tri gospodarske panoge so uspele povsem pozitivno zaključiti lanskoletno gospodarjenje; gozdarstvo, vodno gospodarstvo ter tehnične in poslovne storitve v svojih vrstah niso imele nobene organizacije z izgubo.
Med gospodarskimi panogami je več kot 85 odstotkov celotne izgube nastalo v industriji (največ v proizvodnji cementa, avtomobilov, kemikalij, predelavi mesa itd), nadaljnjih 10 odstotkov pa nosi gradbeništvo.
Nepokrita izguba je bila v lanskem letu precej višja kot predlanskim, spremenilo pa se je razmerje med celotno in nepokrito izgubo. Lani je nepokrita izguba predstavljala kar 10 odstotkov manjši delež v celotni kot leto dni prej. V letu 1980 so torej organizacije združenega dela same pokrile večji del svojih izgub kot leto pred tem. Podatek bi bil še bolj razveseljiv, če bi lanskoletna izguba bila tudi absolutno manjša ali če bi vsaj zaostajala za rastjo celotnega prihodka organizacij združenega dela.
FRANC MILOŠIČ
V Srbiji obnavljajo vinograde
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug) — V ožji Srbiji nameravajo v tekočem srednjeročnem obdobju posaditi vinsko trto še na okrog 10 tisoč hektarov, obnoviti sedanje in zgraditi nove vinske kleti ter odkupiti okrog 4 tisoč hektarov zemljišč, na katerih bodo gojili vinsko trto. Za to bodo porabili okrog 3,6 milijarde dinarjev. V Srbiji brez pokrajin je namreč vedno manj vinogradov. Konec šestdesetih iet so gojili vinsko trto na okrog 116 tisoč hektarih površin, konec minulega desetletja pa le na 74,5 tisoč hektarih.
Swaty dobiva iz ruške tovarne dušika okrog polovico želenih količin korunda, kar pa seveda ne pomeni, da so želene količine hkrati tudi pogodbene. Lanske pogodbene obveznosti je ruška tovarna izpolnila 81-odstotno, letos pa dobavlja le polovico pogodbenih količin predvsem zavoljo tega, ker ima izvozne obveznosti. V tovarni umetnih brusov zaradi tega ne obtožujejo ruške tovarne, s katero so skupaj v sestavljeni organizaciji Kerna, ker vedo, da tudi v tej tovarni potrebujejo devize, hkrati pa v izvozu dosegajo boljšo peno kot doma.
Ta primer jim služi le kot potrditev tega, da v našem gospodarstvu ni reprodukcijskih verig. Povezanost temeljnih organizacij znotraj delovnih organizacij je tako močna, da za obstoj reprodukcijskih celot vsaj za sedaj še ni plodnejših tal. Gospodarske zakonitosti silijo delovne organizacije, da izvažajo, si zagotavljajo devize in probleme več ali manj razrešujejo znotraj delovne organizacije. Sestavljena organizacija Kerna se sicer trudi pri uveljavljanju reprodukcijskih tokov, vendar ji to uspeva približno tako kot drugim sozdom: gre več ali manj za barantanje, ko se delovne organizacije znotraj sestavljene organizacije dogovarjajo o dobavah surovin.
Swaty ustvarja okrog polovico jugoslovanske	proizvodnje
umetnih brusov, drugo polovico pa drugi trije proizvajalci: 8. mart Ada, Comet Zreče in ZIA Zagreb. Seveda pa vsi štirje jugoslovanski proizvajalci ne morejo zadovoljiti vseh potreb v državi, čeprav, kar zadeva izbiro, zadovoljujejo 90 odstotkov potreb. Z domačo proizvodnjo brusov se prihrani štirikrat več deviz, kot pa če bi uvažali že izgotovljene bruse. Swaty bi lahko zadovoljeval okrog 65 odstotkov surovinskih potreb iz domačih virov, dejansko pa jih občutno manj, ker enostavno ne more dobiti dovolj surovin. Seveda pri proizvodnji uporablja tudi nekatere surovine, ki jih v državi ni.
Prav zaradi slabše oskrbe lani načrtovane proizvodnje 4900 ton umetnih brusov niso uresničili: v prvem polletju so dobro izpolnjevali načrtovane obveznosti, v drugem polletju pa jih je prizadela slaba oskrba s surovinami zato so ustvarili za 9 odstotkov manj od načrtovane proizvodnje. Letos načrtujejo proizvodnjo pet
tisoč ton umetnih brusov, sedaj pa ta načrt izpolnjujejo 90-od-stotno, kar se bo bržčas poznalo pri oskrbovanju domačega trga, kjer nimajo nikakršnih težav s prodajo.
Kljub temu, da bi lahko prodali vse svoje izdelke doma, pa morajo tudi izvažati, da lahko nato uvažajo surovine. Letos bodo izvoz povečali na 4,1 milijona dolarjev, kar pripisujejo zelo sistematični obdelavi zunanjega trga. Največ izvažajo v Romunijo, Italijo, Zvezno republiko Nemčijo in na Poljsko. Predlani so izvozili za 2,9 milijona in lani za 3,3 milijona dolarjev izdelkov. Lani so uvozili za tri milijone dolarjev.
Izvozne cene njihovih izdelkov so bile lani ob koncu leta takšne kot doma, kar bržčas pripisujejo
mer je uf»oštevana tudi devalvacija dinarja. S cenami na domačem trgu niso zadovoljni, ker so se v zadnjih štirih letih povečale za 21 odstotkov, medtem ko v zadnjem poldrugem letu ni bilo nobenega zvišanja. Produktivnost so v prvem polletju lani zvišali za 11 odstotkov, vendar je zaradi motenj v oskrbi-storilnost v vsem lanskem letu porasla za 6,5 odstotka. Zmogljivosti so izkoristili okrog 90-odstotno, čeprav je predvidena tehnološka izkoriščenost le okrog 70 odstotkov. V tovarni pravijo, da so lani resnično zavihali rokave, vendar jim je po odplačilu obveznosti ostalo zelo malo ali skoraj nič za nakup novih strojev, zamenjavo nekaterih barak v tovarniškem dvorišču in druge prenove, zakaj stroji se v abrazivni industriji zelo hitro iztrošijo. Okrog 660 zaposlenih prejema nižje osebne dohodke kot drugi delavci v podobni industriji, zato nekateri delavci odhajajo drugam, kjer prejamajo višje osebne dohodke.
BORKO DE CORTI
Bujskim črnograditeljem se obeta tudi zapor
O prepovedi gradnje počitniških hišic in taborjenja v Istri razpravljal tudi hrvaški sabor
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 26. marca ~ () tako imenovanem »bujskem primeru«, ki ga predstavlja odlok občine Buje iz leta 1979 o prepovedi gradnje počitniških hišic ali taborjenja na njihovi zemlji 3000 lastnikom parcel v devetih obmorskih krajevnih skupnostih, so razpravljali tudi na današnjem zasedanju zbora občin hrvaškega sabora. Ustavni sodišči SR Hrvaške in SFRJ sta lani oziroma na začetku tega leta na pritožbo 296 nesojenih vikendašev ugotovili, da je bujski odlok v skladu z ustavo in hrvaškim zakonom o gostinsko-turistični dejavnosti.
Do reprize tega primera ■ saborski razpravi je prišlo zategadelj, ker je občina Buje zaradi grenkih izkušenj z vikendaši, lani predlagala spremembo hrvaškega zakona o graditvi objektov ter tako povzročila dokaj pestro razpravo v saboru in na terenu. Tako so doslej v saboru zbrali več pripomb, ki jih vsebuje novi predlog za spremembo zakona o graditvi objektov in bo v javni razpravi do maja, ko naj bi ga sprejeli na zasedanju vseh zborov sabora.
Predlogi zajemajo ostrejše kaznovanje kršiteljev zakona pri gradnji stanovanj, počitniških hišic in drugih zgradb brez ustreznih listin, se pravi na črno. Pred-
Več zaslužka s čevlji
Skoraj polovico vse obutve (594.000 parov) je Alpina lani prodala na tujih trgih — Letos je manj upanja za dobre poslovne rezultate
ŽIRI, 26. marca - Za žirovske čevljarje lansko leto ni bilo uspešno le po tem, ker jim je šlo delo dobro od rok in ker čevljev ni biio težko spraviti v denar, marveč tudi zato, ker so pri tem dobro zaslužili in jim je ob koncu leta ostalo precej več za nove stroje in opremo ter drugo kot prejšnja leta.
Kljub težavam v preskrbi z materialom za predelavo in velikemu požaru, ki je za nekaj čas L ohromil proizvodnjo, so v Alpini lani izdelali 1,361.000 parov obutve, to je prav toliko kot leta 1979. Ob istem številu parov pa se je spremenil sestav obutve. Vodilni je slej ko prej ostal program športne obutve za zimo, le v nekoliko drugačnem razme ju.
Pri čevljih za alpsko smučanje so sicer ostali pri istem številu parov - 317.000, tekaških čevljev pa so izdelali kar za tretjino manj - 217.000 parov. Zaradi slabe lanske zime v Severni Ameriki, na katero so pri prodaji veliko računali, se je namreč tržišče tam skoraj zaprlo, vmes pa je posegla še huda konkurenca z vzhoda z izredno nizkimi cenami. Nadomestilo za ta izpad so v Alpini našli v zimskih škornjih (apreski), ki so jih lani napravili 105.000 parov, to je za dve tretjini več kot leto prej.
Skoraj polovico vse obutve
(594.000 parov) so lani prodali na tujem tržišču. V izvoz je šlo kar 90 odstotkov tekaških čevljev in dobra polovica čevljev za alpsko smučanje, medtem ko so bili pri zimskih škornjih lani šele na začetku prodora na tuje tržišče. Ob tem so izvozili tudi več kot 200.000 parov navadne modne obutve, predvsem v Sovjetsko zvezo.
Pomemben del Alpinine proizvodnje so tudi podplati iz poliu-retana. Teh so lani izdelali prav toliko parov kot vse obutve in jih dobro polovico prodali tujim kupcem.
Čeprav je bil lanski izvoz po številu parov obutve enak tistemu v letu 1979, so z njim iztržili kar za polovico več. K temu jim je največ pripomogla devalvacija, nekaj pa tudi višje cene in večji delež dražjih čevljev, S 397 milijoni dinarjev, kolikor so dobili za obutev, prodano na tujem, so kar trikrat prekrili uvoz materiala za predelavo, tako da so
nekaj deviz lahko odstopili tudi domačim proizvajalcem reprodukcijskega materiala.
Prav zaradi velikega presežka izvoza nad uvozom je devalvacija Alpini lani precej povečala dohodek in prinesla višji ostanek čistega dohodka. Kot umni gospodarji so ga brž naložili v poslovni sklad, ki je bil kar desetkrat tolikšen kot leto prej, tako da jim je za obnovo in razširitev proizvodnje ostalo 152 milijonov dinarjev.
Precej manj upanja za tako dobre proizvodne in poslovne rezultate pa imajo žirovski čevljarji letos. Že takoj na začetku leta se jim namreč še močneje kot lani zatika pri oskrbi z materialom za predelavo. Predvsem gre za tekstilne materiale, ki naj bi jih dobili od domačih proizvajalcev. Teh bodo letos, ko načrtujejo podvojeno proizvodnjo zimskih škornjev, potrebovali več kot milijon kvadratnih metrov. Slaba je tudi oskrba z usnjem, zlasti kvalitetnejšim. Sicer pa v Alpini za letos planirajo, da bodo izdelali 1,4 milijona parov obutve, od tega |x>lovico športne.
LADO STRUŽNIK
log spremembe zakona v 136. členu obravnava tudi zahtevo občine Buje, po kateri se z »denarno kaznijo od 2000 do 20.000 dinarjev in z zaporom do 30 dni kaznuje občan ali druga pravna oseba, ki gradi brez gradbenega dovoljenja«.
Predsednik zakonodajnopravne komisije zbora občin in saborski delegat iz Pulja, Josip Lazarič, je dejal, da so tudi razmere na terenu občine Buje vplivale na tako ostro kaznovanje grešnikov. V tej občini je na črno postavljenih okoli 2500 barak in stanovanjskih prikolic, odnosi med lastniki parcel in Občinskimi službami, pa so zelo napeti. Tako so nesojeni vikendaši pred. nedavnim pretepli občinskega gradbenega inšpektorja, drugemu pa so grozili s podobno »kaznijo«.
Čeprav sta republiško in zvezno ustavno sodišče dali v sporu z lastniki parcel prav občini Buje, bo na predlog zveznega ustavnega sodišča v Zagrebu čez nekaj dni pogovor med predstavniki prizadete občine, gradbenimi in drugimi inšpekcijskimi organizacijami na Hrvaškem. Na sestanku bodo poskušali najti odgovor, kdo je kriv za sedanje zemljiške razmere v tej istrski občini.
Zvezno ustavno sodišče je namreč ob razsodbi v prid občine Buje tudi menilo, da nemara občinska skupščina ni bila ravnala prav, ko je dopustila prodajo parcel, na katerih je potlej, torej predlani, prepovedala gradnjo in postavljanje šotorov ter stanovanjskih prikolic.
PETER POTOČNIK
Semena krmilnih rastlin lahko pridelamo doma
BEOGRAD, 26. marca (Ta-njug) - V minulem srednjeročnem obdobju smo v naši državi namenjali za uvoz semen krmilnih rastlin okrog 10 milijonov dolarjev. Letos bodo kmetovalci posejali krmilne rastline na okrog 530 tisoč hektarih. Zagotoviti bo treba okrog 10 tisoč ton semen, od tega so osem Msoč ton že nabavili v tujini.
■'"'nLVI ntUJIH MODEL** kako nA SMHSAVM* <oža na suncu • gimnastika •
edina
jugoslovanska modna revija
VSE
O NOVI MOD
PREKO 100 MODELOV V BARVI PLETENJE IN KVAČKANJE BOGATA KROJNA POLA KROJI OTROŠKIH MODELOV KOŽA NA SONCU KAKO HUJŠATI • TELOVADBA
ŽE V PRODAJI!
m
®
daha računainišhi sistemi
SOZD ELEKTROTEHNA, O. O.
DO DELTA, proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p. o.
61000 Ljubljana, Parmova 41, tel. 312-988.
objavlja prosta dela in naloge
TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV DO
(1 delavec)
Pogoji:
-	višja strokovna izobrazba pravne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj na področju samoupravne normativne dejavnosti
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo 3 mesece.
Osebni dohodek po pravilniku.
Vloge z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: DO DELTA Ljubljana, Parmova 41 - referat za kadre, v 15 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega organa.
26-2038
gospodarski vestnik
Ta teden v Gospodarskem vestniku
Krava molze pri gobcu, industrija pa tudi pri uvozu
Do visoke pokritosti uvoza z izvozom je februarja prišlo predvsem zaradi omejevanja uvoza
Mazut vnovič pred delegati
Čeprav smo se v letošnji resoluciji odločili za znižanje porabe naftnih derivatov, kot se zdi, to ne gre vsem v račun
Zamaški mašijo prodalo
Če bi sprejeli zakon o vinu in zadostili še drugim pogojem, bi se lahko izvoz vina v EGS povečal za 500 vagonov
Na pol prazni tekoči trakovi
Za zastoje v proizvodnji ni krivo le pomanjkanje reprodukcijskih materialov
Medlo sročanle deseterice
šefi vlad ali držav EGS so odšli iz Maastrichta brez posebnih odločitev
Boleča terapl|a - negotovi rezultati
Italijanska vlada se je odločila za devalvacijo lire in
restriktivne kreditno monetarne ukrepe
PRILOGE
Zbornični vaatnlk; odločneje uveljavljati samoupravne družbenoekonomske odnose
Vestnik Ljubljanske banke: finančni rezultat temeljnih bank, združenih v sistem LB-ZB v letu 1980
Svetovalec:	premajhna aktivnost samoupravna
delavske kontrole
Z JEZIKOVNEGA RAZSODIŠČA (17)
Zahvaljujoč prisotnosti zaskrbljujočega
Od več strani dobivamo pritožbe, da se nekateri Se zmeraj ne morejo odvaditi zvezam, ki jih je L. K. iz Ljubljane nalašč takole osmešil: »Zahvaljujoč našim sejam, našim časopisom, radijskim in televizijskim oddajam je vedno bolj prisotna zaskrbljujoča prisotnost zaskrbljujočega in prisotnega.«
V slovenščini je res popolnoma odveč izraz zahvaljujoč, saj je brez misli na domače ustrezne izraze prepisan iz srbohrvaščine (zahvaljujoči) ali pa narobe preveden iz francoščine (gra-ceš).
»Zahvaljujoč hitri pomoči je ostal pri življenju« se slovensko glasi zaradi hitre pomoči ali ker je prišla hitra pomoč, je ostal živ.
Namesto »zahvaljujoč gasilcem hiša ni pogorela« rečemo rajši po zaslugi gasilcev. Namesto »zahvaljujoč materi je prebral knjigo« rečemo z materino pomočjo. Namesto »zahvaljujoč slabi družbi se je znašel v zaporu« po krivdi slabe družbe ali zaradi slabe družbe.
Izraz zaskrbljujoč sicer ni napačen, a je neroden in dostikrat mehanično prevzet iz srbohrvaščine (zabrinjavajuči). Namesto »zaskrbljujoče veliko število morskih nesreč« bi lahko rekli vznemirljivo, zaskrbljivo, »zaskrbljujoč položaj« je lahko resen, nevaren, »zaskrbljujoča
letina« je lahko prepičla, premajhna, slaba.
Včasih se temu modnemu deležniku lahko izognemo tudi s preoblikovanjem stavka.
O izrazih prisoten (prisotnost) in odsoten (odsotnost) bomo spregovorili posebej, saj dostikrat brez potrebe zapletajo misel, še posebej na političnem področju, kakor smo nekoč v pozni jeseni slišali na televiziji: »Zadnje čase je že čutiti prisotnost akutne neprisotnosti delegatov.«
Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo In pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Ustaviti poplavo sporazumov, ki pomenijo le zviševanje cen
Dobavitelji surovin, ki jih primanjkuje, še izsiljujejo svoje porabnike in zahtevajo devizna in dinarska doplačila - Zbornični dogovor o dohodkovnem povezovanju skopske železarne in porabnikov iz SRS
LJUBLJANA, 26. marca - Srečanje za zbornično mizo med predstavniki Železarne Skopje in njenimi slovenskimi porabniki je vnovič opozorilo na pereč problem preskrbe predelovalne Industrije (zlasti pa tiste, id izvaža) s surovinami in reprodukcijskimi materiali. Tokrat je šlo za jekleno pločevino. Železarna Skopje je v začetku januarja (natanko 7. januarja) zahtevala od porabnikov, naj doplačajo 1.500 dinarjev dinarskih sovlaganj na tono Jeklene pločevine (šlo bi naj za posojUo za razširitev proizvodnje) In še 50 do 240 dolarjev devizne soudeležbe (glede na kakovost pločevine). Tudi poznejše odklonilno stališče predstavnikov izvršnih svetov repubUk in obeh pokrajin (18. februarja letos, Id so ■ po znali, da je izsiljevanje dobav na ta način nezakonito, železarn (ne samo skopske) ni prepričalo, saj »samoupravni sporazumi« s temi zahtevami še krožijo.
da bo svojim članicam in njiho-
Dobavitelji surovin so s svojimi izsiljevanji sprožili nezadovoljstvo, politično akcijo, izzvali družbene pravobranilce in ne nazadnje povzročili vrsto zastojev v proizvodnji. Gospodarska zbornica Slovenije je sklenila, da bo v okviru svojih pristojnosti preprečila vse oblike nesamoupravnega sporazumevanja (izsiljevanje dinarskih in deviznih doplačil, vezanih dobav itn). Odločila se je.
Zdravilišče
Y VI	S V V
v Laškem išče goste v tujini
Zdravstvene skupnosti so lani poslale manj pacientov - Načrti ob novem vrelcu
LAŠKO, 26. marca — Laško zdravilišče je lani obiskalo za devet odstotkov manj gostov, za približno toliko pa se je zmanjšalo tudi število nočnin. Njihove zmogljivosti (337 postelj) so bile povprečno zasedene 77-odstot-no, manj pa je bilo predvsem pacientov, ki so jih pošiljale zdravstvene skupnosti. V Laškem si prizadevajo, da bi privabili več samoplačnikov in gostov iz tujine. Letos pričakujejo nekaj skupin Kuvajtcev, z ljubljanskim kliničnim centrom pa se sporazumevajo, da bi razširili ponudbo tudi na nekatere druge neuvrščene dežele. Skupaj z drugimi naravnimi zdravilišči so poslali tudi ponudbo v skandinavske dežele.
Ustreznejše zmogljivosti naj bi dobili čez tri leta, ko bodo zgradili prizidek z 90 posteljami, vse drugo pa naj bi združili v načrtovanem zdraviliško-rekreacijskem kompleksu na levem bregu Savinje v Jagočah.	s g
Solidarno za domove
Denar za oddih in rekreacijo naj bi bolj kot doslej združevali namenjali tudi za skupne počitniške domove
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug) - Visoke penzionih« cene v domačem komercialnem turizmu, nizki dohodki mnogih zaposlenih in razprava o zaključnih računih, ki se je že začela, narekujejo potrebo in ponujajo možnost za odločen preobrat v politiki Izkoriščanja sredstev za oddih in rekreacijo. Z drugimi besedami, doseči bo treba, da bomo ta sredstva združevali za hitrejšo in obsežnejšo gradnjo, da bomo zmogljivosti bolje izkoristili ali da bomo penzion v hotelih regresirali tistim delavcem, ki jim je to najbolj potrebno. Gre predvsem za zaposlene z nizkimi osebnimi dohodki in številnimi družinami, pa tudi za one, ki delajo ob težkih pogojih, kajti osnovni smisel oddiha in rekreacije je predvsem ohranjati zdravje delovnih ljudi, da bodo lahko produktivneje delali in gospodarneje poslovali.
Po besedah člana predsedstva sveta ZSJ Šefčeta Jašarija je to trajna opredelitev Zveze sindikatov Jugoslavije in poglavitni cilj njene akcije. Z združevanjem je mogoče doseči izredne rezultate, kar dokazuje na primer Kosovo, katerega gospodarske organizacije gradijo skupaj počitniški dom v Ulcinju s 3 tisoč posteljami, na voljo pa bo že letos. Podobno so ravnali tudi delavci Zorke iz Šabca in rudarji Bora, počitniški dom pa s skupnimi močmi gradijo tudi zaposleni iz Maribora.
Žal pa so to le osamljeni primeri, zato zmogljivosti vseh počitniških domov v državi tudi le-
tos ne bodo presegle 90 tisoč postelj. Če upoštevamo, da vse te zmogljivosti izkoriščamo izključno v poletnih mesecih, da letne dopuste, namesto v dveh delih, porabimo naenkrat, potem je čisto jasno, da bodo številne delavske družine tudi letos ostale doma. To je resnica, s katero se je težko sprijazniti, zato se mora v prihodnje domači turizem, čeprav je razumljivo, da želimo dobiti od tujega turista čim več deviz, mnogo bolj posvetiti našemu delovnemu človeku in njegovim potrebam.
Združevanje postaja zelo aktualno tudi zato/ker bodo ostale organizacije združenega dela, ki
Politična odgovornost za občinske funkcionarje
Pri nas je že skoraj pravilo: kadar gre v nekem kraju prvoligaškemu klubu na vsem lepem vse narobe, in vsi vemo, da so v klubski upravi sami funkcionarji, potem se kaj hitro skazijo tudi gospodarske in politične razmere in vse. kar je slabega, priplava na površje. Seveda ni Kruševac nobena izjema. Tudi tu se je začelo pri nogometnem klubu, potem pa se je klobčič odmotaval.
Sredi minulega leta se je sedem zdravnikov, specialistov v medicinskem centru v Kruševcu, pritožilo pri predsedstvu SR Srbije in zahtevalo varstvo svojih samoupravnih
Politika za Delo
pravic. Kot so sporočili, so v tej delovni organizaciji poleg samoupravnih slabi tudi odnosi med ljudmi. Omenili so zlorabe in prekoračitve uradnih pooblastil itd. Toda kdo bi se menil za organizacijo s 400 zaposlenimi, če pa je takrat že vrelo tudi v organizacijah z več tisoč delavci, recimo v »14. oktobru«.
Najprej so komunisti v »14. oktobru« nasprotovali kandidaturi nekaterih funkcionarjev, ki so se potegovali za odgovorne položaje v občini. Stanje se je poslabšalo z odstopom predsednika skupščine občine Raaomira Mičiča. Položaj sekretarja občinskega komiteja ZK je zapustil tudi Adam Milenkovič. Potem so nekatere temeljne organizacije združenega dela v »14. oktobru« zahtevale zamenjavo vseh »gospodarskih in političnih« voditeljev v tem največjem delovnem kolektivu itd.
Zaradi ravnanja funkcionarjev so bili tako občani kot komunisti vse bolj nezadovoljni. Zdaj se je razvedelo tudi o nesamoupravni in nezakoniti odločitvi, da najlepši park v Kruševcu razdelijo nekaterim vodilnim, da si bodo tam postavili svoje hiše. Napravili so seznam 15 ljudi, ki naj bi dobili te parcele, velike tudi do 900 kvadratnih metrov.
Sklep so sprejeli v ozkem krogu občinskih funkcionarjev, samoupravni organi pa so ga kasneje samo' potrdili. Na seznamu so bili ljudje, ki so že imeli družbena stanovanja ali zasebne hiše, pa jih ni to nič motilo, da ne bi zaprosili še za dve, tri parcele. K sreči se je oglasila organizacija zveze borcev, ki je te načrte prekrižala.
Slučaj pa ne bi bil slučaj, če negativni pojav ne bi potegnil za seboj drugega. Odkrili so potem oderuško španovijo nekaterih inšpektorjev in delaycev v skupščini občine ter zasebnih obrtnikov. Posledice še raziskujejo, povsem gotovo pa je, da je družbena skupnost pretrpela več milijard dinarjev gmotne škode — z utajo davkov in drugimi malverzacijami, o čemer je Delo pisalo. Nekateri delavci skupščine občine so opravljali za zasebne obrtnike tudi knjigovodske in druge admi-
nistrativne posle. Izvedelo se je za primere gospodarskega kriminala, slabe pojave v politiki zaposlovanja, privatizacijo položaja itd.
Medtem je občinsko koordinacijsko telo, da bi vsaj malo uredilo slabe razmere v »14. oktobru«, predlagalo temu kolektivu, naj za generalnega direktorja izbere predsednika skupščine občine Radomira Mičiča, ki je že odpovedal, ker je menda dober strokovnjak in organizator. Ta pa je, kakor hitro so se zanj odločili (brez konkurence) — zaradi govoric, da je »botroval« mnogim nepravilnostim v občini ter da si je postavil dve velikanski hiši »na sumljiv način« - odstopil.
Tako sta se še do včeraj dva najodgovornejša moža v občini, sekretar občinskega komiteja zveze komunistov in predsednik, znašla naenkrat tako rekoč na cesti. Mičičev odstop je bil nova klofuta občinskemu vodstvu, ki ga je podprlo, da bi prišel v »14. oktober«. Vse se je s tem še bolj zapletlo. V Kruševac je večkrat prišla delovna skupina CK Zveze komunistov Srbije, ki je, skupaj z občinskim vodstvom, ocenila politične razmere v mestu ob Moravi. Vse polno je bilo nepravilnosti, ki jih ni bilo več mogoče prikrivati, in predvčerajšnjim je občinski komite javno ocenil politično stanje v občini.
Neizpodbitno je ugotovil, da sta politično odgovorna bivši sekretar občinskega komiteja in bivši predsednik skupščine občine, ter ustanovil delovno skupino, ki bo analitično ocenila, koliko sta odgovorna, ter predlagala ukrepe.
• To je rubrika, v kateri z originalnimi prispevki sodelujejo osrednji republiški in pokrajinski dnevniki. Poglavitni namen takšnega sodelovanja, do katerega je prišlo na našo pobudo, je želja, da slovenske bralce seznanimo s stališči in pogledi o aktualnih družbenogospodarskih in političnih dogodkih v posameznih republikah.
Hkrati so zahtevali, da je treba poklicati na odgovornost še Arsenija Vukoviča, zdaj predsednika skupščine občine Kruševac, Miodraga Veljkoviča, predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine, Miodraga Jankoviča, predsednika zbora krajevnih skupnosti, Vladimira Lapčeviča, načelnika sekretariata za komunalne zadeve, Gvoz-dena Andjelkoviča, direktorja Jugobanke, Krstimira Bojaniča, sekretarja samoupravne interesne skupnosti za ureditev gradbenega zemljišča, Momčila Brajeviča, predsednika komisije za delitev gradbenega zemljišča, Aleksandra Laziča, predsednika skupščine za urejanje gradbenega zemljišč in Slobodana Zigiča, predsednika izvršnega odbora skupščine samoupravne interesne skupnosti za ureditev gradbenega zemljišča.
Kot je bilo rečeno, so s svojim ravnanjem krivi neugodnih političnih posledic v občini Kruševac.
TOMA MILIČ
poslujejo z izgubami ali na robu rentabilnosti, brez sredstev za oddih in rekreacijo. Celo tam, kjer imajo nekaj ostanka dohodka, usmerjajo sredstva skupne porabe v stanovanjsko gradnjo ali v prehrano delavcev. Specifične potrebe posameznih delovnih kolektivov je sicer res treba upoštevati, vendar takšna orientacija ne sme biti trajna. Problem sredstev je velikega pomena za materialno proizvodnjo, medtem ko ga v delovnih skupnostih, strokovnih službah, bankah, samoupravnih interesnih skupnostih, organih	družbenopolitičnih
skupnosti in organizacij ter na drugih področjih naše nadgradnje v glavnem ne poznajo.
Po Jašarijevih besedah je zaskrbljujoče, ker prav v teh strukturah sredstva najmanj združujejo. Tu ni solidarnosti s tistimi, ki sredstev nimajo, regres pa izplačujejo v glavnem linearno. Sindikat nasprotuje takšnemu izplačevanju, vendar je jasno, da se bo to letos še dogajalo. Ni pa mogoče sprejeti izplačevanja enakega zneska ne glede na višino osebnega dohodka. Z drugimi besedami povedano, izplačevanje regresa je treba obravnavati upoštevaje solidarnost, ker je jasno, da visoke penzionske cene najbolj prizadenejo delavce z nizkimi osebnimi dohodki. Jašari je navedel mariborski primer, kjer je lani 45 tisoč delavcev preživelo dopust organizirano, letos pa se bo regres, odvisno od višine osebnega dohodka, gibal od 700 do 5000 dinarjev. Poudaril je še, da bi bilo treba zaposlene z osebnimi dohodki, ki so znatno nad povprečjem, preprosto izključiti iz izplačevanja regresa, da bi dobili tisti, ki jim je res potreben, več.
Kar zadeva solidarnost, je treba povedati, da organizacije sindikata in zveze komunistov pogosto razglašajo ena, delajo pa drugo. Solidarnost je, to mora biti jasno, predvsem idejnopolitična opredelitev, ne pa vprašanje, ali bo nekdo imel sredstva za rekreacijo ali ne. Znatno bolj mora priti do izraza med temeljnimi organizacijami združenega dela, pa tudi med delovnimi in sestavljenimi, na ravni občine ali regije.
Obrat, ki ga bo v tem pogledu treba napraviti, je odvisen predvsem od odločnosti sindikatov in zveze komunistov, da v svoji vrstah in v vsej družbi stro odpor sil, ki mislijo izključno na svoje ozke interese, pravega pomena solidarnosti pa ne poznajo.
vim dobaviteljem predlagala takšna skupna vlaganja, katerih rezultat je višja proizvodnja, boljša kakovost in oskrba.
• Predstavnik »Gorenja« Je opozoril, da bi moralo Gorenje, po samoupravnih sporazumih, Id krožijo, če bi sl hotelo zagotoviti redne dobave izdelkov črne, barvaste metalurgije, kemije itn., v letošnjem letu odriniti Iz poslovnih skladov 650 milijonov dinarjev. Samo pločevine rabijo pet tisoč ton mesečno, zdaj pa so skladišča Gorenja, ki izvaža 55 odstotkov svoje proizvodnje, skoraj prazna.
Takšna vlaganja, kot si jih želijo proizvajalci surovin, ne pomenijo nič drugega kot zviševanje cen, ki so v črni metalurgiji že tako enkrat višje, če jih primerjamo s svetovnimi. Vse organizacije združenega dela, ki so v dveh mesecih prejele podobne sporazume v podpis, je zbornica pozvala, naj jih posredujejo posebni zbornični skupini, ki preverja njih zakonitost. Delovna skupina pa, kolikor se nezakonitost da dokazati, opozarja delovne organizacije, porabnike, da postopajo nezakonito, če jih podpišejo. Obvestijo pa tudi družbenega pravobranilca iz republike dobavitelja na nezakonito početje.
Navzlic temu, kot se je izkazalo na srečanju predstavnikov železarne Skopje in njenih slovenskih porabnikov, je vrsta slovenskih organizacij združenega dela samoupravne sporazume le podpisala. V strahu, da bodo ostali brez pločevine.
Srečko Jančevski iz Železarne Skopje je poskusil opravičiti takšno ravnanje kolektiva. Povedal je, da je dobila slovenska industrija iz njihove železarne 18 odstotkov letne proizvodnje pločevine vse do predlani, lani pa komaj 12 odstotkov: ali drugače
prej prek sto tisoč ton, lani komaj polovico tega. V skopski železarni so že «eta 1967, ko je stekla poskusna proizvodnja, zgradili razmeroma velike predelovalne kapacitete. Lastna proizvodnja jekla je majhna, zanašali so se na dobave iz Smedereva. Železarna Smederevo pa je medtem zgradila lastne valjarske kapacitete in lani ni dobavila niti tone jekla skopski železarni. Železarna Skopje zdaj razmišlja o rekonstrukciji - dvojega jekla ima le za tretjino zmogljivosti valjarn. Ostalo uvaža. Ker že od začetka posluje z izgubo ali na »pozitivni ničli« in denarja za rekonstrukcijo, ki bi pomenila večjo proizvodnjo jekla, nima, se je odločila, da »povabi« porabnike k sodelovanju. Tačas pa zmogljivosti valjarne stojijo, nekoliko si pomagajo s predelavo za zunanje naročnike. Rekonstrukcija rudnikov, jeklarne in topilnice pa bi jih veljala okoli devet do deset milijard dinarjev.
Pripravljena je prispevati četrtino potrebnih sredstev, 30 odstotkov denarja pričakuje od porabnikov, 30 odstotkov od domačih poslovnih bank, 15 odstotkov pa bi pokrila s tujimi posojili. Rekonstrukcija bi pomenila povečanje proizvodnje jekla za 80 odstotkov, povečanje izdelave pločevine za 15 odstotkov in za 22 odstotkov manjši uvoz polizdelkov. Torej je ponudila porabnikom, naj pomagajo zbrati denar za nove naložbe, posojilo (ob pomoči sklada za pomoč manj razvitim) pa bi vračala po petih letih s 7 odstotnimi obrestmi (po letu 1986, ko bi bila rekonstrukcija sklenjena).
To pa ni vse, ker železarna ves ta čas ne more kupiti jekla, saj lastnih deviz nima, pločevine pa ne izvaža. Zato zahteva, naj bi kupci plačevali devizno participacijo (slovenski porabniki pločevine okoli 18 milijonov dolarjev letno).
Predstavnik skopske železarne je povedal, da je vrsta slovenskih podjetij na te zahteve že pristala (EMO, Metalna, Litostroj, LTH, Kovinarstvo, Primat, Iskra itn., drugi pa ne (IMV, Gorenje, STT, Trimo, Vozila, Tovarna dušika Ruše, Kovinarstvo Ig. Tiki, TAM itn). Prvi bi dobili letos komaj 42 tisoč ton pločevine. Še to je dodal predstavnik železarne: če bi dobili jeklo iz Smedereva, kot je bilo dogovorjeno (če torej železarna Smederevo ne bi podvojila
kapacitet), bi imeli zasedene kapacitete valjarn (900 tisoč ton pločevine) kar bi omogočalo nemoteno dobavo, privarčevali pa bi okoli 50 odstotkov deviz (predlani so za uvoz porabili 85
• Predstavnik Kovinarstva iz Krškega je opozoril, da dohodkovno povezovanje med Industrijo, Id izvaža, in železarno, ki dobavi surovine, pomeni tudi dogovor o cenah. Če bi podjetje plačalo dinarsko in devizno soudeležbo, bi plačalo za kilogram pločevine 30 dinarjev, zunaj pa kilogram takšne pločevine stane 80 fenlgov ali 12 dinarjev. Kako naj bo industrija, ki izvaža, konkurenčna na tujem trgu?
Čimprej zasejati polja, ki so zdaj še pod vodo
ZIS o ukrepih, za odpravo posledic poplav - Posebne zadolžitve zveznega odbora za kmetijstvo
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug) - Zvezni sekretariat za informacije je sporočil, da je ZIS na današnji seji obravnaval več vprašanj, nanašajočih se na gospodarski sistem, gospodarsko politiko in na odnose naše države s tujino. Govorili so tudi o nekaterih družbenopolitičnih in organizacijskih vprašanjih.
milijard dinarjev). Kljub dogovoru predstavnikov izvršnih svetov pa makedonski siscot (samoupravna interesna skupnost za sodelovanje s tujino) nima niti devize za skopsko železarno..
Predstavniki slovenske zbornice in porabnikov pločevine iz skopske železarne so se strinjali, da za rekonstrukcijo železarne namenijo del sredstev sklada za pomoč manj razvitim. Drugega denarja v ta namen slovenska industrija nima. Dogovorili so se, da bo železarna Skopje slovenskemu trgu dobavila vsaj toliko, kot je leta 1979, torej okoli 110.000 ton.
Torej bi bil delež slovenske industrije v rekonstrukciji železarne v Skopju okoli 54 milijard dinarjev, ali 11 milijard vsako leto. Seveda pa vlaganja slovenskega gospodarstva ni mogoče vezati na zgolj kreditne odnose, saj tega tudi zakon ne dopušča. Zato bo slovenska gospodarska zbornica v imenu porabnikov iz Slovenije pripravila predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in dela na dohodkovnih osnovah, kot to zahtevajo določila zakona.
Dogovorili so se tudi, da obstoječi sistem fakturiranja dobav (po že sklenjenih in tudi nedovoljenih sporazumih) »pade v vodo«, torej da zloglasnega »železnega dinarja« v medsebojnem poslovanju ne bodo uporabljali. Dogovorili so se, da bodo dobave iz Skopja nemotene in da bo slovenska industrija dobila vsaj 110 tisoč ton pločevine, morda pa tudi več. O devizni participaciji pa so slovenski gospodarstveniki dejali, naj se ureja v okviru makedonskega siseota.
IVAN VIDIC
ZIS se je seznanil s poročilom o razmerah v poplavljenih krajih Srbije in Vojvodine; poročilo o tem je imel član ZIS Bogoljub Nedeljkovič, ki je obiskal več krajev in se pogovarjal s predstavniki izvršnega sveta SR Srbije.
Obenem so opozorili, da so posledice poplav v precejšnji meri omilili z dobro organiziranostjo in izdatno pomočjo mladine in občanov, delovnih organizacij, štabov civilne zaščite, pripadnikov JLA in drugih organov in organizacij.
ZIS je upošteval, kolikšno škodo so povzročile poplave v Srbiji in Vojvodini in je zadolžil pristojne zvezne organe, da skupaj z organi v SR Srbiji in SAP Vojvodini nenehno zasledujejo razmere v poplavljenih krajih in predlagajo ukrepe, s katerimi naj bi odpravili posledice. Posebej je
zadolžil zvezni odbor za kmetijstvo, da čimprej pretehta ukrepe iz svoje pristojnosti, ki bi se jih morali lotiti, da bi setev na poplavljenih njivah čim uspešneje opravili, brž ko bo voda odtekla.
ZIS je sprejel tudi osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o carinski tarifi ter osnutek odloka o pogojih, ki veljajo za obračunavanje dinarjev, ustvarjenih s storitvami v mednarodnem blagovnem in potniškem prometu, kot devizni priliv v letu 1981.
S področja odnosov naše države s tujino je ZIS sprejel predlog zakona o opravljanju poslov v tujini iz pristojnosti zveznih upravnih organov in zveznih organizacij, sprejel pa je tudi stališča do dejavnosti jugoslovanske delegacije na 36. zasedanju gospodarske komisije OZN za Evropo.
Več pregledov tkiv
Udeleženci simpozija ob 40-letnici inštituta za patologijo bodo razpravljali o vsebini in organizaciji svojega dela ter povezavah
LJUBLJANA, 26. marca - Ob štiridesetletnici obstoja in delovanja inštituta za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani so njegovi sodelavci pripravili prvi slovenski in jugoslovanski simpozij o pomenu pregleda bolnikovega tkiva v sodobnem zdravljenju, ki se je danes začel v Kliničnem centru.
Inštitut za splošno in specialno patologijo je začel z delom leta 1940 s 5 ljudmi. Danes ima že 60
• Na simpoziju so podelili priznanja prof. dr. Franceta Hribarja za prispevek k razvoju slovenske patologije akademiku prof. dr. Janezu Mličinskemu in prof. dr. Dušanu Ferlugi. Ob štiridesetletnici Inštituta so Izdali tudi bibliografijo dei učiteljev in sodelavcev Inštitutu, objavljenih med leti 1940 in 1980.
sodelavcev, kar pa je še vedno premalo za široko področje dela v katerega se vključuje. Če je včasih patologovo delo potekalo predvsem v obdukcijskih dvoranah in zdravnikom pojasftjevalo vzroke smrti, se je v zadnjih desetletjih bistveno razširilo. Inštitut za patologijo in druge pato-morfološke enote v bolnišnicah opravljajo danes poleg obdukcij vse več pregledov med operacijami odvzetih tkiv ali kar celotnih organov. Pa tudi klinike imajo
večje možnosti za preiskave s pomočjo endoskopije, ki zdravnikom omogoča jemanje vzorcev tkiv želodca, sapnika, pljuč, maternice in drugih organov. S posebnimi postopki patologi pomagajo odkrivati bolezni, potrjujejo ali zanikajo diagnoze ter usmerjajo nadaljnje zdravljenje bolnikov.
Število biopsij nenehno raste tako v svetu, kot pri nas. Po številu pregledanih tkiv se v Sloveniji približujejo mednarodnim normam, saj letno pregledajo vsakega tretjega bolnika. To delo pa po podatkih iz leta 1979 opravi 212 delavcev med katerimi je samo 30 patologov, 18 specializantov in 13 citologov, Po dogovorjenih normah bi jih za opravljeno delo potrebovali še enkrat toliko, pravi prof. dr. Anton Dolenc, predstojnik inštituta za patologijo.
Zaostajanje patologovega dela namreč podaljšuje diagnostične preiskave, ležalno
dobo, s tem pa veča tudi stroške zdravljenja.
Na dvodnevnem simpoziju bo zato 100 do 150 patologov, kliničnih zdravnikov ter predstavnikov drugih tovrstnih jugoslovanskih ustanov, posvetilo posebno pozornost organizacijskim in strokovnim odnosom, boljšemu
• V Sloveniji opravijo patologi letno 5.327 obdukcij In 176.000 pregledov vzorcev tkiv. Cltologl pregledajo 177.000 vzorcev. To pa pomeni, da so od 319.286 bolnikov, ki so se leta 1979 zdravili v slovenskih bolnišnicah, patologi pregledali tkivu skoraj vsakega tretjega bolnika.
sodelovanju med kliničnimi zdravniki in patologi, poleg tega pa bodo teme s področja biopsije želodca, biopsije pri pljučnih, uroloških, živčnih, mišičnih In drugih boleznih pokazale, koliko in kje je naša patologija že osvojila sodobne metode zdravljenja, katerim področjem pa bo treba nosvetiti še več pozornosti.
fclVA PAULIN
Ne glede na plan - sejati sladkorno peso
Vojvodinska skupščina podprla ukrepe za čimprejšnjo setev -Zaradi poplav manjka časa
NOVI SAD, 26. marca (Tanjug) - Delegati vseh treh zborov vojvodinske skupščine so se izrekli za izvedbo vseh ukrepov, ki so potrebni za čimhitrejši potek spomladanske setve na več kot 1,100.000 hektarih. V sedanjem izjemnem položaju na vojvodinskih poljih, do katerega je prišlo zaradi visokega vodostaja rek in podtalnice na približno 200 tisoč hektarih, je treba pridobiti čimvečjo časovno prednost.
Kot je v svojem ekspozeju poudaril pokrajinski sekretar za kmetijstvo Petar Ilič, je treba v sedanjem trenutku sejati najprej sladkorno peso, in sicer na vseh površinah, ki so že zdaj primerne za obdelavo - ne glede, ali je bilo to v planu predvideno ali ne.
To praktično pomeni, da je treba zaradi velikih površin, ki jih ogrožajo poplave, opraviti ponovno razdelitev njiv na suhih parcelah za setev sladkorne pese, in to na območjih, kjer sedanje razmere dopuščajo normalno kmetijsko delo. Na tistih poljih, ki bodo osušena pozneje, pa bodo posejali ostale spomladanske kulture - sončnice, sojo in koruzo — ki se jih običajno seje v drugi polovici aprila in maja.
Do teh sprememb je prišlo zaradi visokega vodostaja Donave, Tise, Save, Tamiša, Begeja, Nere in Kasaša, pa tudi zaradi naraščanja talne vode na mnogih vojvodinskih območjih. Ravno zaradi tega imajo kmetijci pri setvi zamudo. Sladkorno peso so doslej posejali na približno 2000 hektarih, vendar so delo v mnogih občinah zaradi stanja na rekah, kanalih in stanja talne vode, morali v banatskih in drugih predelih prekiniti.
V tem trenutku je najpomembnejša naloga setev sladkorne pese na načrtovanih 110 tisoč hektarih in soje na več kot 50 tisoč hektarih. Od letošnjega pridelka soje bo namreč odvisna tudi preskrba tovarn živinske krme s sojinim sirkom, ki smo ga do sedaj uvažali.
I

Kili MIN

Delavski svet DO
Kovinska oprema Mojstrana, p. o.
i
razpisuje v skladu z določili 82. člena statuta DO prosta dela In naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo štirih let za
VODENJE PROIZVODNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	izobrazba 1. stopnje fakultete za strojništvo s poznavanjem načel organizacije in ekonomike proizvodnje
ali 1. stopnja visoke šole za organizacijo dela - proizvodne smeri
-	5 let delovnih Izkušenj
-	politična in moralna neoporečnost ter aktivni odnos do razvijanja samoupravljanja.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti In opisom dosedanjega dela v 15-lh dneh po objavi razpisa, -azplsnl komisiji v DO Kovinska oprema Mojstrana.
Kandidate bomo seznanili o Izbiri v 30-lh dneh po zaključku razpisa.
27-2039
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
CENTRA ZA SOCIALNO DELO OBČINE LJUBLJANA CENTER Ljubljana, Resl|eva 18
objavlja
prosta dela in naloge
RAČUNOVODSKEGA DELAVCA
Za opravljanje teh del In nalog morajo kandidati poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	srednja izobrazba ekonomske smeri in dve leti delovnih Izkušenj na področju računovodskih del In nalog
ali
-	nepopolna srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na področju računovodskih del in nalog.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo 3 mesece, nastop dela po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo prijave s podatki o dosedanjem delu in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave komisiji za delovna razmeria Centra za socialno delo občine Ljubljana Center, Ljubljana. Resljeva 18.
26-2018
ISKRA
Industrija za telekomunikacijo elektroniko in elektromehaniko KRANJ
Delavski svet TOZD TOVARNA MEHANIZMOV LIPNICA
razpisuje
prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE TEHNIČNE KONTROLE
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje:
-	visokošolska ali višješolska izobrazba elektro ali strojne smeri
-	5-letne ustrezne delovne izkušnje, po možnosti v kontroli
-	znanje svetovnega jezika
-	kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica
Za razpisana dela in naloge velja 4-letna mandatna doba.
Sprejetemu kandidatu bomo pomagali reševati eventualni stanovanjski problem s pomočjo stanovanjskih posojil.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 KRANJ.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem roku.
27-2040
ZLATARNE - CELJE TOZD VELEPRODAJA Z ZUNANJO TRGOVINO
objavlja dela In naloge
VODJE SLUŽBE NABAVE
Pogoji:
- višja šola ekonomske smeri In 3 leta delovnih izkušenj
Poskusno delo traja tri mesece.
Kandidate prosimo, da pisne prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
ZLATARNE - CELJE TOZD VELEPRODAJA Z ZUNANJO TRGOVINO, CELJE, Kersnikova 19.
O Izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
27-2049
t
Komu vzbuja zle slutnje vprašanje o razrednem boju v kulturi Estetsko neizoblikovan gledalec lahko nepravilno posplošuje
Razredni boj v kulturi je boj za razvijanje in poglabljanje samoupravnih odnosov tud! v kulturi, ne pa sprejemanje represivnih ukrepov proti kulturniški inteligenci - Konflikt idej je ideološki izraz realnih družbenih konfliktov—Razne klike in klani so izraz skupinsko-lastninskega interesa teh struktur—Prav bi nam prišla revija za teoretična in estetska vprašanja umetnosti in kulture, koncept nove revije pa ni do vol j izdelan
Kaj so poglavitna idejna vprašanja sodobne slovenske kulture, kaj se dogaja v njej in z njo? O tem so danes zelo različna stališča in ocene - od tega, da vlada v kulturi, posebej še v revialnem tisku, splošno mrtvilo, da ni pravega ustvarjalnega vzdušja, da manjka ustvarjalne svobode, da del piscev ne more objavljati vsega, kar ustvari, da se pojavljajo v kulturi neostalinistične tendence, da se poglablja nasprotje med politiko in kulturo - pa do diametralno nasprotnih ocen: da oživljajo v kulturi elitistične tendence, da v njej gospodujejo klike in klani, da se svoboda umetniškega ustvarjanja zlorablja za potvarjanje zgodovinske resnice, da se razne Bpozidonalne sile, tako ultraleve kot desne, znova skušajo uveljaviti in poiskati svoj prostor v kulturi, da ni dovolj jasne, načelne, argumentirane kritike, dialoga, polemike z idejno in politično nesprejemljivimi stališči, da zveza komunistov ne vodi dovolj jasne in dosledne kulturne politike itd. Prav tako obstajajo različne, pogosto diametralno nasprotne ocene o idejni in estetski vrednosti umetniške produkcije, posameznih filmov, knjižnih del, dramskih uprizoritev itd. Nič manj različne ocene niso o samoupravljanju v kulturi, o pluralizmu interesov, o vlogi subjektivnega dejavnika in seveda o razmerju med poltiko in kulturo sploh. To je poudaril član predsedstva CK ZK Slovenije dr. Boris MAJER v pogovoru, ki ga je za slovensko izdajo Komunista pripravil Marjan KUNEJ.
Kakšna je pravzaprav sodobna slovenska kulturna ustvarjalnost, kaj odseva?
Kot sestavina »ogromne vrhnje stavbe«, o kateri pravi Marx, da se ljudje v njej zavedo svojih konfliktov in jih izbojujejo kultura odseva, izraža in artikulira vsa temeljna protislovja, dileme in alternative svoje zgodovinske epohe: uihetnost drugače kot znanost, filozofija drugače kot morala ali pravo, politika drugače kot umetnost ali filozofija - vsem pa je skupno, da se bolj ali manj uspešno odzivajo na bistvena vprašanja svojega časa, bodisi da mu odpirajo nove zgodovinske perspektive, ali pa ostajajo znotraj obstoječega sveta kot njegova apologija in ideološka legitimacija.
Sodobna slovenska kulturna ustvarjalnost v tem pogledu ne more biti izjema. Prav nasprotno: velike dileme ter alternative sodobnega sveta in v njegovem okviru sodobne kulture in umetnosti — so tvorno navzoče tudi v sodobni slovenski kulturi, v iskanju novih umetniških poti in ustvarjalnih možnosti, pa tudi v različnih pojavnih oblikah idejnega in umetniškega zaostajanja za zgodovinskimi možnostmi, ki jih odpira razvoju kulture socialistično samoupravljanje.
Del naše kulturne javnosti buri vprašanje t. i. razrednega boja v kulturi in nekateri že vidijo v tem zlo slutnjo raznih represivnih ukrepov proti kulturniški inteligenci.
Povsem brez potrebe. Razredni boj v kulturi — kolikor ga sploh lahko tako imenujemo — je boj za razvijanje in poglabljanje samoupravnih odnosov tudi na področju kulture, za socialistično samoupravljanje kulture, ta boj pa lahko bojujemo le skupaj s kulturniško inteligenco in ne proti njej. Sicer pa menim, da je teza o razrednem boju v kulturi nasploh, če ne opredelimo točno bistva in vsebine razrednega boja v naših konkretnih okoliščinah, ultralevičarska fraza.
Kdo že bije plat zvona?
Za kakšen razredni boj gre pri nas, v naši družbi, nazadnje tudi v kulturi?
Predvsem moramo imeti pred očmi, da ni pri nas nobenega kompaktnega protirazreda, zoper katerega naj bi vodili klasični razredni boj, prav tako kot ne obstaja več klasični razred mezdnih delavcev, klasični proletariat iz Marxovih časov, čeprav seveda še obstajajo mezdna miselnost in mezdni odnosi tam, kjer je samoupravljanje še premalo razvito ali kjer se še ni povsem uveljavilo.
Delavski razred v Jugoslaviji vključuje tudi največji del ustvarjajoče tehnične in humanistične inteligence, čeprav lahko rečemo tudi zanjo, da v enem svojem delu še vzdržuje klasično elitistično predstavo o inteligenci kot lebdečem sloju nad družbenimi razredi in konflikti, ki naj bi mu pripadala posebna zgodovinska vloga. Klasičnega delavskega razreda, tako kot klasičnega meščanskega razreda, v naši samoupravni socialistični družbi ni več. Govorimo lahko le o delavskem razredu kot družbeni katagoriji, ki postopoma prehaja v brezrazredno družbo kot temeljni družbeni subjekt ali nosilec tega procesa, v katerega je vključen tudi sam. Tako pojmovanemu delavskemu razredu pripadajo danes v Jugoslaviji vsi, ki združujejo svoje delo na samoupravnih temeljih, ki delajo z družbenimi sredstvi za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih družbenih potreb ter odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. Družbena lastnina pa je tudi še v naših okoliščinah močno zapletena in protislovna kategorija, ki je danes še močno obremenjena s skupinsko-lastninskimi in državno-lastninskimi odnosi.
Kaj je tedaj razredni boj, če ga opredelimo v naših okoliščinah?
Temeljni konflikt v naši družbi ni spopad med klasičnim delavskim razredom, proletariatom, mezdnim delom ter klasičnim meščanskim razredom bružoazijo, kapitalom, temveč spopad med socialističnim samoupravljanjem, ki predpostavlja in zahteva, da delavec samoupravno odloča o pogojih in rezultatih svojega dela v celotnem družbenem reprodukcijskem procesu ter med skupinsko-lastninskimi in državno-lastninskimi težnjami in strukturami oziroma centri moči, ki še vedno v veliki meri odločajo o pogojih in rezultatih združenega dela, čeprav največkrat v imenu samoupravljanja, v imenu združenega dela in za
njegovo fasado. Ta konflikt brez dvoma ima ali vsaj lahko dobiva obeležja razrednega boja, kolikor bolj skupinsko oziroma državno-lastninske strukture pridobivajo na moči in kolikor bolj potiskajo delavski razred oziroma neposredne proizvajalce v položaj mezdnega delavca, ki samo formalno, ne pa tudi dejansko odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. To seveda ni več klasični razredni boj - boj med dvema antagonističnima razredoma - čeprav lahko v skrajni konsekvenci, če bi skupinsko-lastninske ali državno-iastninske tendence zmagale nad samoupravnimi, v resnici to postane (kar bi pa seveda pomenilo padec : nazaj na že preseženo stopnjo našega družbenega razvoja). Ultralevičarske fraze o proletarski revo-! luciji, o razrednem boju v kulturi in v naši družbi i nasploh spregledujejo prav to konkretno dialekti-
i
Pripravljenost za strpno razpravljanje
• Kljub različnim pogledom, ocenam, stališčem, nesporazumom, odporom in dvomom, o katerih je beseda, lahko vendarle ugotovimo, da danes v kulturi ni takšnih ekscesov, Id bi terjali admini-strati vno-politično ukrepanje in da se večina teh konfliktov razrešuje demokratično v okviru samoupravnih institucij. Predvsem pa obstaja pripravljenost? ki je v preteklosti ni bilo vselej, da bi o vseh spornih vprašanjih razpravljali konstruktivno, strokovno, stvarno, teoretično poglobljeno, brez ideološkega in političnega etiketiranja. To seveda ne pomeni, da tu In tam ne prihaja tudi do tega. Med drugim se kaže to v tem, da različnih osebnih obračunavanj, s kakršnimi se še srečujemo, kulturna javnost ne odobrava, temveč jih prej nasprotno - obsoja in ob njih negoduje.
-To velja tudi za samoobjokovanje vselej iste peščice kulturnikov, Id se pritožujejo nad svojo »nesrečno usodo«, pojasnjujejo svoje travme in jemljejo v zaščito »opljuvano« inteligenco, kakor smo pred kratkim brali lahko v »Naših razgledih«, hkrati pa naprej tiskajo debele knjige in objavljajo skoraj vse, kar napišejo.
Mislim, da je ta pripravljenost največjega dela pišoče in ustavarjajoče inteligence za strpno, kulturno, teoretično in idejno argumentirano razpravljanje o vseh spornih vprašanjih v okviru družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih institucij nova kakovost, ki jo je treba pozitivno oceniti, gojiti in razvijati. K temu je nekaj prispeval tudi marksistični center, Id mu je uspelo zbrati okrog sebe širok krog komunistov - kulturnih ustvarjalcev in teoretikov, ki pa je še vedno - ker se pač omejuje v glavnem na komuniste - preozek, da bi lahko pritegnil vse, ki bi mogli ali Id želijo prispevati k razčiščevanju spornih vprašanj v kulturi.
I
ko našega družbenega razvoja, konkretno dialektiko protislovij duržbene lastnine in se obnašajo, kakor da je samoupravljanje že izgubilo bitko, kakor da smo se res že vrnili na izhodiščno točko revolucije, v meščansko razredno, kapitalistično družbo. Taka ocena pa je seveda lahko voda na mlin edinole državno-birokratskim, dogmatsko-administrativnim strukturam in težnjam, ki že bijejo plat zvona, da je v nevarnosti socializem in da edinole vrnitev k trdi roki še lahko zaustavi ta proces in reši revolucijo.
I V »konfliktu dogem« odkrivati ! »konflikt dejstev«
To najbrž velja tudi za razredni boj na področju kulture?
Prav gotovo, Kultura (kot sestavni del »ogro-i mne vrhnje stavbe«) se razlikuje od ekonomike in • politike v tem, da prevaja ekonomske in družbene konflikte v jezik idej, teoretičnih pojmov, znanstvenih, filozofskih, estetskih teorij, umetniških upodobitev, skratka v jezik zavesti. Konflikt idej : je ideološki izraz realnih družbenih konfliktov, čeprav imajo od njih v svojem razvoju tudi svojo : relativno neodvisnost, ki pa je prav eden izmed glavnih povzročiteljev mnogih ideoloških iluzij.
Poglavitna naloga marksistične analize idejnih i tokov in gibanj v naši kulturi je prav v tem, da v j »konfliktu dogem« (če povzamem Mantove bese-
I de), se pravi v konfliktu med različnimi idejnimi, teoretskimi, umetniškimi tokovi in koncepcijam) odkriva »konflikt dejstev«, se pravi realna družbena protislovja, ki dobivajo V njih svoj idejni, teoretski, umetniški izraz. Idejni boj v kulturi (znanosti, filozofiji, umetnosti itd.) je boj za za-1 vest, za osvojitev in spremembo zavesti, ki sicer sama na sebi še ne pomeni spreminjanja stvarnosti, ki sama po sebi še ni »materialna sila«, a postane to, če in ko osvoji množice. Če so spremembe v družbenoekonomski bazi tiste, ki po Mantovih besedah sprožijo prevrat v celotni ogr-mni vrhnji stavbi družbe, se pravi v družbeni zavesti, pa se brez tega »prevrata« tudi spremem-| be v družbenoekonomski biti ne morejo do kraja uresničiti in dovršiti. Ta dialektična soodvisnost družbenoekonomske baze in vrhnje stavbe družbe, družbene biti in družbene zavesti je tisto, kar moramo predvsem imeti pred očmi, ko ocenjujemo vlogo in pomen idejnih bojev v kulturi. Če vemo, kaj je v naši današnji družbi osnovni kon-I flikt v ekonomiki in politiki, tedaj nam tudi ne bo | težko odgovoriti na vprašanje, kako opredeliti idejno in razredno vsebino posameznih manifestacij na področju kulture, kateremu konkretne-j mu interesu služijo oziroma ga objektivno izražajo, ne glede na to ali in koliko se tega zavedajo. Tedaj se nam pokaže, da so razne klike in klani v ' kulturi praviloma analogno skupinsko-lastniških I struktur in tendenc v ekonomiki in politiki in da so po idejnih konceptih, ki jih zastopajo, v visoki meri skladnosti ideološki izraz skupinsko-lastni-škega interesa teh struktur oziroma slojev. Pozitivizem v raziskovalnem delu in znanosti, teorija spontanosti v gospodarskih in političnih odnosih, elekticizem v filozofiji, potrošniška miselnost v
BORIS MAJER: Naša kulturna politika - vsaj v praksi — nima vedno dovolj jasno izdelanega lastnega koncepta, in kadar se znajde pod pritiskom ene skrajnosti, se zelo hitro zateče k drugi, namesto da bi se stalno, dosledno in argumentirano upirala obema.
ocenjevanju vrednosti življenja in medčloveških odnosov, podcenjevanje marksizma kot revolucionarne družbene teorije, zanikanje vodilne vloge delavskega razreda in zveze komunistov itd., poskusi razvrednotenja narodnoosvobodilnega boja, izkrivljeno prikazovanje naše današnje družbene stvarnosti v umetnosti itd. so idejni izraz teh tendenc v kulturi. Seveda vseh teh pojavov ni mogoče reducirati na isti skupni imenovalec, gre bolj za neko splošno usmerjenost, v kateri obstojajo zelo različne, često tudi nasprotujoče si težnje, idejni vplivi, avtonomna logika posameznih konceptov, pa tudi upravičen odpor proti dogmatizmu, sektaštvu, ozkosti, ideološki nestrpnosti ipd., kar je — skupaj z dogmatsko okostene-i lim pojmovanjem marksizma po znanih stalini-stičnih šablonah značilno za državno-lastninske, birokratsko-administrativne strukture in njihovo ideologijo. Razpoznavni znak te ideologije je načelno nezaupanje v kakršnokoli ustvarjalnost ali pobudo, ki ni neposredno pod njihovo kontrolo, ozkosrčno sektaštvo, sumničenje vseh in vsakogar, nesposobnost za odprt, strpen, razumevajoč dialog, ideološko etiketiranje, osebno obračunavanje ipd. V praksi se to često močno prepleta,
, tako da včasih najdemo pri najbolj glasnih kritikih »neo stalinističnih« tendenc v naši kulturi, očitna znamenja prav tiste nestipnosti in ozkosrčnosti, ki jo s tolikšno vnemo očitajo drugim. A to | je že drugo vprašanje.
Neizdelan program in koncept nove revije
Seveda pa je treba razlikovati med kliko ali j klanom na eni strani ter umetniško ali teoretično i ali raziskovalno skupino entuziastov, ki se opre-| deljuje za določen program in ga skuša uresničiti.
Menim, da je treba takšne pobude, takšne skupine družbeno podpreti ter jim pomagati, omogočiti pogoje za njihovo rast in delovanje. Nekatere zvrsti umetniškega ustvarjanja sploh niso mogoče brez skupinskega, teamskega dela, ki se vse bolj uveljavlja tudi na področju raziskovanja in teorije. V tej luči je treba presojati tudi pobudo za ustanovitev nove revije: ali program pobudnikov odpira možnosti za nastanek takšne skupine, revije, ki bi resnično lahko zapolnila določeno praznino v našem kulturnem in revialnem življenju. Že nekajkrat je bilo ugotovljeno, da najbrž ne potrebujemo nove družboslovne revije, prav pa bi nam prišla revija za teoretična in estetska vprašanja umetnosti oziroma kulture sploh, če bi bila sposobna resnično zagotoviti ustvarjalen dialog, kritiko, polemiko, ustrezno teoretično znanstveno raven. Sicer pa menim, da program in koncept nove revije še nista dovolj izdelana.
Če se povrnemo k vašemu vprašanju, kaj je bistvo razrednega boja v kulturi, potem moram ponoviti, da velja - po mojem mnenju - zanj vse tisto, kar je bilo rečeno o bistvu in značaju razrednega boja v naši družbi sploh. Treba je biti pozoren na bistvo temeljnega konflikta v naši družbi in v njegovi luči ocenjevati tudi samo idejno situacijo na področju kulture. Dodal bi samo to, da naša kulturna politika - vsaj v praksi - nima vedno dovolj jasno izdelanega lastnega koncepta in kadar se znajde pod pritiskom ene skrajnosti, se zelo hitro zateče k diugi, namesto da bi se stalno, dosledno in argumentirano upirala obema s svojo idejno in teoretično koncepcijo.
Z močmi, ki jih premoremo
• V razpravah o idejnih gibanjih v kulturi so stališča komunistov — z redkimi izjemami — vse preveč mlačna, prilagodljiva, brez zadostne načelne jasnosti in teoretične trdnosti. Vzrok za to je predvsem v premajhnem teoretskem naporu, obvladati dialektično historično materialistično metodo in jo uporabiti pri analizi ustreznih idejnih 'pojavov v kulturi, v premajhnem poznavanju zgodovinskega razvoja in današnjega stanja marksistične estetike in teorije ktilture sploh, deloma pa tudi v osebnem oportunizmu, nikomur se zameriti, kar v precejšnji meri izvira tudi iz mešanja osebne in stvarne ravni v polemiki.
Izkušnje zgodovinske poti marksizma in naše lastne revolucionarne preteklosti dokazujejo, da nam ne kaže čakati, kdaj se nam bodo rodili vrhunski marksistični teoretiki, temveč se je treba spustiti v Idejno bitko zdaj in tukaj s tistimi silami in močmi, Id jih premoremo in ki se v živem neposrednem idejnem boju sploh šele lahko pokažejo, uveljavijo in razvijejo.
Ustavimo se na kratko pri sklopu vprašanj, ki danes tudi vznemirjajo našo kulturno javnost in ki v določeni meri zahtevajo opredelitev. To je vprašanje različnih umetniških interpretacij narodnoosvobodilnega boja, revolucije, pa tudi povojnega obdobja, z današnjim časom, vred vprašanje zvestobe zgodovinske resnice ter svobode umetniškega ustvarjanja. Mar ta dovoljuje oziroma vsebuje pravico do različnih subjektivnih interpretacij, t. i. zgodovinske resnice, ali pa obstaja v tem meja, ki je ni dopustno prekoračiti?
Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti splošno. Potrebna je konkretna analiza vsakega posameznega primera. Gotovo je veliko odvisno od zgodovinske distance, od tega, kako globoko sega neko zgodovinsko dogajanje še v naš čas in koliko ga še opredeljuje. Gotovo je tudi, da od umetnosti ni mogoče pričakovati tistega, kar je mogoče in treba pričakovati od zgodovinske znanosti. Umetnost ima pravico biti subjektivna, vendar pa ne sme iti v svojem subjektivizmu tako daleč, da bi popačila zgodovinsko resnico o dogajanju, ki še usodno opredeljuje naš čas, v tem smislu, da nekaj, kar je bilo v določenem dogajanju zgolj obrobno, nebistveno ali slučajno, dviga na raven nujnega, bistvenega,.tipičnega. Umetnost ima seveda vso pravico ukvarjati se tudi s povsem netipično, nebistveno, individualno usodo posameznika ali posameznikov, ki so morda le naključni sopotniki določenega družbenega dogajanja, vendar jih mora potem tako tudi obravnavati, ne pa dajati opore za posplošujoče sklepe. Za to je potrebna tudi ustrezna estetska kultura gledalcev oziroma bralcev. Estetsko neizoblikovan gledalec ali bralec je nagnjen k temu, da nepravilno, posplošuje tudi tam, kjer objektivno v samem umetniškem delu ni podlage za to, kar je eden izmed možnih in celo zelo pogostnih kratkih stikov oziroma nesporazumov.
Vprašanje za razmišljanje
Ob tem se seveda postavlja še drugo vprašanje: ali ne nudijo veliki protagonisti družbenih dram, resnični revolucionarji umetniku večje in globlje možnosti za navdih in umetniško kreacijo, za odkrivanje še globljih razsežnosti v vrhuncu in propadu človekove osebnostne zgodovinske drame, kakor pa slučajni sopotnik in vsakdanje poprečne osebnosti, čeprav so gotovo tudi te umetniško zanimive in vredne umetniške kreacije?
To je seveda vprašanje za premislek. Gotovo je, da v umetniškem upodabljanju revolucionarnega časa ne moremo ostati kar naprej pri klasičnih bolj ali manj črno-belih uDodobitvah, da je
treba odkrivati nove, še nepoznane plasti in razsežnosti njihovih medsebojnih odnosov v tem velikem času, vendar obstaja pri tem tudi nevarnost, da od ene šablone, npr! klasičnO-realistične zaidemo v drugo, npr. eksistencialistično, iz ene ideologije ali če hočete iz enega mita v drugega.
Tako npr. se premočrtna doslednost, neomajna borbenost mnogih revolucionarjev, zdi temu ali onemu literarnemu ustvarjalcu manj zanimiva od notranje konfliktnosti kakšnega intelektualnega sopotnika revolucije, a se zdi takšna največkrat zato, ker ni prikazana J kontrapunktu z vsemi tistimi notranjimi dilemami, konflikti, travmami in odločitvami, ki so jih doživljali in do katerih so se dokopali pred svojo dokončno opredelitvijo, ki postane v določenem trenutku, npr. v revoluciji, konstanta njihovega življenja in delovanja in ki je tako umetniško zares primernejša za prikazovanje akcije kot notranjih bojev in konfliktov. Tudi lik partizana v Partličevih »Ščukah« bi npr. pridobil na prepričljivosti in dramatski moči, če bi ga vsaj z bežnim insertom prikazali v kontrapunktu z eno ali drugo epizodo njegovega partizanskega življenja. Podobno vprašanje bi si lahko zastavili tudi ob t. i. posodabljanju klasičnih dramskih besedil, recimo Cankarjevih »Hlapcev«. Kako daleč sme iti svoboda umetniškega ustvarjanja, kje je meja, kje se neha avtor — v našem primeru Cankar - in začne režiser - v našem primeru Jovanovič ali Korun - je gotovo vprašanje za razmišljanje. Vendar se ni mogoče izogniti vtisu, da gre vendarle tudi za določeno ideološko (ali kvaziideološko) tezo o nemoči človeka kot posa- ! meznika pred vsemogočnostjo oblasti, politične stranke, družbene organizacije, ki da po svoji ■ notranji logiki, po logiki svojega obstoja nujno delujejo makiavelistično, razčlovečujoče, nasilni-ško ne glede na razlike med njimi. Kakor da ni - s stališča človeka-posameznika, ki se »brez svoje krivde« znajde v njihovem vrtincu - razlike med takšno ali drugačno vojno, med osvobodilnimi in zasužnjevalnimi vojskami; vse se konec koncev obnašajo enako nasproti svojim žrtvam in se ne morejo obnašati drugače. Oboje bi bilo lahko ideološka teza, ki jo poznamo iz eksistencializma, iz Sartrovih dram, morda pa tudi ni to. Morda je treba videti v tem samo zanimanje umetnika za vse te anonimne žrtve takega ali drugačnega oblastniškega stroja, ki se brez svoje krivde, volje ali ambicije znajdejo v njihovem strahotnem raz-človečevalnem kolesju, zanimanje umetnika za tiste »individualne cvetove«, ki jih pomendra (Heglov) svetovni duh v svojem zgodovinskem pohodu, ne da bi se menil zanje, lahko je eno ali drugo, toda v obojem primeru vendarle določena i teza, ki je filozofsko bližja Kierkegaardu kot He- j glu, a enako daleč od Marxa oziroma od resnične ] problematike in resnične tragike, resničnih dilem, prepadov in zmot osvobodilnih gibanj, pa tudi j njihove resnične veličine.
Polemika ad hominem namesto ad rem
Kateri hmed temeljnih pogojev za uspešnost razprav je premalo upoštevan v današnjih polemikah?
To je načelo, da so predmet kritične analize in obravnave vsakokrat posamezna konkretna stališča, besedila, uprizoritve, filmske realizacije, ne pa njihovi avtorji kot osebe, ali njihovo celotno življenjsko delo (kar je lahko predmet le izčrpne podrobne monografske analize). Nespoštovanje
tega načela v veliki meri blokira objektivno razpravo, dialog ali polemiko ter poraja nepotrebne osebne spore, diskvalifikacije in vrednostne sodbe (namesto objektivne analize), polemiko ad hominem namesto ad rem. Najprimernejše mesto za idejno-teoretske razprave, analize, dialog in polemiko so različni sveti in organi socialistične zveze kot najširše javne tribune, ki jo vse premalo uporabljamo in kjer lahko resnično pridejo do izraza vsa stališča in kjer bi tudi najlažje prišlo do ustreznega idejnega in teoretičnega razčiščevanja.
Poleg tega bi morali te razprave čimprej prenesti tudi v sindikate, mladinsko organizacijo in ne nazadnje v ustrezna strokovna društva.
Razviti moramo nov tip kritike, polemike, dialoga, analize, ki bo čimmanj obremenjen z osebnimi, grupnimi antagonizmi, v katerih bo potekala
• Razredni boj v kulturi — kolikor ga sploh lahko tako imenujemo — je boj za razvijanje in poglabljanje samoupravnih odnosov tudi v kulturi, za socialistično samoupravljanje kulture, ta boj pa lahko bojujemo le skupaj s kulturniško inteligenco in ne proti njej.
•	Kaj spregledujejo ultralevičarske fraze o proletarski revoluciji, o razrednem boju v kulturi in v naši družbi nasploh?
•	Razpoznavni znak neke ideologije: načelno nezaupanje v kakršnokoli ustvarjalnost ali pobudo.
•	Treba je razlikovati med kliko ali klanom na eni strani ter umetniško ali teoretično ali raziskovalno skupino entuziastov.
•	Prav nam bi prišla revija za teoretična in estetska vprašanja umetnosti oziroma kulture sploh, če.,.
•	Naša kulturna politika — vsaj v praksi - nima vedno dovolj jasno izdelanega lastnega koncepta.
•	Gotovo je, da od umetnosti ni mogoče pričakovati tistega, kar je mogoče in treba pričakovati od zgodovinske znanosti.
0. Kako daleč sme iti svoboda umetniškega ustvarjanja, kje je meja?
•	Razviti moramo nov tip kritike, polemike, dialoga, analize.
•	Tisto, kar ljudi najbolj konstruktivno združuje - tudi tiste z zelo različnimi nazori in pogledi — je prav skupno delo.
normalna strokovna, teoretična, znanstvena razprava v duhu vzajemnega osebnega spoštovanja, a zato nič manj dosledne, jasne, načelne, teoretično in idejno poglobljene marksistične analize ter kritike posameznih stališč, tez, programov, znanstvenih teoretičnih in umetniških del.
Sicer pa je tisto, kar ljudi najbolj konstruktivno združuje, tudi tiste, z zelo različnimi nazori in pogledi, prav skupno delo, sodelovanje pri uresničevanju skupno zastavljenega in sprejetega programa, bodisi znanstvenega bodisi umetniškega, ekonomskega ali političnega. V takšnih programih lahko najdejo svoje mesto ljudje z zelo različnimi individualnimi pogledi, ne da bi se zato med seboj izključevali in zanikali. Delo na takih skupnih programih, ki upoštevajo vso raznolikost interesov in pogledov sodelujočih, ki izhaja iz te raznolikosti in na njej gradi sintezo, je hkrati tudi najboljša pot za premagovanje različnih medsebojnih napetosti, frustracij, nezaupanja in različnih dvomov, ki so velika ovira vsakega resnično ustvarjalnega dela.
Delavski svet
TOZD združenih filial v sestavi DO »Jugošped«, Beograd, Terazije 10
Razpisna komisija pri
Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec
razpisuje
prosta dela in naloge v filiali »Jugošped« Ljubljana
razpisuje prosta dela in naloge
DIREKTORJA FILIALE »JUGOŠPED« LJUBLJANA
Pogoj:
1.	pravna ali ekonomska fakulteta in 4 leta delovnih izkušenj
2.	višja šola za zunanjo trgovino ali višja komercialna ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj Kandidati morajo imeti moralnopolitične lastnosti oziroma biti socialistično in samoupravno opredeljeni in na delu uveljavljati socialistična načela.
Kandidati ne smejo biti kaznovani in ne smejo biti v kazenskem postopku skladno s čl. 112 in 113. zakona o prometu blaga in storitev s tujino.
Delovna naloga je v reelekciji vsake 4 leta.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu TOZD združenih filial.
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev razpisa pošljite kadrovski službi na naslov: RO »Jugošped«, Beograd, Terazije 10 v 15 dneh po objavi.
Sklep o izbiri kandidata bodo sporočili v 30 dneh od dneva izteka roka za sprejem prijav.
Nepopolnih in nepravočasnih prijav ne bodo upoštevali.
25-1972
računovodje
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	biti mora ekonomist ali ekonomski tehnik
b)	da je dve leti opravljal dela in naloge računovodje
c)	biti mora moralnopolitično neoporečen
Mandat za opravljanje razpisanih del in nalog traja 4 leta. Vlogi naj kandidati priložijo kratek življenjepis in dokaze o izpolnjevanju pogojev.
Interesenti naj pošljejo pisne izjave v 15 dneh od objave na naslov:
Razpisna komisija pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec.
Kandidate bomo pisno obvestili o izidu razpisa v 8 dneh po zaključku prijavnega roka.
25-1974
M Tj	Tl	R	T	r _		nf	ih	r-	rji		r"	Lfj
ZAAulj	_U_	I	_L		D	i			E	tj		ni v J
POPOLNI GENOCID Jean-Marie Carzou
58. nadaljevanje
Predsednik: Ali je imela vaša družina voz za prevoz svojih stvari?
Obtoženi: Prej smo imeli svojega konja, ko se je začela vojna, so nam ga vzeli. Pozneje smo kupili osla.
Predsednik: Kdo je moral nositi vašo prtljago? Ali niste imeli voza?
Obtoženi: Imeli smo še voz z volovsko vprego.
Predsednik: Kako dolgo ste hodili?
Obtoženi: Ne vem. Dan potem, ko smo odšli iz mesta, so moje starše ubili.
Predsednik: Kam je bil namenjen konvoj ...?
Obtoženi: Na jug...
Predsednik: Kdo je spremljal karavano?
Obtoženi: Žandarji, vojaki na konjih, pa še drugi vojaki.
Predsednik: Jih je bilo veliko?
Obtoženi: Na vsaki strani ceste.
Predsednik: Spredaj in zadaj?
Obtoženi: Na vsaki strani ceste.
Predsednik: So pazili, da se ne bi kdo oddaljil?
Obtoženi: Da.
Predsednik: Kako so umrli vaši starši, bratje in sestre?
Obtoženi: Ko je bila kolona že zunaj mesta, so nas ustavili. Žandarji so začeli pleniti, hoteli so pobrati denar in dragocenosti. Od ljudi, ki so bili v koloni.
Predsednik: Stražarji so torej ropali deportirance?
Obtoženi: Da.
Predsednik: Zakaj?
Obtoženi (naredi pomenljivo kretnjo): Tega mi niso povedali. Nihče na svetu tega ne bi znal razložiti. V notranjosti Azije se pač dogajajo take stvari.
Predsednife Torej se dogajajo podobne stvari, vzrokov zanje pa ni mogoče dognati?
Obtoženi: (se nasmehne): Da, to se je že dogajalo.
Predsednik: Tudi pri drugih narodih?
Obtoženi: Turki so tako ravnali samo z Armenci.
Predsednik: Kako so bili ubiti vaši starši?
Obtoženi: Ko se je začelo plenjenje, so na čelu kolone začeli streljati. Potem je neki žan-dar ugrabil mojo sestro, mati pa je začela kričati: »Oh, da bi bila slepa!« Nočem se spominjati tistega dne in ne maram, da bi mi kdo obujal spomin nanj. Raje umrem, kot da bi znova opisoval tisti črni dan.
Predsednik: Vseeno vas moram opozoriti, da sodišče pripisuje velik pomen stvarem, ki jih
lahko izve iz vaših ust, kajti vi ste edini, ki nas lahko poučite o dogodkih tistega časa. Morda bi se poskusili malo zbrati in se obvladati.
Obtoženi: O tem ne morem govoriti, ker vse znova podoživljam. Vse so nas zgrabili in mene so tepli. Potem sem videl, kako so bratu s sekiro raztreščili lobanjo.
Predsednik: Vaša sestra je bila torej ugrabljena? Ali se je vrnila?
Obtoženi: Ne. Ni se vrnila.
Predsednik: Kdo je s sekiro razklal lobanjo vašemu bratu?
Obtoženi: Ko so žandarji in vojaki začeli pobijati ljudi, se jim je pri tem početju pridružila drhal. Takrat so mlajšemu bratu razklali črepinjo. Mati se je zgrudila.
Predsednik: Zakaj?
Obtoženi: Ne vem, ali zaradi krogle, ki jo je zadela, ali zaradi česa drugega.
Predsednik: Kje je bil takrat vaš oče?
Obtoženi: Očeta nisem videl. Bil je bolj spredaj. Tam, kjer je tudi prišlo do pobijanja.
Predsednik: In vi, kaj ste takrat storili?
Obtoženi: Čutil sem, da me je nekdo udaril po glavi in sem padel. Ne vem pa, kaj se je zgodilo potem.
Predsednik: Ali ste obležali na mestu, kjer je prišlo do masakra?
Obtoženi: Ne vem, koliko časa sem ležal na tleh. Morda dva dni. Ko sem se spet zavedel, sem videl okoli sebe sama trupla, kajti pobili so prav vso kolono. Videl sem velike kupe trupel. Nisem pa jih mogel razpoznati, kajti bilo je mračno. Najprej sploh nisem vedel, kje sem, potem šele sem doumel, da so okrog mene trupla.
Predsednik: Ali ste lahko ugotovili, da so med ubitimi tudi vaša mati, oče, bratje in sestre?
Obtoženi: Videl sem materino truplo. Ležala
je z obrazom na zemlji. Bratovo truplo je ležalo na meni. Več nisem mogel videti.
Predsednik: Kaj ste storili, ko ste spet prišli k sebi?
Obtoženi: Spravil sem se na noge in takrat sem ugotovil, da imam rano na nogi in da mi iz rane teče kri.
Predsednik: Ali ste bili ranjeni tudi v glavo?
Obtoženi: Najprej sem dobil udarec po glavi.
Predsednik: Ali morda veste, s čim so vas ranili?
Obtoženi: Med pokolom sem imel sklonjeno glavo. Samo krike sem slišal.
Predsednik: Rekli ste, da so stražo sestavljali žandarji in vojaki na konjih. Nato ste rekli, da se je vojakom in žandarjem pridružila drhal. Kaj ste mislili s tem?
Obtoženi: Mislil sem turško prebivalstvo iz Erzicana.
Predsednik: Torej je bilo turško prebivalstvo zraven in se je udeležilo pokola?
Obtoženi: Vem samo to, da je bilo prebivalstvo zraven, ko so žandarji začeli pobijati.
Predsednik: Po enem dnevu ali po dveh ste torej prišli k sebi in ugotovili, da na vas leži bratovo truplo. Ali niste ugotovili, da so tudi trupla vaših staršev tam?
Obtoženi: Na sebi sem videl truplo mlajšega brata.
Tožilec: Mislim, da je bil vaš starejši brat tisti, ki so mu s sekiro preklali lobanjo?
Predsednik: Je bilo truplo, ki ste ga opazili na sebi, morda truplo vašega starejšega brata?
Obtoženi: Ne, bil je mlajši brat.
Predsednik: Mar ste od zadaj videli, da so vašega starejšega brata udarili s sekiro?
Obtoženi: Da.
Predsednik: Od tistega dne niste več videli staršev?
Obtoženi: Ne, nisem jih videl.
Predsednik: In vaših sester in bratov tudi ne? Obtoženi: Tudi ne.
Predsednik: Torej so izginili brez sledu? Obtoženi: Doslej nisem odkril nobene sledir za njimi.
Predsednik: Ostali ste torej sami in brez vsega? Kaj ste storili potem?
Obtoženi: 5el sem v neko gorsko vas. Tam je bila stara ženska, ki me je vzela pod streho. Ko so se mi rane zacelile, so mi rekli, da ne morem več dolgo ostati tam, ker to prepoveduje vlada. Tiste, ki so skrivali Armence, so lahko obsodili na smrt.
^ooeooooooooccoosooocoesoooooooBcooocoocoooo«
»OCOOOOOO
| Kmalu nov podlistek
Peter Townsend
OTROCI V VOJNI
Absolutni zločin je pobijanje otrok, kajti njim odrasli napovedujejo vojno, kadar se spopadejo med seboj. Trpljenje otrok v vojnah je svarilo za vse človeštvo
Bogato srečanje naših literatur in piscev
Pri Mladinski knjigi se je končala zbirka »Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev« — V njej je 56 knjig v 345.000 izvodih
ka je bila naklada izredno velika vanskih literatur nadaljevala, 8.000 izvodov, potem se je neko- zlasti, mlajših ustvarjalcev. Pred-liko znižala, toda za slovenske stavniki založbe so v tej zvezi
Pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani je pravkar izšlo osem ' novih knjig iz zadnjega letnika velike knjižne zbirke »Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev«. To so: roman srbskega pisatelja Aleksandra Tišme »Uporaba človeka« (v prevodu Janka Modra), roman hrvaškega pisatelja Petra Šegedina »Otroci božji« (v prevodu Marjana Kru-šiča), antologija poezije iz BiH (štirih pesnikov: Skenderja Ku-lenoviča. Maka Dizdara, Dare Sekulič in Andjelka Vuletiča, prevedli so jih Severin Šali, Ivan Minatti, Drago Bajt in Bogdan Gradišnik), antologija poezije albanskih pesnikov s Kosova (prav tako štirih avtorjev:	Enverja
Gjerqekuja, Azema Shkrelija, Rahmana Dedaja in Ali Podrim-ja, prevajali pa so jih Tone Pavček, Severin Šali, Ivan Minatti in Ciril Zlobec), štiri dramska besedila sodobnega slovenskega pisatelja Andreja Hienga in tri knjige esejev: hrvaškega, srbskega in v skupni knjigi esejev avtorjev iz BiH, Makedonije, Črne gore, , eseji jugoslovanskih Albancev, : Madžarov, Slovakov, Rusinov in Romunov. Eseje je prevajala cela vrsta prevajalcev, izbral in uredil jih je dr. Jože Pogačnik.
Izid vseh teh knjig (v enotni likovni opremi Julijana Miklavčiča) je bil povod za tiskovno konferenco, ki so se je (bila je v sredo) poleg urednikov Mladinske knjige udeležili tudi nekateri avtorji in sodelavci, med njimi • Aleksandar Tišma, Petar Šege-din, Enver Gjerqeku, Midhat Begič (ki je izbral in napisal spremno besedo k antologiji poezije BiH), Ali Podrimt (izbor albanske poezije), Andjelko Vuletič in Andrej Hieng. V pogovoru v zvezi s predstavitvijo novih del so sodelovali tudi nekateri člani uredniškega odbora tega velikega založniškega projekta, pravzaprav podviga, kakršnih ta čas v Jugoslaviji ni.
O prizadevanju in težavah, pa tudi o končnem uspehu celotne zbirke »Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev« (BSJP) sta uvodoma govorila glavni urednik MK Borut Ingolič in urednik pri tej založbi (in obenem član uredniškega odbora BSJP) Janez Mušič.
Iz njunih besed samo nekaj podatkov: zbirka je začela izhajati leta 1975, skupno je izšlo 56 knjig v 345.000 izvodih. Spočet-
razmere ostala še vedno zelo visoka, saj je zadnji letnik izšel v 4.000 izvodih. Zbirka je na lanskem knjižnem sejmu v Beogradu prejela ugledno priznanje: nagrado mesta Beograda.
Sicer pa so priznanja celotnemu knjižnemu podjetju izražali nadaljnji govorniki, pri čemer je bilo slišati željo, da bi predstavljanje oziroma prevajanje knjig iz drugih jugoslovanskih literatur nadaljevali. Kar pa zadeva pomen zbirke, je npr. dr. Boris Paternu, član uredniškega odbora, ob drugem dejal, da BSJP predstavlja izredno bogato srečanje literatur, saj so v njej zastopana dela vseh književnosti jugoslovanskih narodov in večine narodnosti. Takšnega srečanja doslej še ni pripravila in omogočila nobena založba, je rekel Petemu. Dr. Janko Kos, prav tako član uredniškega odbora, pa je ob drugem opozoril na to, da je slovenska dela v okviru zbirke mogoče primerjati z deli drugih jugoslovanskih literatur in videti, kje je morda naša literarna ustvarjalnost v »zaostanku« in kje ne. Dejal je še, da je izbor knjig iz drugih jugoslovanskih literatur po njegovi sodbi reprezentativen, da pa bi bil po njegovem občutku izbor del slovenske književnosti popolnejši, če bi bili predstavljani še nekateri avtorji (s prozo Zupan, Šeligo, Smole...).
O zbirki se je nadvse pohvalno šzrazil tudi Aleksandar Tišma: med drugim, je dejal, da je po njegovem nadvse pomembna okoliščina, da so dela neslovenskih piscev predstavljena v skupni zbirki s slovenskimi avtorji: tako jih bralci lahko sprejemajo kot svoje ustvarjalce. Nadvse priznavalno so o zbirki govorili tudi drugi: Petar Šegedin, Midhat Begič, Enver Gjerqeku, Ali Podrimja, Andjelko Vuletič in drugi. Iz njigovih besed naj povzamemo samo dvoje: vrednost zbirke je ne le v prevodih, temveč tudi v spremnih študijah o posameznih avtorjih in njihovih delih, ne gre pa prezreti tudi dejstva, da ima izjemno visoko naklado, kakršne v jugoslovanskem prostoru — glede na zahtevnost zbirke — ni. Sama pa se je zato večkrat ponavljala misel, da bi založba izdajanje del iz jugoslo-
dejali, da je MK v ta namen že oblikovala zbirko Vezi, dogovarjajo pa se tudi za druge poti objavljanja knjig neslovenskih ustvarjalcev.
Ob koncu tega pogovora na zares medrepubliški, jugoslovanski ravni je Mitja Rotovnik, član predsedstva RK SZDL, povzemajoč v marsičem tudi besede predgovornikov, poudaril, da ima velika končna zbirka izreden založniški oziroma kulturni pomen, vendar ob tem nikakor ne gre prezreti njegove kulturnopolitične sestavine, saj je konkreten prispevek k boljšemu spoznavanju stvaritev, ki nastajajo v skupnem jugoslovanskem prostoru. Vrsta del v tej zbirki je namreč prvič izšla v slovenščini.
J. H.
Premiera Janačkove Jenufe v Mariboru
Drevi bo v Operi SNG Maribor premiera Jenufe Leoša Janačka, ene najpomembnejših opernih del našega stoletja. Krstna izvedba je bila leta 1904 v Brnu, jugoslovanska v Zagrebu leta 1920, v Ljubljani pa jo je 23-letni Lovro Matačič postavil leta 1922. Pri mariborski predstavi Jenufe bodo sodelovali dirigent Samo Hubad, režiser František Preisler, scenograf J. Prochazka, kostumograf J. Jelinek, tudi gosta iz ČSSR, koreograf Iko Otrin, vodja zbora M. Feguš. V glavnih vlogah bodo nastopih Majda Švagan-Jeličič, Veronika Mihelič, Zlata Ognjanovič, Ada Thumova, Jože Kores, Jernej Plahuta, Ervin Ogner, Emil Baronik, Jožef Fejk, Antonios Filippatos, Dragiša Ognjanovič, Marjana Križman in drugi. Na sliki: Prizor iz Jenufe (Foto: Bogo Čerin)
LJUDJE V NOVICAH
BOJAN ŠTIH je te dni izročil Slovenski matici rokopis knjige z naslovom »Knjiga, ki noče biti requiem«, Knjiga zajema Štihovo publicistično in
polemično delo med leti 1965 in 1981. Nekateri prispevki te knjige so izšli v Sodobnosti, Naših razgledih in drugod. Razdeljeni so na štiri problemsko zaokrožene celote: Socie-tas leonina, Finlandia 1972, Naprej zastava slave in pa Pisma iz arhiva, ki jih je dvaindvajset. Med naslovniki teh pisem so: Mitja Ribičič, Janez Vipotnik, Društvo slovenskih pisateljev, Ustavno sodišče SRS, Mitja Rotovnik itd. Četrti del knjige, ki ga sestavljajo pisma, in zaključno poglavje Beseda na koncu knjige, torej do-
bra tretjina knjige bo prvič objavljena. Knjiga je poskus polemično kritične analize položaja slovenske nacionalne kulture v povojnem času. Knjiga, ki bo izšla jeseni tega leta, pa ni v nobenem pogledu polemika z Javorškovimi pogledi na kulturo in umetnost.
ALENKA in IGOR DEKLEVA, naša znana pianista, ki nastopata kot Duo Dekleva, bosta imela v ponedeljek, 30. marca, v dvorani Slovenske filharmonije koncert, ki sodi v cikel Ljubljanski umetniki , Ljubljani. Na sporedu imata dela Mozarta, Schuberta, Kozine, Debussyja in Poulenca, Duo Dekleva že petnajst let uspešno nastopa na domačih in tujih koncertnih odrih, njun repertoar obsega dela od klasike pa vse do moderne. V tem smislu sta sestavila tudi tokratni spored.
FRANCE MIHELIČ, eden najpomembnejših in najbolj samosvojih slovenskih slikarjev, razstavlja slike in grafike v Kulturnem centru Ivana Na-' potnika v Velenju — razstava bo odprta do 6. maja. Miheličevo umetniško ustvarjanje
predstavlja osebno obliko nadrealistične in poetično fantastične umetnosti. Vendar pri njem ne gre za nadrealizem v klasičnem pomenu tega sloga, saj njegova dela nimajo izvirov v sanjskih prividih ali v naključnih prebliskih, temveč imajo v času, okolju in doživetjih trdno zasidrane korenine in izhodišča. Navzoče je vse, kar je kdarkoli doživel in je odzvanjalo v njem.
Globoko doživeta resničnost življenja, človeška osamljenost, podzavestna in zavestna groza, vprašanja življenja in smrti, eksistence in odtujenosti, boj med umiranjem in rastjo, fantazijsko zasnovani prehodi in metamorfoze — to so
poglavitna gibala umetnosti Franceta Miheliča, tega našega tako trpkega pesnika barv in filozofa s čopičem.
Gimnazijsko
poznavanje
francoščine
Tradicionalno tekmovanje v znanju francoskega jezika na gimnaziji Ivana Cankarja
Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavija—Francija v sodelovanju ž Alliance Frangaise iz Pariza vsako leto prireja evropsko tekmovanje jezika za dijake III. in IV. razredov srednjih šol.
Tekmovanje bo za Slovenijo v soboto, 28. marca 1981, od 10. do 14. urb na gimnaziji Ivana Cankarja. Tudi letos je za tekmovanje v Sloveniji v veliki meri poskrbela prof. Marija Saje.
Pravice do tekmovanja nimajo tisti dijaki, ki so bivali v Franciji ali francosko govorečih deželah več kot 6 mesecev, dijaki, katerih starši so Francozi in tisti, ki so na prejšnjih tekmovanjih dobili prvo nagrado.
Za pet najboljših bo nagrada bivanje v Parizu od 11. do 20. julija 1981, poleg tega pa bo žirija podelila tudi več tolažilnih knjižnih nagrad. /
Naši razgledi
Predavanje dr. Krešimira Balenoviča
V dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu v Ljubljani bo akademik dr. Krešimir Balenovič v sredo, 1. aprila, ob 18. uri predaval na temo »Novi sumporni in se-lenski reagensi v sintezi naravnih spojin«.
Občni zbor slavistov
Slavistično društvo Ljubljane bo imelo jutri, v soboto, ob 9. uri nh filozofski fakulteti v Ljubljani svoj redni občni zbor. Začel se bo s četrtim letošnjim strokovnim društvenim predavanjem, ki ga bo imel dr. France Bernik; obravnaval bo hrepenenje v Cankarjevi prozi. Občni zbor se bo nadaljeval s poročili in razpravo o društveni dejavnosti,
Goran Horvat v Lendavi
V Galeriji Lendava bodo popoldne ob 17. uri odprli samostojno razstavo olj in risb slikarja Gorana Horvata. Razstavo, ki bo na ogled do 22. aprila,, je pripravil zavod za kulturo občine Lendava.
Izšla je nova številka Naših razgledov. Na uvodnem mestu objavlja premišljanja Savina Jogana o smislu in teži ustavnih dopolnitev. Dr. Josip Globevnik razjasnjuje naravo družbenih dogovorov, Branka Jurca pa je napisala utrinek ob sedemdesetletnici Lidije Šentjurc. Srečo Kirn .v polemiki o »manihejcih« na kratko odgovarja Ivanu Urbančiču, Bogo Grafenauer pa polemično in argumentirano prikazuje tako imenovano Koroško belo knjigo (Karntner Weissbuch) Valentina Einspielerja. V pogovoru Naših razgledov govorijo o družbenih, pravnih, strokovnih, doveških in drugih vidikih velikih procesov prof. dr. Ljubo Bavcon, prof. dr. Peter Kobe, prof. dr. Katja Vodopivec, prof. dr. Jože Lokar in pa Štefan Kališnik iz NR. Povod za ta obširni pogovor je sodni postopek v Kranju zoper Metoda Trobca.
V kulturnem delu nove številke NR objavlja na bralni strani Andrej Loos potopis z naslovom Plovba, Denis Poniž pa pesniški ciklus Labirint. Aleš Berger ocenjuje zadnji premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem in PDG Nova Gorica. O plesnih nastopih študentov AGRFT in celjskega Plesnega gledališča razmišlja Neja Kos, v likovnih zapiskih pa
Samo še danes na ogled dela Gorana Djordjeviča
V Galeriji študentskega kulturnega centra prva predstavitev nadvse zanimivega avtorja
V	prostorih Galerije študentskega kulturnega centra v Ljubljani je do vključno 27. marca na ogled razstava beograjskega likovnega umetnika Gorana Djordjeviča. To je prva predstavitev tega izredno zanimivega avtorja. Za njegovo zgodnje delo je značilno navidezno protislovje, ki se kaže v kontradiktornosti formalne izvedbe dela. Le to pa kaže na težavnost komunikacije likovne govorice, ki zahteva poučenega gledalca.
Zanj je značilen pristop, ki ga karakterizira strogo analitična, formalno-logična metoda vizualnega mišljenja. Leta 1975 se je avtor skupaj z Marino Abramovič, na povabilo pred kratkim umrle ameriške likovne kritičarke Barbare Reise, predstavil s svojim delom »Nekateri elementi analize prostorsko kvalitativnih struktur in procesov« na pariškem bienalu. Delo predstavlja enega redkih, če že ne edini poizkus tako zasnovanega likovnega mišljenja pri nas.
V	zadnjem času je avtor preu-
smeril svoj interes iz formalno-logične strukture likovnega dela in je problematiziral delovanje »subjekta« umetnosti, to je likovnega umetnika znotraj širšega kulturnega prostora. Tako v tekstu, ki ga je leta 1977 objavil v beograjski reviji Vidici, razmišljal o subjektu in psevdosubjektu umetniške prakse. Pravi, da je umetniško delo »vse, kar je sprejeto s strani umetniškega sistema« in iz tega sklepa, da je umetniški sistem pravi subjekt likovne prakse, likovni ustvarjalec je le psevdosubjekt — marioneta umetniškega sistema.
V prostorih Galerije študentskega kulturnega centra bo Goran Djordjevič predstavil serijo slik z naslovom »Glasniki apokalipse«. Gre namreč za vrsto kopij slike, ki jo je avtor naredil še v času šolanja na gimnaziji.
DUŠAN MANDIČ
pišeta Janez Mesesnel o grafiki Tince Stegovec, Peter Petru pa o razstavi Antično gledališče v Jugoslaviji. Slednjič je omeniti še obsežno pismo Našim razgledom, v katerem Jolka Milič replicira Jožetu Javoršku.
Razgledi po domovini so prve strani namenili razpravi Dušana Čehovina ob usklajevanju plana v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, Slaven Le.tica je za »Start« napisal polemično razmišljanje o stanovanjski politiki, Trajko Stamatovski piše o pe-tintridesetletnici makedonske azbuke in pravopisa, Breda Ilich-Klančnik pa o retrospektivni razstavi Borisa Dogana*
Razgledi po svetu objavljajo na uvodnem mestu članek »Boj za demokracijo«, v katerem dolgoletni senegalski predsednik Leopold Sedar Senghor pojasnjuje svojo odločitev, zakaj se je odpovedal oblasti. Sledita pogovora Horsta Bieneka z Andrejem Sinjavskim o Dostojevskem in današnjih disidentih in Milke Mirtič-Saje z afriškim pesnikom, pisateljem in kritikom Tabanom lo Liyongom o afriški kulturi (posebno literaturi) in njenem svetovnem pomenu. Dr. Franjo. Štiblar piše o Grčiji ob vstopu v EGS in vprašanjih, ki s tem zadevajo tudi Jugoslavijo. T. P.
Predlogi za
reorganizacijo
ICSID
V Ljubljani so napravili načrt za prenovo organizacije industrijskih oblikovalcev
Pred kratkim je delovna skupina za pripravo predlogov za reorganizacijo mednarodne organizacije industrijskih oblikovalcev ICSID opravila končno redakcijo obsežnega poročila, ki jo bodo v posebni publikaciji v aprilu poslali članicam pred zasedanjem generalne skupščine, ki bo avgusta v Helsinkih.
Skupina je zasedala v sestavi: vodja delovne skupine Peter Lord (Velika Britanija), Francoi-se Jollant (Francija), Frans van der Put (Nizozemska) in Saša Machtig (Jugoslavija).
Delovna skupina je bila gost Cankarjevega doma, ki je po mnenju nekaterih tujih oblikovalcev izredno primerna in možna lokacija za enega prihodnjih kongresov in generalnih skupščin ICSID.
V okviru posebnih delovnih zadolžitev članov delovne skupine je jugoslovanski član te skupine podrobno obdelal regionaliza-cijske procese in gibanja v mednarodni organizaciji ICSID.
VČERAJ
OCENA
c
Čudoviti novi svet
Naslov prispevka ni reminiscenca na Huxleyev roman, ampak spominski priklic znamenitega stavka evropskih izseljencev v Združene države Amerike, kamor jih je potiskal njihov položaj cenene delovne sile, s katero je bil evropski trg takrat zapolnjen. Razvijajoči se kapitalizem na ameriških tleh pa je za vzpostavitev svoje ekonomske moči potreboval neizmerne količine prav te cenene delovne sile. Samo navidezno je bila proletarcem dana obljubljena dežela, dejansko pa jim je bil prodajan privid, in obljubljeno je postalo podobno razmeram, v katerih so živeli doma.
Sredina oddaje Bogdana Pogačnika Orel in korenine o Louisu Adamiču je razkrila v večji meri neko drugo prostislovnost, ki je simptomatična za naše poznavanje ljudi ali dogodkov iz preteklosti. Gre za nekatere korake, ki so jih posamezniki storili dlje kot večina v svojem času, vendar niso imeli možnosti, da bi v vseh tridesetih letih povojne zgodovine do onemoglosti iskali podpornike za apologijo svoje preteklosti. Protislovnost našega zanimanja se razkriva v meri pozornosti, ki smo jo ves ta čas namenjali recimo Louisu Adamiču in njegovi vlogi v naši najnovejši zgodovini, zato lahko rečemo, da ima tudi rokopis stenografa zgodovine svoje subjektivne zakonitosti. Predvsem je v slovenski in jugoslovanski zgodovini še precej enačb ž neznankami o vlogi te ali one osebnosti, tega ali onega gibanja, .vendar namen tega zapisa ni iskanje in razkrivanje polja neizrečenega nasploh v kulturi, ampak oddaja o Louisu Adamiču.
Skritost Louisa Adamiča v naši zgodovini smo lahko videli v krhkem poznavanju njegovega literarnega dela, prek omembe različnosti Vidmarjevih pogledov na oceno Jakčeve knjige, čeprav dejanskih Adamičevih argumentov nismo imeli pred očmi, vkal-kulirali smo njegovo smrt v registru žrtev medblokovskih. trenj. Večina Louisa Adamiča je bila skrita za pojmom izseljenec, zaradi česar je ta izseljenost hkrati pomenila tudi izseljenost iz naše kulturne in politične zgodovine. Izseljenost je mogoče obravnavati kot celovitost, saj smo prepoznavali le delno prisotnost, ki je bila preveč pomanjkljiva, da bi lahko suvereno razmišljali o
Adamičevi vlogi pisatelja, esejista, politika in tako dalje.
Oddaja, ki so jo najavili kot kolaž, je bila lepljenka po svoji formi, vsebinsko pa je povzročila preboj v neznano in skrito o Louisu Adamiču, s čimer je odprla nova vprašanja, na katera pa v svoji zasnovanosti ni mogla odgovoriti. Zato o njej lahko govorimo le kot.o uvodu v razreševanje Adamičeve enačbe. Po besedah Lawrenca Eagleburgerja je bil Adamič med prvimi, ki je s svojim delom . vzpostavljal tisto nacionalno različnost ameriških priseljencev, prek katere bi bil mogoč prehod v novo enotnost in s tem enakost. Ne gre za vprašanje nostalgije, ampak za kulturne vrednote, ki so jih izseljenci prinesli iz različnih kultur. Adamič sam pa je s svojim delom nakazal tudi možnosti za preseganje te različnosti, saj je bil sočasno prisoten tu, od koder je odšel, in tam, kjer je živel. Prav ta sočasnost ga je pripeljala v bližino naše revolucije in po besedah Ane Praček-Krasne je bila že leta 1942 razkrita vloga emigrantske vlade in njenega obveščevalnega centra, pri čemer je imel Adamič pomembno vlogo. Povojna srečanja s Titom, Kardeljem, Beblerjem, Dedijerjem in drugimi so mu omogočila nastanek knjige Orel in korenine, ki jo je ameriški založnik temeljito cenzuriral; hkrati pa je ta tekst v tesni zvezi s povodi za njegovo smrt.
Pogačnikova oddaja je kljub svojemu komornemu ozadju eksplicirala praznine v naši kulturni in politični zgodovini, da bi samo proslava ob tridesetletnici res ne bila dostojen prispevek. Potrebno bo celovito predstaviti Louisa Adamiča s tem, kar je bil: s popolnim prevodom njegovih del (tako literarnih kot publicističnih), z njegovo korespondenco, pričevanji in stenogrami. Gre namreč za iskanje identitete izgubljenega časa, za popolnejšo zgodovino našega razvoja, to pa pomeni, za spremembo tistega dela učnega programa, v katerem se nahaja geslo Louis Adamič. Oddaja je odprla vsa ta vprašanja, ki zahtevajo temeljite odgovore.
-SREČO ZAJC
Slepilo in uspavalo
Kdor je sprejemal film 26 dni v življenju Dostojevskega sovjetskega režiserja Aleksandra Sarc-hija v spored ljubljanske televizije, ta bi ga moral - če ga je že moral — uvrstiti v dopoldanske in ne v večerne ure. Ne v rubriko Film tedna, temveč - recimo -med šolske ure za prvo stopnjo.
Tudi s takega programskega mesta bi ta film s svojim pojmovanjem pisateljskega poklica in ustvarjalnega procesa nasploh ter pisatelja Dostojevskega posebej sicer povzročal nepopravljivo škodo med mladimi gledalci, a vsaj zrelim in po Dostojevskega delu kolikor toliko razgledanim ljudem bi bilo prizaneseno.
Ne spravljal bi jih v sveto jezo in ob mirno spanje z vprašanjem: kako je mogoče konec osemdesetih let dvajsetega stoletja tako interpretirati umetnika, ki s skrajnjo problematizacijo evropske filozofske misli, morale, etosa in psihologije že najmanj tolikšno časovno razdobje vznemirja in pretresa moderni misleči svet?
Kako je mogoče stvaritelja Besov, Zločina in kazni, Idiota, Bratov Karamazovih itd. itd. stlačiti v neko pogrošno in poljubno love story, za povrh še filmsko izrazno tako muzejsko zaprašeno in naftalinasto?
Mogoče, seveda je mogoče, če hočeš — ali moraš - pisatelja, ki te še kar naprej neprijetno dreza v območja duha in čustva, katerim uradni slovar še pojmovno označbo odreka, prikazati kot polzmedeno in smešno nebogljeno bitje, potrebno zgolj ljubečega skrbništva in usmiljenega razumevanja. Če ga hočeš — ali moraš — pod dimno zaveso patetike in sentimenta operetno degradirati v osebnem in poklicenm svojstvu pred očmi tistih, ki nekako kar ne nehajo brskati po njegovih delih in sprašujejo po njem. V upanju - seveda — da jih bo taka informacija zadostila in uspavala.
Nas je, upajmo, pošteno razjezila.
JOŽE SNOJ
JUTRI
Na stotine podoknic
Za omizji sobotnih Srečanj Mita Trefalta bodo sedele klekljarice iz Žirov in Smrečja ter absolventje kmetijske šole iz Šentjurja pri Celju, ki velja za eno najstarejših slovenskih srednjih šol, saj je lani praznovala svojo sedemdesetletnico.
Tekmovanja, kdo bo izdelal največjo čutaro, je konec, razglašen bo zmagovalec, ki bo izročil štafetno palico izdelovalcem letečih letalskih modelov. Vodja Srečanj jih bo poskušal izzvati s caravelo, ki je dolga 3 metre 20, čez krila ima 3 metre 60 in doseže hitrost 80 kilometrov na uro.
V portretu bodo predstavili Veroniko Krajnc z Zbelovske gore pri Ločah, ki jo je novinarka Jane, ki je bila_pred časom pri njej, imenovala kar Mati. Korajžo. Krajnčeva namreč sama skrbi za sedem vnučkov, ki so ostali
brez matere — ta jim je umrla — in brez očeta - ta jih je zapustil.
Po podoknicah, ki jih je Mito Trefalt prebral v zadnji oddaji, se je »raznežilo« kar 720 Slovencev, ki so takoj napisali vsak svojo pesmico in jo odposlali na televizijo. Izbrati med tolikimi podoknicami najboljše, ni majhna
Metka Leskovšek, četrti vogal sobotnih Srečanj
odgovornost, zato so si ustvarjalci Srečanj vzeli za odločitev, katere med njimi so najboljše, še mesec dni časa. Ve pa se, da bo med njimi zagotovo 95-Ietna Bo-hinjčanka, ki je k svoji podoknici dodala, da jo bo prišla recitirat pred kamere le pod pogojem, če bo Trefalt z njo - ravno tam -zaplesal polko.
Marčevska Srečanja slayijo svojevrstno zmago; občinstva in tudi Trefaltovo. Sestavljena bo namreč iz štirideset »domačih«, se pravi avtorjevih minut in šestdesetih minut, ki so jih prispevali gledalci.
Na prihodnjih Srečanjih, ki bodo na vrsti 25. aprila, na predvečer štiridesetletnice OF, se bodo dobili — če bodo seveda za to — vsi partizanski harmonikarji.
Srečanja, ki jih režira Metka Leskovšek, bodo na sporedu v soboto ob 20.00.
Majhen, a kot nalašč za festivale
Za .sobotni nočni program tokrat skrbijo Sarajevčani, ki imajo za svojo oddajo stalni naslov: Nočni žep. Njegov urednik je i Aleksander Pavlovič, ki pravi, da niso najbolj zadovoljni z uro, ki jo imajo na voljo, kajti ničkoli-kokrat se zgodi, da morajo večer odstopiti takšnemu ali drugačnemu festivalu ali pa se vsaj prilagoditi drugim.
»Kot da so Sobotni večeri .deklica za vse‘, tako se mi zdi,« pravi. »Festivali, festivali... Organizatorji dolgo niso vedeli, kam z njimi, vtikali so jih sem, vsiljevali tam, dokler niso prišli do salomonske rešitve in jih str-
pali v sobotne večere. Saj imajo skoraj toliko festivalov kot sobot! Od 52 sobot je 26 festivalskih!*
»A sobota je vendar čas, ko si hočejo ljudje odpočiti, zatorej pričakujejo, da bodo gledali kaj sproščujočega, zabavnega, mi jih pa trpinčimo s festivali!« se huduje sarajevski urednik. Ekran je res majhen, a to ne pomeni, da lahko obesiš nanj vsako sliko. Mislim, da smo našli za te večere kar primerno obliko zabave, a kaj, ko se je ne moremo držati. Res iz dna srca upam, da bodo na TV festivale ukinili .ali pa vsaj zmanjšali njihovo število na neko pametno mero.«
- Sarajevčani si za svoje sobote vedno izberejo le po eno temo, od katere ne odstopijo, dokler ni večera konec. Teme, ki jih imajo v načrtu, so: Vsa čuda sveta, Smeh, smeh naš vsakdanji, Magija, čiribu-čiriba ali abrakadabra (samo danes pri vas doma in nikdar več), Igra, v svetu igre, iger in kruha, Vesolje, Erotikon, Eros z onega sveta, amoralni Amor...
To soboto bodo prenašali izbor pesmi za Evrovizijo (torej festival!). Voditelja Radinka Ka-petanovič in Rinko Golubovič se bosta v studiu pogovarjala s skladateljema Esadom Arnautaličem in Batom Kovačem in z glasbenima kritikoma Draženom Vrdoljakom in Danielom Levskim.
Pokazali bodo tudi malo retrospektivo evrovizijskih pesmi, ki jih bodo peli najbrž že pozabljeni pevci. Osrednja tema razgovora z gosti bo seveda Evrovizijska popevka, ali jo sploh potrebujemo in kaj pričakujemo od jugoslovanskega tekmovalca Seida Memiča Vajte.
Nočni žep se začne ob 24.45 (v soboto) na Zagrebu I.
Mmimaksovo peto Jkolo
Najprej je kazalo, da bo Rezervno kolo, kot se imenuje humoristični mini blok beograjskega Nedeljskega popoldneva, poživilo, ki naj bi učinkovalo deset minut... Izkazalo pa se je, da se je na ta rezervni prispevek moč zanesti, in tako so njegovo traja-nje_podaljšali na pol ure.
To je čas, ki ga ima v nedeljo popoldne na voljo Minimaks, znani beograjski novinar, publicist in humorist Milovan Ilič. To nedeljo bo imel izmišljeni razgovor z Izvorinko Miloševič, pripravil je nove aforizme (lastne seveda), Vesti iz sveta (snov zanje črpa iz raznih neobveznih prispevkov, ki prihajajo v,TV hiše), Esej v luknjah ... V stalni rubriki Kakšen je vaš vzdevek in zakaj je tak bo razložil izvor Mucija, ki si ga je pritaknil znani beograjski gledališki režiser Ljubomir Dra-škič, Vse skupaj se bo končalo z baletno točko o ljubljenju.
Nedeljsko popoldne bo na sporedu od 15.00 do 19.00 na II. mreži in Zagrebu I, vodita ga voditelja Dunja Lango in Miča Orlovič.
RTV
TELEVIZIJA
LJUBLJANA
8.45	TV V ŠOLI: TV koledar, Poštni nabiralnik, Ruščina, Izvidnik, Zanimivo potovanje Zagreb
10.00	TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.05) Beograd
14.55	TV V ŠOLI - ponovitev (do 16.00) Zagreb
17.10	POROČILA
17.15	DRUŽINA SMOLA, madžarska risana serija
17.40 JAZZ NA EKRANU: Kvartet Shaframov-Koi-vistoinen
18.15	OBZORNIK
18.25	PRAVILA ŠAHA, izobraževalna oddaja iz cikla Šah
18.45	PRVIČ V VRTEC, izobraževalna oddaja
18.55	NE PREZRITE
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE, dokumentarna serija
21.00	A. Christie: ZAKAJ NISO VPRAŠALI EVAN-SA, angleška nadaljevanka
21.50 V ZNAMENJU
22.00	NOČNI KINO: ODDALJEN KLIC POMLADI, japonski film
ODDAJNIKI II. TV MREŽE
17.10	DNEVNIK V MADŽARŠČINI
17.30	DNEVNIK
17.45	PLAVICA, otroška oddaja
18.15 MLADINSKI EKRAN
18.45	ZGODBE RADOJA DOMANOVIČA
19.30	DNEVNIK
20.00 NARODNA GLASBA
20.45	ZAGREBŠKA PANORAMA
21.10	ALI IMATE RADI »Veliko mesto«? (do 23.55)
ZAGREB I. PROGRAM
17.20	OBZORJA? oddaja za madžarsko narodnostno skupnost
17.40 POROČILA
17.45	PLAVICA
18.15 KOLEDAR	a
18.25 KRONIKA	OBČINE
REKA
18.45	KORAKI, mladinska oddaja
19.30 DNEVNIK
20.00	USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE
21.00	ZABAVA VAS OLIVER DRAGOJEVIČ
21.55 KOMISAR MOULIN, serijski film
23.20	DNEVNIK
KOPER
17.30	film, ponovitev
19.00	AKTUALNA TEMA
19.30	OTROŠKI KOTIČEK
20.00	27 KANAL
20.15 TVD STIČIŠČE
20.30	DOBRI SOSED SAM, am. film, igrata Jack Lemmon in Rommy Schneider
22.00	TVD DANES
22.10 TV nadaljevanka
23.00	BALETNA ODDAJA, Brecht po naše
AVSTRIJA II. PROGRAM
19.00	POPOTNIKOVA KRIŽARJENJA, po Somer-setu Maughamu
19.30	ČAS V SLIKI
20.15 ODPRAVE V KRALJESTVO ŽIVALI, dok. film
22.20 LEVINJA IN NJEN LOVEC
ITALIJA I. PROGRAM
16.30	SREČNI DNEVI, serijski film
19.20 NOČNI ZDRAVNK, serijski film
20.00	DNEVNIK
20.40 TAM-TAM, aktualnosti TV Dnevnika
21.30	Iz serije OHRANJENI ZA VAS: Zasebna tajnica, it. film (1931)
22.45	DIOS NO MATA
ITALIJA II. PROGRAM
14.00	ZABAVNO POPOLDNE
18.50 DOBER VEČER S SU-PERGULPOM
20.45	DNEVNIK
20.40 GRAN CANAL
21.55 ZAČNIMO ŽIVLJENJE OD ZAČETKA
RADIO
PRVI PROGRAM
4.30-8.00 Poročila; 5.00 Poročila; 6.00 Poročila, Dobro jutro, rojaki na tujem!; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.00 Poročila; 8.08 Wolfgang Amadeus Mozart, Franz Liszt, Giuseppe Verdi, Jakov Gotovac; 9.00 Poročila;
10.00	Poročila; 12.00 Poročila; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnost; 12.30 Kmetijski nasveti, ing. Franc Perko: Načrtovanje v gozdnogospodarskih območjih-; 13.50 Človek in zdravje; 14.00 Poročila; 14.05 Matko Devčič: Istrska suita; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Klavirske skladbe Franca Pollinija (prvič v našem progr.); 18.30 S knjižnega trga;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca;
20.00	Uganite, pa vam zaigramo ...; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Poročila, Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini
in angleščini; 23.00 Poročila;
23.05	Lirični utrinki; 23.10 Petkov glasbeni mozaik; 24.00 Poročila; 00.05^1.30 Nočni program (Radio Koper) do 3.00
DRUGI PROGRAM - stereo
8.00-13.00 Petek na valu 202;
13.05	Jazz v komornem studiu. Jo Anne Brackeen in Ryo Kawa-saki; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.45-17.10 Vroče - hladno; 17.10 Odrasli tako, kako pa mi?; 17.35 Odmevi z gora: M. Štebe: Naš alpinizem lani; 17.55 Operetna glasba; 18.55 Razgledi po kulturi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Stereorama; 20.00 Revijalne paralele; 22.45 Zrcalo dneva; 22.55—23.00 Glasba
TRETJI PROGRAM - stereo
10.00 Poročila; 10.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, Smešne pesmi; 10.35 Naša glasbena izročila; 11.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 11.30—12.00 Robert Schumann. Kvintet v Es-duru za klavir in godala; 16.33 Ivo Petrič: Divertimento za pihala, trobila in tolkala, Alojz Srebotnjak: Koncert za harfo in orkester, Danilo Švara: Valse interrompue za veliki orkester; 17.15 Med godalnimi kvarteti Josepha Haydna in Franza Schuberta; 18.05 Radijska igra, Saša Vuga: Silvestrovo črepinj (prva izvedba); 19.15 Pomladni spev Zborovske pesmi
Lajovica, Savina, Svetka, Kramolca, Ježa, Simonitija in Mirka); 19.30 Z jugoslovanskih koncertnih odrov - »Sarajevski glasbeni večeri 1980«, Koncert »Zagrebških solistov«, solisti: vodja-violinist Tonko Ninič;
21.00	Lucijan Marija Škerjanc: Simfonija št. 5 v F-duru (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Anton Kolar); 21.45 Mednarodna radijska univerza;
22.00	Manuel de Falla, Jan Cik-ker, Carl Orff, Zoltan Kodaly: 22.45-23.00 Literarni nokturno;
RADIO ŠTUDENT
11.00	Pretegovanja; 12.00 Tolpa bumov; 12.45 Iščemo zvezo z bazo: Dama s kamelijami R. Bart-hesa; 13.30 Poročila in obvestila; 13.45 Jazz na novo; 20.00 Uvajanje v večerne ure; 20.30 Ura je devet odbila (oddaja etnične glasbe); 21.00 Undergruntar;
22.00	Pasje vročih 13; 22.45 Situacija nove glasbe, Tolkala 3. del (do 24.00)
RADIO GLAS LJUBLJANE
15.00	RTV Ljubljana: Dogodki in odmevi - 15.30 Pogovarjamo se z vami — 16.00 Novice — 16.10 Bodice — 16.30 Razstava Varnost in družbena samozaščita —
17.00	Novice - Klicaj dneva -Diagonale — 17.45 Sprehod po Ljubljani — 18.00 Novice — Glasbena oddaja — 19.00 Konec.
27. marec
1977 Na letališču Santa Cruz na otoku Teneriffe se je zgodila najhujša nesreča, kar jih pomnijo v zgodovini letalstva. V trčenju dveh »jumbo jetov« (nizozemske družbe KLM in ameriške Pan American) je v požaru na vzletni stezi izgubilo življenje 582 ljudi.
1968 V letalski nesreči je izgubil življenje astronavt Jurij Gagarin, prvi človek, ki je poletel v vesolje.
1942 Okupatorjeve vojaške enote so obkolile selško partizansko četo. Pri preboju skozi obroč je na planini nad Crngrobom padel član glavnega štaba Slovenije in CK KPS, narodni heroj Stane Žagar.
1941 Po vsej Jugoslaviji, zlasti v Beogradu, so bile ogorčene demonstracije proti vladi Cvetkovič-Maček, ki je dva dni prej podpisala pakt s fašistično Nemčijo, Oficirska skupina v Beogradu je izvedla državni udar, vrgla vlado, razglasila mladoletnega kralja Petra II za polnoletnega in sestavila vlado »narodne sloge« s predsednikom Dušanom Simovičem.
1922 Začel se je XI. kongres ruske komunistične partije (bolj-ševikov); to je bil zadnji kongres sovjetskih komunistov, ki se ga je udeležil Lenin.
1845 Rodil se je nemški fizik Wilhelm Konrad Rontgen. Leta 1895 je odkril posfcbno vrsto elektromagnetnega sevanja, tako imenovane žarke X, ki so jih pozneje po njem imenovali rentgenski žarki. To je bilo epohalno odkritje za razvoj globinske medicine.
1770 Umrl je italijanski slikar Giovanni Battista Tiepolo, zadnji pomembni predstavnik beneškega slikarstva in eden najpomembnejših likovnih ustvarjalcev 18. stoletja. Odlikuje se po bleščečih, ritmično valujočih barvah, jasni risbi, pretanjeni igri svetlobe in po sijajni kompoziciji. Kot odličen iluzionist je poslikal vrsto stropov (v beneški palači Labia, v Wiirzburški rezidenci, v Villa Valmarana pri Vicenzi itd.)
1713 Začel se je veliki tolminski punt, zadnji močnejši upor zatiranih slovenskih kmetov proti zemljiški gospodi
1713 Španija je bila na podlagi mirovne pogodbe, sklenjene v Utrechtu, prisiljena' odstopiti Gibraltar Angliji.
Osebni dohodki omagali v neenakem spopadu
Lani je bilo v ljubljanskem gospodarstvu še vedno 3250 delavcev, ki so mesečno zaslužili manj kot 5 tisoč dinarjev - Ogrožen življenjski minimum
mov nosili med 35 in 40 tisočaki mesečno.	'
Naraščajoči življenjski stroški seveda najbolj ogrožajo socialno varnost delavcev, ki mesečno do-
LJUBLJANA, 26. marca - V tekmi z naraščajočimi življenjskimi stroški so v lanskem letu osebni dohodki precej zaostali. V mesecu dni so se v Ljubljani življenjski stroški povečali v poprečju za 3,7 odstotka, osebni dohodki pa le za 1,3 odstotka. Realni osebni dohodki so bili tako lani za 10 in pol odstotka nižji, kot v letu 1979.
5.000 dinarjev. Vendar se je njihovo število le nekoliko znižalo,
Po podatkih statističnega zavoda SRS so v obdobju januar--september znašali poprečni mesečni dohodki 9.839 dinarjev. Nižje osebne dohodke od poprečnih je imelo 59 odstotka zaposlenih, višje pa 41 odstotka. V enajstmesečnem obdobju so se poprečni osebni dohodki še nekoliko znižali in so znašali v ljubljanskem združenem delu 9.557 dinarjev; zaposleni v gospodarstvu so v poprečju mesečno dobili 9.228 din, v negospodarstvu pa 10.693 dinarjev.
Posebej velja opozoriti, da je bilo lanskega septembra v ljubljanskem združenem delu še vedno 3255 ali 2,3 odstotka delavcev, ki so mesečno za polni delovni čas prejemali manj kot
SPREHOD
PO
TRŽNICAH
LJUBLJANA, 26. marca -Stojnice na naših tržnicah so iz dneva v dan bolj založene. Vse več je zelenjave pa tudi sadja je že kar dovolj. Cene pa so po poročilih naših dopisnikov bile danes naslednje:
Zelene solate ne manjka, prodajajo pa jo po 70 do 120 din. V Novi Gorici stane kilogram solate 70 do 79,88 din, v Kamniku je po 70,10 do 120 din, od 70 do 100 je na ljubljanski tržnici. Po 80 din jo prodajajo na Vodnikovem trgu v Mariboru, v Celju po 75 do 100 din. Na soboškem trgu, kjer prodaja sadje in zelenjavo le prodajalec Poljoopskr-be, je solata po 84 din, v Novem mestu je po 90 din in v Kopru po 120 din. Večja je razlika v cenah na posameznih tržnicah pri radi-ču in sicer se giblje njegova cena od 52,27 (Nova Gorica) do 160 din (Kamnik). V Kopru je po 60 do 80 din, Mariborčani ga dobijo po 80 do 90, na ljubljanski tržnici pa je treba zanj odšteti 120 din. Regrat se najbolj izplača kupiti novogoriškim gospodinjam, saj ga na tamkajšnji tržnici prodajajo po 25 din kilogram, medtem ko ga kupci v Ljubljani pla-čajo-po. 80 dQ.120._din. Se dražji pa je na trgu v Kamniku, kjer ga nudijo po 160 din kilo. V Kopru je po 50 din, po 60 je na mariborskem trgu, v Celju pa od 60 do 80 din. Na novomeški tržnici ga prodajajo na merice - po 10 din. Čebula je naprodaj od 12 do 20 (Ljubljana) pa do 30 din (Kamnik), v Mariboru po 20 do 30 din. Po 24,65 prodajajo čebulo v Novi Gorici. Cebulček prodajajo na kilogram, liter ali merice. Liter čebulčka dobite na ljubljanskem trgu po 100 din, v Novem mestu po 60 din (120 din kg). Kilogram čebulčka na celjski tržnici pa stane od 200 do 300 din. Jajca so po 5 do 6 din (samo po 5 v Celju in Murski Soboti).
Jabolka, pomaranče in hruške imajo povsod. Tudi limone in grenivke ne manjkajo. Ocena založenosti tržnic: Ljubljana, Celje - dobro; Nova Gorica, Novo mesto — zadovoljivo; Maribor - pomanjkljivo; Kamnik, Koper, Murska Sobota — slabo.
Livija Bertok, branjevka iz Kopra pravi: »Malo raste, zato je pa drago. Imam dosti radiča, pa ga ne morem prodati. Ne verjamem pa, da je dražji kot v trgovinah.« Tako pravi ona. Ko pa prideš na tržnico in ti nekatere branjevke, ki skorajda ne prodajajo drugega kot šopke peteršilja po 20 din, se kar zdrzneš-Gospodinja Marija Jurinčič pa je pripomnila: »Izbira na tržnici je zanič, branjevke pretirano navijajo cene, zato pri njih ne kupujem.«'
DOPISNIKI DELA
Občine med seboi
SLOVENSKA BISTRICA — Pred šestimi leti se je občina Slovenska Bistrica pobratila s srbsko občino Svetoza-revo, lani pa je podpisala še listino o pobratenju s srbsko občino Čičevac. Medtem ko so stiki s Svetozarevom že kar dobro razviti, se sodelovanje z občino Čičevac šele začenja.
Za sodelovanje s Svetozarevom so Bistričani sprejeli poseben program. Po tem programu so navezale tesnejše stike predvsem nekatere osnovne šole in vzgojnovar-stvene ustanove. Tako sodelujeta OŠ Slovenska Bistrica in OŠ 25. maj Svetozarevo, OŠ Poljčane pa z OŠ Bagar-dan. Vzgojnovarstveni zavod Slovenska Bistrica je navezal stike z otroškim vrtcem Svetozarevo. Dobro sodelujeta tudi krajevni skupnosti Poljčane in Stalič. Razen tega sodelujejo tudi zveza prijateljev mladine, občinska gasilska zveza, kulturne skupine, družbenopolitične organizacije itd.
Običajni sef že vzajemni obiski delegacij družbenopolitičnih skupnosti ob občinskih praznikih, skupne mladinske delovne brigade in skupno letovanje otrok.
saj je marca lani minimalne dohodke prejemalo kar 5,8 odstotka vseh zaposlenih. Največ jih je bilo zaposlenih v gradbeništvu (6,2 odstotka od vseh zaposlenih na gradbiščih), zdravstvenem in socialnem varstvu (3,6 odstotka), gostinstvu (3,1) in stanovanjsko-komunalni dejavnosti (2,2 odstotka).
• Ko je obravnaval informacijo o gibanjih osebnih dohodkov, je izvršni svet občine Center sklenil, da v delovnih organizacijah pri razporejanja dohodka dosledneje uveljavljajo delitev po delu, stimulirajo delavce za boljše gospodarjenje in večanje reproduktivne sposobnosti. Delo pod težkimi pogoji, predvsem pa proizvodno delo v celoti, naj bi bolj stimulativno nagrajevali. Za zagotovitev socialne varnosti delavcev morajo v ozdih preveriti vzroke za izplačila osebnih dohodkov, ki so nižji od zakonsko določenih. V ozdih, kjer več kot 30 odstotkov delavcev prejema manj kot 7.000 dinarjev mesečno, naj ponovno preverijo realnost podatkov o najnižjih in najvišjih osebnih dohodkih in tudi ustreznost razmerij med njimi.
Med 5 tisoč in 6 tisoč dinarji mesečno je v tem času prejemalo 10.195 ali 7 odstotka delavcev (v marcu še 10,7 odstotka), od 6 tisoč do 7 tisoč dinarjev pa 17.107 delavcev ali 11,8 odstotka.
Najpogostejši osebni dohodek, prejemalo ga je 40 odstotkov zaposlenih, se je gibal med sedem in deset tisoč dinarji. Precej pa se je lani zvišal odstotek delavcev, ki so prejemali prek tisoč dinarjev osebnega dohodka. Od marca do septembra je njihovo število od 41.915 (28,6 odstotka) po-rastlo na 56.361 delavcev ali 38,7 odstotka. Zlasti se je ob tem povečalo število tistih, ki prejemajo nad 13 tisočakov mesečno. Marca jih je bilo le 9.250, septembra pa že 23.480. Najvišji osebni dohodki so se običajno ustavili pri meji-30 tisočakov, bilo pa jih je tudi nekaj, ki so do-
»Zelenci« pod novo streho
Večina za DO Ljubljanski potniški promet - Uskladitev prevozniških zmogljivosti
LJUBLJANA, 26. marca -Nova delovna organizacija, Ljubljanski potniški promet, je po zaključku referenduma včeraj dobila tudi uradno privolitev delavcev tozdov Mestni potniški promet. Delavnice na Celovški cesti, Medkrajevni in Obmestni promet ter Taksi, da bodo odslej združevali delo in sredstva v eni delovni organizaciji.
Za ustanovitev Ljubljanskega potniškega prometa se je odločila večina delavcev, proti ustanovitvi delovne organizacije so spet glasovali le v tozdu Turbus. Štirje tozdi: Mestni potniški promet, Primestni promet, Taxi in Delavnice - bodo v novi delovni organizaciji laže usklajevali zmogljivosti, združili in pocenili režijska dela in začeli uresničevati načrt o izboljšanju svojih storitev za občane.
Ustanovitev DO Ljubljanski potniški promet (v SOZD Sap-Viator) naj bi pomenila tudi razrešitev nesoglasij, ki so doslej-nastajala zaradi ločenega prometa in ločenih delavnic. ž. Š.
bijo manj kot 7 tisočakov dohodka. Značilno je, da je njihovo število največje v industrijsko najmočnejših ljubljanskih občinah. V občini Moste-Polje imajo takšnih delavcev 28,2 odstotka, Vič-Rudnik 22,9, Šiška 21,1 Bežigrad 19,3 in občina Center 18.6 odstotka.
Tudi letos je rast osebnega dohodka pogojena z rastjo dohodka, ustvarjenega v organizacijah združenega dela. Resolucijske usmeritve še naprej predvidevajo zaostajanje vseh vrst porabe — s tem pa seveda tudi osebne. Pogoja za ohranjevanje osebnih dohodkov na lanski ravni bosta torej večja delovna produktivnost in bolj umirjena rast cen.
MIRAN KOREN
• v v •
Čiščenje
spominskih
kamnov
Poziv delovnim organizacijam, ki so prevzele pokroviteljstvo nad spominskimi kamni
LJUBLJANA, 26. marca -Bližajo se pomembni prazniki: 27. april, ko bomo praznovali 40-letnico ustanovitve OF, prvi maj in 9. maj, 36-letnica osvoboditve. Do takrat naj bi ne počistili le mesta, temveč tudi širšo okolico.
Ker so nekatere delovne organizacije in skupnosti že pred leti prevzele pokroviteljstvo nad spominskimi kamni ob poti spominov in tovarištva, jih odbor za zgraditev poti prosi, naj ne pozabijo na svoje obveznosti ter naj očistijo okolico kamnov.
Neurejenost predelov ob poti spominov in tovarištva, po katerih bo krenilo tisoče pohodnikov, ki se bodo udeležili tradicionalnega pohoda ob žici Okupirane Ljubljane, bi vrgla slabo luč na naš odnos do pomnikov narodnoosvobodilnega boja.
N. Š.
Mesto bodo oskrbovali tudi kmetje iz okolice
Za denar iz ljubljanskega sklada za kmetijstvo se poteguje 19 pridelovalcev hrane — Med njimi so tudi kmetje, ki bodo posodobili kmetije
vali - poleg lastnih sredstev in bančnih posojil - 4,7 milijona dinarjev iz ljubljanskega sklada za kmetijstvo. Kmetje — kooperanti te zadruge letno namolzejo
LJUBLJANA, 26. marca - Devetnajst pridelovalcev hrane računa na denar, ki se bo letos zbral v mestnem skladu za pospeševanje kmetijstva; vseh devetnajst je sisu za preskrbo Ljubljane že predložilo svoje razvojne načrte. Če bodo iz sredstev sklada pomagali uresničiti vse predložene razvojne načrte, bi za sovlaganja potrebo-
vali okrog 120 miUjonov dinarjev.
Toliko se bo predvidoma letos tudi zbralo v ljubljanskem skladu za kmetijstvo (iz presežkov proračunskih sredstev ljubljanskih občin). Vendar bodo, kot kaže, porabili za premiranje mesa in mleka precej več, kot so predvidevali in bodo verjetno morali uresničevanje nekaterih razvojnih načrtov za eno leto odložiti.
Spodbudno pa je, da imajo letos kmetje-kooperanti enake možnosti, da dobijo denar iz tega sklada, kot družbena posestva — za oboje pa velja, da morajo prevzeti nase obveznost za dolgoročno preskrbo mesta z živili. Lani so namreč Ljubljančani sovlagali le v razvoj družbenih farm, za kar so porabili 53 mili-
Nepozabne kurirske poti
Iz kraja v kraj, po cestah, strminah in gozdovih, potujejo pionirji in varno nosijo zaupano jim pošto ter obujajo spomine na slavne dogodke
KAMNIK, LJUBNO, ČRNA NA KOROŠKEM, MARIBOR, JA-SNICA PRI KOČEVJU, PODBRDO, 26. marca - Kurirčkova pošto, ki bo prepotovala Gorenjsko, so danes pionirji-kurirji iz Stranj, kjer je kurirčkova torba prenočila, odnesU proti Velikemu jezu pri Kamniku, kjer so jo prevzeli pionirji osnovne šole Toma Brejca. Ti so jo po ulicah Kamnika prenesli do spomenika pri tovarni usnja Utok, kjer so jo po krajši slovesnosti prevzeU pionirji Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, ki bodo zaupno sporočilo shranili do jutrišnjega dne, ko bo v Kamniku pred Titanom osrednja slovesnost ob letošnji kurirčkovi pošti — to bodo nato prevzeU kranjski
pionirji.
Koroška proga kurirčkove pošte je danes zaključila svojo pot po mozirski občini. Skupina trinajstih pionirjev iz osnovne šole Ljubno ob Savinji — na težavni poti na Smrekovec so jih spremljali taborniki, borci in teritorialci - se je zagrizla v strmino že pred sedmo zjutraj, saj jih je čakal naporen, toda nepozaben pohod in na vrhu še veselo srečanje z vrstniki iz Raven na Koroškem, ki so se na Smrekovec povzpeli z druge strani. V petih dneh — od sobote, ko so v Podvolovljeku krenili na pot prvi letošnji kurirji, je kurirčkova pošta obšla vse osnovne in podružnične šole v mozirski občini. Povsod so bili mitingi, ki so se jih udeležili tudi številni krajani, pionirji pa so, kot vedno, priložnost izkoristili za prisrčne pogovore, z nekdanjimi borci, ki so jim radi pripovedovali o dogodkih iz narodnoosvobodilne borbe v njihovem domačem območju.Tudi šolarji iz Črne so na partizanskem Smrekovcu prevzeli torbico od vrstnikov iz mozirske občine, zatem pa so jo ponesli proti Mežiški dolini. V Črni so ob prihodu kurirčkove pošte pripravili prikupen kulturni program, k spomeniku NOB pred novim kulturnim domom pa so prihiteli tudi pionirji s podružničnih šol in tako prinesli svoja kurirska sporočila. Pionirjem -kurirjem je spregovoril tudi predstavnik ZZB NOV iz Črne in posebej poudaril velik pomen ohranjevanja in razvijanja svetlih tradicij NOB. Iz Črne so šolarji kurirčkovo torbico ponesli proti Mežici, kjer so ji domačini prav tako pripravili izjemno prisrčen sprejem. V Mežici bo kurirčkova pošta tudi prenočila. Jutri pa bo nadaljevala pot. proti Prevaljam.
Štajerska veja kurirčkove pošte, ki je te dni v mariborski občini, je danes ob 8. uri krenila iz Žiteče vasi. Ob 10. uri je bila na osnovni šoli bratov Graif v Spodnjem Dupleku ter ob 12. uri v Dvorjanah, kjer je tudi prenočila.
Ob štajerski veji gresta v Mariboru vsak dan na pot tudi dve občinski pošti, prva je krenila ob 7. uri iz Ceršaka, ob 8. uri je bila na Vranjem vrhu, ob 9. uri na Sladkem vrhu, ob 11. uri v Velki
ter ob 13. uri-v Jakobskem dolu, kjer je na osnovni šoli prenočila.
Druga občinska štafeta pa je krenila ob 7. uri iz Slivnice, ob 8. uri je bila v Framu, ob 9. uri v Račah, ob 11. uri v Marjeti na Dravskem polju in ob 12. uri v Strašah, kjer prenočuje.
Na svoji poti so se kurirji ustavljali tudi pri vseh spomenikih NOB in drugih zgodovinskih obeležjih. Povsod so ji pionirji pripravili partizanske mitinge, pionirjem pa so borci pripovedovali dogodke iz NOB.
Dolenjevaški pionirji so danes prinesli po gozdu ob cesti Ribni-ca-Kočevje do Jasnice kurirčkovo pošto. S tem so ribniški pionirji predali pošto kočevskim. Na manjši slovesnosti je pionirjem
Nova imena za vrtca in šolo
Vsa tri imena so izbrana z željo, da ohranimo tradicijo NOB	y
LJUBLJANA, 26. marca -Novozgrajene šole in vzgojno-varstvene organizacije le redko takoj dobijo ime, zato se jih »prime« eno od tistih, ki se zdijo občanom najprimernejša. Navadno je to kar domače ime za okoliš, kjer nova zgradba stoji. Tako tudi v viški občini dve vzgojnovarstveni organizaciji in ena osnovna šola do sedaj niso imele pravega imena. Včeraj pa so delegati viške občinske skupščine potrdili sklepe o poimenovanju teh treh ustanov.
Vzgojnovarstvena organizacija v'Vidmarjevi ulici, ki se je je do sedaj »držalo« ime Bičevje, se bo imenovala Vzgojnovarstvena organizacija Milana Česnika. Vzgojnovarstvena organizacija Vrhovci je dobila ime po Angelci Miklavc-Mami, nova osnovna šola Vič na Nanoški pa je dobila ime po Marjanu Novaku-Jovi. Vsa tri imena so izbrana z namenom, da ohranjajo tradicije našega narodnoosvobodilnega boja.
K. M.
spregovoril predsednik Zveze prijateljev mladine Kočevje Stane Jajetič. Pionirji iz osnovnih šol Dolenja vas, Stara cerkev, Struge, Kočevje in nonet šole iz Želj n so skupaj s pripadniki JLA iz Ribnice pripravili kulturni program. Delavci RSNZ so pripravili sprejem za pionirje.
Z Jasnice so odnesli torbo šolarji celodnevne osnovne šole Stara cerkev, ki so v svojem kraju pri spomeniku pripravili krajši program. Iz Stare cerkve so pionirji odnesli torbo spet po stranskih poteh do podružnične osnovne šole v Strugah, Kjer bo pošta prenočila. Pošta bo jutri nadaljevala pot proti Želj nam.
Kurirčkova pošta, ki so jo danes na Stopniku na meji med idrijsko in tolminsko občino, pionirji iz Mosta na Soči prevzeli iz rok cerkljanskih vrstnikov, bo danes prepotovala celo Baško grapo. Po proslavi na Mostu na Soči so jo namreč tamkajšnji kurirji odnesli do grobnice padlih na Slatanah nad Knežo, kjer jih je pričakala kurirska trojka iz Podbrda.
DOPISNIKI DELA
jonov dinarjev.
Letos se potegujejo za denar iz tega sklada tudi kmetijske zadruge, ki združujejo kmete-koope-rante, in sicer Kmetijska zadruga Ljubljana (vključena je v sozd Ljubljanske mlekarne), KZ Velike Lašče, Emona — Kmetijska kooperacija Domžale, KZ Medvode, KZ Cerknica in KZ Litija.
Kmetijska zadruga Velike Lašče predvideva usmeritev dvanajstih kmetij (gradnjo novih hlevov in silosov in posodobitev mehanizacije). Na njih naj bi pii-dobili 106 dodatnih stojišč, s čemer bi prirejo mesa in mleka povečali za 10 odstotkov. Za uresničitev teh načrtov bi potrebo-
ZAKAJ tako?
Dan
dopusta— za Slobodo
LJUBLJANA, 26. marca — Ko v Ljubljani zadnje leto že razpravljajo, da je treba delovni čas različnih upravnih organov in služb prilagoditi potrebam občanov, bi bilo zelo primerno, da to akcijo razširijo na raznovrstne servise za gospodinjske in podobne aparate.
Delavci v servisih se namreč ravnajo, kot da občani resnično nimajo početi drugega, kot čakati doma - da jim pridejo popravit, recimo pomivalni stroj. Tako v servisu Slobode Čačak v Savskem naselju pridejo na dom - kadar pač pridejo - kot nekdaj Pavliha.
Ko jih namreč stranka vljudno poprosi, naj ji povedo, kdaj lahko pričakuje njihovega serviserja, ji povedo: »Počakajte ta in ta dan med 7. uro zjutraj in 16. uro popoldne!«
Reči je treba, da si je servis čačanske Slobode svoje poslovanje izredno poenostavil. Manj pa je to všeč delovnim ljudem, saj mora tisti, ki ima pokvarjen stroj, vzeti kar dan dopusta, da lahko pričaka dragocenega serviserja. M. K.
13.000	litrov mleka in .imajo 470 govejih pitancev.
Kmetje, združeni v Kmetijski zadrugi Cerknica, nameravajo zgraditi 250 stojišč za goveje pitance, mehanizirati svoje kmetije in urediti skupne pašnike.
Na območju Kmetijske zadruge Medvode pa naj bi razvijali predvsem hribovske kmetije, na katerih bi uredili tri nove hleve (v njih bo predvidoma 60 stojišč), nekaj stojišč obnovili in uredili zbiralnico mleka. Predračunska vrednost teh naložb je 16 milijonov dinarjev, od tega pričakujejo 3,3 milijona iz ljubljanskega sklada za kmetijstvo. Če bodo zastavljene načrte uresničili, bodo do leta 1985 povečali prirejo mleka za 30 odstotkov, mesa pa za 20 odstotkov.
Kmetje v litijski zadrugi načrtujejo gradnjo desetih hlevov, 21 hlevov pa bodo predvidoma obnovili. S tem bi število stojišč povečali za'395. Zgradili naj bi še 7 silosov in kmetije posodobili. Za te naložbe bi predvidoma porabili 35 milijonov dinarjev — Ljubljančani naj bi pomagali s 7 milijoni.
Nove naložbe načrtuje tudi Emonina Kmetijska kooperacija Domžale. In če jih bo uresničila, bo do leta 1985 povečala prirejo mleka za 27 odstotkov, govejega mesa za 20 odstotkov in piščančjega za 37 odstotkov. Zaprosila je za 4 milijone dinarjev iz ljubljanskega sklada za kmetijstvo. Zdaj v Ljubljano letno proda
6.750.000	litrov mleka, 710 ton
govejega mesa in 3.000 piščancev.	LJILJANA DJERIČ
Seminar za mlade informatorje
UUBUANA, 26. marca -Center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Ljubijana-Center prireja od 27. do 29. marca seminar za informatorje v osnovnih organizacijah ZSMS. Seminar bo v Domu na Polževem. V petek bo ob 16. uri predaval o informiranju v samoupravnem socialističnem sistemu Lenart Šetinc, v soboto ob 9. uri pa bo novinar Mladine govoril o oblikah novinarskega poročanja. V nedeljo dopoldne bodo delali v skupinah.	N. Š.
Samo izvoz ni dovolj
Kamniško gospodarstvo minulega poslovnega leta ni končalo z najboljšimi rezultati — Premalo doslednosti pri uresničevanju nalog
KAMNIK, 26. marca - Prizadevanja kamniškega gospodarstva za doseganje čim boljših rezultatov, ki so bila značilna za leto 1979, so v minulem letu upadla. In ker se kamniškemu gospodarstvu otepajo tudi stari grehi - preskromna vlaganja v sodobnejšo tehnologijo in proizvodnjo ter slaba kadrovska struktura zaposlenih - potem boljših rezultatov gospodarjenja niti ni bilo mogoče pričakovati. Slika o gospodarjenju v preteklem letu sicer ni črna - najmanj pri izvozu, ki so ga v primerjalnem obdobju povečali za okrog 52 odstotkov - a doseženi rezultati zaostajajo za republiškim povprečjem.
meljena. Osebni dohodki bi na-
Vendar pa bi z več doslednosti pri uresničevanju sprejetih nalog in manjšim iskanjem zunanjih vzrokov za težave v proizvodnji lahko bili gospodarski rezultati boljši. Stabilizacijski programi so marsikje spet ostali na papirju, so ugotavljali v izvršnem svetu, ko so obravnavali analizo lanskoletnega gospodarjenja. V občini so sprejeli poleg republiškega tudi občinski dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka — ta je v kamniškem gospodarstvu v primerjalnem obdobju porasel za 29 odstotkov. Kljub samoupravni odločitvi vseh delavcev v občini o takem dogovoru, željenih rezultatov ni. Opozorila občinskega izvršnega sveta, da kamniško gospodarstvo s prehitro rastjo osebnih dohodkov zajeda svoj razvoj, niso bila neute-
mreč glede na dosežene rezult ite lahko porasli za dobrih 20 odstotkov, v resnici pa so za 22,5 odstotka. Kljub remu pa je v gospodarstvu še vedno veliko delavcev z nizkimi dohodki, kar znova opozarja, da nagrajevanje po delu še vedno nima svoje prave oblike in razmerij. To bo še posebej prizadelo tiste delovne organizacije, ki bodo morale zaradi kršitve dogovora v prvem polletju napraviti poračun za preveč izplačane osebne dohodke.
Tudi v tozdu Hoteli in žičnice, ki že več let posluje z izgubo, sanacijskega programa niso dosledno uresničevali in preteklo leto zaključili z okrog pet milijonov dinarjev izgube. Tako se bodo morali znotraj sozda Sap-Via-
tor znova dogovarjati o pokrivanju izgub, po sklepu izvršnega sveta pa morajo pripraviti tudi dopolnila k sanacijskemu programu, ki jih mora potrditi tildi interesna skupnost RTC Velika planina.
Izgube v podjetju Meso Kamnik (slaba dva milijona din), so pogojene z neurejenimi cenami.
Bolj zaskrbljujoče kot izgube v teh dveh tozdih so delovne ali temeljne organizacije, ki so izgubam ušle le za las, na primer Rudnik kaolina Črna, Stolov tozd Ploskovno pohištvo in še nekateri. V teh morajo po sklepu izvršnega sveta pripraviti ukrepe za odpravljanje poslovnih motenj, o posameznih problemih pa bodo še posebej spregovorili v izvršnem svetu. Za vse združeno delo pa velja sklep, da morajo do prve polovice prihodnjega meseca za izvršni svet pripraviti analizo uresničitve planov, analizo uresničevanja stabilizacijskih programov, dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, hkrati s tem pa poslati tudi razvojne programe za letošnje leto in za srednjeročno obdpbje.
JANA TAŠKAR
PRAVNA POSVETOVALNICA
Prisilna zamenjava stanovanja
V. K., P. — Ali lahko lastnik hiše oziroma stanovanja zahteva prisilno zamenjavo stanovanja, če potrebuje stanovanje za svoje sorodnike?
ODGOVOR: Ob pogoju, da ponudi imetniku stanovanjske pravice v zameno drugo primerno stanovanje, to je stanovanje, ki ne pomeni bistvenega poslabšanja razmer uporabnikov stanovanja, ima lastnik družinske stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe, pravico do te prisilne zamenjave tudi v primeru, če hoče v stanovanje vseliti svojega polnoletnega otroka ali svoje starše.
Stanovanjska
pogodba
Ž. P., K. — Več let že uporabljate stanovanje in redno plačujete stanarino in druge dajatve. Ali lahko stanodajalec doseže vašo izselitev, ker ni bila sklenjena pismena stanovanjska pogodba?
ODGOVOR: Čeprav zakon o stanovanjskih razmerjih predpisuje pismeno obliko za sklenitev veljavne stanovanjske pogodbe ter izrecno določa, da stanovanjska pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, ni veljavna, po
sodni praksi ni možna uveljavljati neveljavnosti te pogodbe zaradi pomanjkanja pismene oblike in zahtevati izselitev imetnika stanovanjske pravice, če je bila ustno dogovorjena pogodba realizirana in se je imetnik stanovanjske pravice vrnil v stanovanje ter ga uporabljal in redno plačeval stanarino in druge obveznosti. Lahko pa od stanovalca tudi zahtevate pismeno sklenitev stanovanjske pogodbe. Kolikor pa stanodajalec v 30 dneh od dneva vaše zahteve tega ne bo storil, bi lahko pri sodišču zahtevali, da v nepravdnem postopku s sklepom nadomesti stanovanjsko pogodbo.
Letni dopust
C. dr. K., S. - Ali ima delavec pravico izrabiti letni dopust v več delih in ali je v zakonu določeno, koliko delovnih dni mora najmanj trajati en del dopusta?
ODGOVOR: Po 93. členu zakona o delovnih razmerjih mora sicer delavec izrabiti dopust praviloma v nepretrganem trajanju. Če pa je tako določeno v samoupravnem splošnem aktu, lahko delavec v določenih primerih izrabi dopust v dveh ali več delih, pri čemer pa mora en del dopusta trajati nepretrgano najmanj 12 delovnih dni.
Varstveni dodatek
P.D.,K. - Radi bi vedeli, ali se pokojnina upokojenčevega zakonca upošteva pri presoji upo-kojenčeve upravičenosti do varstvenega dodatka?
ODGOVOR^: Za upokojenče-vo upravičenost do varstvenega dodatka k pokojnini ne zadostuje, da odmerjena pokojnina ne dosega predpisanega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov (sedaj 4311 din). Izpolnjen mora biti še nadaljnji* pogoj, to je, da njegovi prispevku in davku zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo zneska, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja s posebnim sklepom. Navedena skupnost je izdala sedaj veljavni sklep, o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka 10.4.1980 (Ur. 1. SRS, št. 10/1980). Po tem sklepu pa imajo pravico do varstvenega dodatka upokojenci, če njihovi prispevkom in davkom zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo: -19900 din letno na upokojenca in - 9950 letno na posameznega člana gospodinjstva. - Med skupne dohodke upokojenca in družinskih članov pa se med drugim ne všteva pokojnina'upokojenca, pokojnina in osebni doho-
dek upokojenčevega zakonca pa ne le v primeru, če ne presega dveh tretjin nujnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov (2874 din).
Invalidski dodatek
S. K., P. - Stari ste 48 let in ste nezaposleni. Ali ste po smrti vašega moža - vojaškega invalida II. skupine, ki je prejemal tudi dodatek za postrežbo in tujo pomoč, upravičeni poleg družinske invalidnine tudi do invalidskega dodatka?
ODGOVOR: Ker ste stari že več kot 45 let in je imel vaš pokojni mož ob smrti pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč, pa tudi niste zaposleni, bi imeli po določbah 3. člena republiškega zakona o vojaških invalidih pravico do invalidskega dodatka, če niti vi sami niti vaši družinski člani nimajo takih rednih dohodkov, ki bi na Vas kot-upravičenca presegali 70 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (za čas od 1. 1. 1981 dalje je ta znesek določen na 4311 din).
Uvoz osebnega avtomobila
Z. F., L. — Nameravate se zaposliti v tujini. Koliko časa morate tam delati, da boste lahko uvozili osebni avtomobil, ko se boste za stalno vrnili v Jugoslavijo in
kakšna potrdila morate carinarnici predložiti pri uvozu?
ODGOVOR: Po spremenjeni 3. točki pod 2/ odloka o pogojih, osebe uvažati motorna vozila iz tujine (Ur. list SFRJ. št. 37/80) smejo uvažati motorna vozila jugoslovanski državljani, ki so delali v tujini brez presledka 2 leti ali najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih, če se za stalno vrnejo v Jugoslavijo. Pri uvozu pa je treba predložiti carinarnici potrdilo diplomatskega ali konzularnega predstavništva SFRJ v državi, v kateri je delal, da je delal v tujini brez presledka najmanj 2 leti oziroma najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih. Kdor pa nima takega potrdila, lahko dokazuje čas, ki ga je prebil v tujini, tudi drugače (s potno listino, ustrezno listino za socialno zavarovanje, prijavo oziroma odjavo bivanja v tujini ipd.)
Uporaba motornega vozila, danega vojaškemu invalidu I. skupine
S. R., B. - Kot vojaškemu invalidu I. skupine vam je bil dan v uporabo osebni avtomobil in vas zanima, ali in kdaj lahko zahtevate, da se vam da v uporabo nov avtomobil?
ODGOVOR: Trajnostna doba motornega vozila, ki ga dobi v uporabo vojaški invalid iz 59. člena zakona o vojaških invalidih
(vojaški invalid I, skupine, invalid I. skupine s popolno izgubo vida na obeh očeh), je določena na 5 let. Pred potekom tega roka pa se mu sme dati v uporabo novo motorno vozilo le, če je vozilo dotrajalo ali je postalo neuporabno. Preden pa dobi invalid novo motorno vozilo, mora dotlej rabljeno vozilo vrniti občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov, ki ga proda na javni licitaciji.
Vse, ki jih zanimajo odgovori naše Pravne posvetovalnice, obveščamo, da ne bomo objavljali odgovorov na vprašanja, ki ne bodo podpisana s1 polnim naslovom. Veliko odgovorov daje namreč Pravna posvetovalnica pismeno, osebno na naslov, saj marsikatero vprašanje zanima samo vpraševalca, ne pa širšega kroga bralcev. Zato prosimo, da na vsa vprašanja napišete popoln naslov in priložite kupon za Pravno posvetovalnico.
KUPON za pravno posvetovalnico »Dela«
UTRIP LJUBLJANE
Po kolo na dražbo
Na Celovški 74, kjer bo v soboto dražba najdenih koles in mopedov, se že zbirajo kupci. Nekateri obiskovalci najdevajo v teh prostorih v zadnjem trenutku svoja kolesa, ki so jih pogrešali tudi po več let, drugi pa tehtno razmišljajo o ceni bencina, o trimu in ugodni ceni vozilca. Kaže, da bo v soboto huda gneča... (M. S., foto: S- Busič)
Teden tujih kuhinj
V tednu sejma Alpe Adria je na nekaterih koncih Ljubljane posebej lepo zadišalo. Iz hotela Ilirija puhti vonj čebule, priljubljene
začimbe saške pokrajine. Podobne dišave prodirajt) iz Emonske kleti na Plečnikovem trgu, kjer bodo ves ta teden sfregli hercegovske specialitete - od burekov, tufahije do sagana dolme, kar je po naše čebula, polnjena z mesnim nadevom. Tuje specialitete se ta teden dobe tudi malo dlje iz Ljubljane, v Močilniku pri Vrhniki, kjer je skorajda ni jedi, ki bi se ne rdečila pod sladko in pekočo rdečo papriko. Tamkaj namreč kuhajo Madžari, ki jih je ujelo fotoreporterjevo oko. (Foto: Janez Pukšič)
Le čez most je treba
Zelenjavni in sadni stojnici PIK Borincev sta si kaj blizu. Prva stoji pred Kresijo, druga pa na Prešernovem trgu. Le čez Tromostovje je treba stopiti, pa je pot med njima opravljena. Pa se ta pot kar splača. Za enako zelenjavo ali limone recimo, je namreč treba odšteti na stojnici na Prešernovem trgu malce več, kot pa na stojnici pred Kresijo. Pomembno je torej priti čez most, so si verjetno mislili branjevci iz Borincev - in si uspešno pot hitro obračunali. (M. K.)
Vlaki - v risbi in besedi
Tudi letos je ljubljansko železniško gospodarstvo pred 15. aprilom, dnevom železničarjev, razpisalo natečaj literarnih in likovnih del za osnovnošolce. Med 7. januarjem in 7. marcem so prejeli kar 9.500 likovnih in 5.300 literarnih prispevkov - skupno 3000 več kot lani. Najboljša med likovnimi deli je izbirala komisija slovenskih likovnikov: Apolonij Zvest, Milena Branislej in Milena Gregorčič. Izidi natečaja bodo objavljeni 15. aprila. (M. K., foto: Miško Kranjec)
Sobotna in nedeljska dežurstva
LJUBLJANA, 26. marca - To soboto in nedeljo bodo v Ljubljani odprte naslednje trgovine in lokali obrtno-storitvenih dejavnosti: TRGOVINE:
V	soboto dopoldan bodo odprte vse trgovine, popoldan pa bodo I dežurale naslednje:
Center: Emonina prodajalna na Ilirski 4, Mercatorjeva na Karlovški 19, Žitova na Gosposvetski 7. Sadje zelenjava na Krekovem trgu 2 in Mercatorjeva prodajalna na Trgu mladinskih delovnih brigad (odprta bo do 21. ure).
Bežigrad: Emonina trgovina na Vojkovi 3, Delikatesina v Ho Si Minhovi ulici (BS-3), prodajalna Ljubljanskih mlekarn na Pribinovi 5 in Mercatorjeva trgovina na Titovi 351.
Vič: Mercatorjeva trgovina na Riharjevi cesti, Bonifacijah in Rožni dolini 11/36.
Rudnik: Mercatorjeva trgovina na Dolenjski 53.
Siska: Emonin potrošniški center v Kosezah, Mercatorjeva trgovina na Celovški 99, Žitova na Černetovi 25 in prodajalna Ljubljanskih mlekarn na Djakovičevi 12.
Šentvid: Emonina prodajalna na Prušnikovi 89, Mercatorjeva na Vižmarski poti (Vižmarje), Lokina v Medvodah 50 in Emonina v Tacnu.
Moste: Nama na Vlahovičevi 41, Emonina na Smartinski 145, Mercatorjeva prodajalna na Proletarski 4 in Žitova na Zaloški 33.
Polje: Mercatorjeva prodajalna na Agrokombinatski 2.
VEČERNO DEŽURSTVO:
Vsak dan, razen nedelje, je med 7. in 21. uro odprta Mercatorjeva Trgovina ria Trgu mladinskih delovnih brigad.
BLAGOVNICE:
To soboto bo do 20. ure odprt Maksimarket, ostale ljubljanske blagovnice pa le do 14. ure.
NEDELJSKO DEŽURSTVO:
To soboto med 7.30 in 11.30 bodo odprte naslednje trgovine: Delikatesina na Titovi 28, Emonina na Gosposvetski 6 in prodajalna Ljubljanskih mlekarn na Trubarjevi 8, od 11.30 do 15.30 pa kiosk Sadje-zelenjava na Zaloški cesti (pri Kliničnem centru).
CVETLIČARNE:
V	soboto bodo dežurale naslednje cvetličarne: Herta v Tavčarjevi 3 (med 8. in 19. uro). Orhideja v prehodu pri nebotičniku (med 6. in 20. uro). Cvetlica na Titovi 3 (med 6.30 in,20, uro), Sanoflora v Tugomer-jevi 2 (med 6.30 in 19. uro), Vesna na Prušnikovi 1 (med 6.30 in 19. uro), Mirta v Kliničnem centru (med 6. in 16. uro). Spominčica na Zaloški cesti — pri Kliničnem centru (med 7. in 16. uro) in Eva na Miklošičevi 2 (med 8. in 19. uro).
V	nedeljo pa bodo odprte: Orhideja v prehodu pri nebotičnjku (med 8. in 12. uro), Mirta v Kliničnem centru (med 12. in 16. uro) ter Spominčica na Zaloški cesti — pri Kliničnem centru (med 12. in 16. uro).
ELEKTROINSTALATERSTVO:
To soboto med 14. in 20. uro in v nedeljo med 7. in 13. uro bo dežural Franc Porenta, Pugljeva 18.
POPRAVILO OSEBNIH AVTOMOBILOV:
To soboto med 14. in 20. uro in v nedeljo med 7. in 13. uro bo dežural Viktor Novak, Šmartinska 267.
Vlečno službo in intervencijsko pomoč AMZ Slovenije pa lahko dobite vsak dan med 7. in 20. uro.
VODOVODNE INŠTALACIJE:
To soboto med 14. in 20. uro in v nedeljo med 7. in 13. uro bo dežural servis Obrtnega podjetja Usluga, Vodnikova 206.
FRIZERJI IN BRIVCI:
To soboto med 14. in 20. uro in v nedeljo med 7. in 13. uro bo odprt salon Martine Pizzulin, Gosposvetska 13.
Jugoslavija - Švica 4:4 (1:3, 2:0, 1:1)
Dvorana športov, gledalcev 1.500, sodniki Alaimo ter Co-stantini in Checchini (vsi Ita.).
Strelci: 0:1 - Schmid (4), 1:1 — Šuvak (13), 1:2 - Loertscher (17), 1:3 - Dekumbis (17), 2:3 -Bešič (35), 3:3 - R. Hiti (36), 4:3 — Petač (42), 4:4 - Schmid (44).
Jugoslavija: Prusnik, Pretnar, Mlinarec, Savič, Kavec, Vidmar, Košir, Razinger, D. Horvat, Hafner, Šuvak, G. Hiti, Lomovšek, R. Hiti, Petač, Klemenc, Bešič, M. Horvat, Bahč.
Švica: Anken, Meuwly, Muel-ler, Hofmann, Kramer, Koelliker, Meyer, Segoul, Strurzenegger, Baertschi, Conte, Dekumbis, Lin-demann, Loertscher, Mattli, Nei-ninger, Schmid, Soguel, Slampfli.
Kazenske minute: Jugoslavija 10, Švica 12.
Mladi hokejisti v boju za najvišji naslov
LJUBLJANA - Na drsališču v Ti-voliju bo od danes do nedelje državno prvenstvo v hokeju na ledu za mladince. Sodelovale bodo ekipe MedvešČa-ka, Partizana, Spartaka in Tivolija.
Prvi današnji tekmi ob 15. uri bosta igrala Spartak in Medveščak, ob 17.30 bo slovesna otvoritev, ob 18.30 pa bo tekma med Tivolijem in Partizanom. Jutri ob 10.30 uri bosta igrala Partizan in Spartak, ob 17. uri pa Tivoli in Spartak. V nedeljo ob 10.30 bo tekma med Partizanom in Sparta-kom, ob 17. uri pa med Tivolijem in MedvešČakom.
Naši bliže zmagi kot Švicarji Zdaj za obstanek z Norveško
V petem kolu svetovnega hokejskega prvenstva skupine B Jugoslavija igrala neodločeno 4:4 proti tekmecu, ki nas v zadnjem letu ni nikdar premagal - Položaj je boljši, a odloča sobotni spopad
ORTISEI, 26. marca - Hokejska reprezentanca Jugoslavije Je v petem nastopu na letošnjem SP skupine B osvojila proti $vid pomembno točko v boju za obstanek. 7nsluUla pa bi si celo zmago. Usodna je bila 17. minuta, ko so »modri« v zaporedju 18 sekund dobili dva gola. Drugega, v skupnem seštevku tretjega za Švico, so nasprotniki dosegli po prepovedani dolgi podaji, ki so Jo videli vsi, ie trije italijanski sodniki ne. Jugoslovani imajo pred sklepnimi dvoboji zdaj ugodnejši Izhodiščni položaj kot njihovi neposredni tekmeci za obstanek v svetovni dnigoligaiki hokejski konkurenci.
Za Jugoslavijo pa je šlo vse po zlu v 17. minuti. Dva švicarska igralca sta počasi pridrsela pred naša vrata. Med njima je bil Razinger, ki je padel, plošček je prišel k Loertscherju, ki je od blizu brez težav zatresel Prusniko-
Naši so začeli precej živčno. Že v 1. minuti so zaradi napačne menjave -na ledu se je pojavilo 6 igralcev in vratar — ostali z igralcem manj. Prvi pritisk Švicarjev so zdržali, ko pa so bile moči izenačene, so dobili gol.
Potem je bil dvakrat zapored izključen še M. Horvat. Tako so imeli Švicarji v prvih 8 minutah igre kar 6 minut igralca več, a številčne premoči niso izkoristili.
»Modri« so igrali bojevito, od minute do minute so nevarneje organizirali napade. Šuvak je trikrat pobegnil nasprotnikovim branilcem, v četrtem prodoru pa je končno ugnal Ankena. Tudi Klemencu in D. Horvatu sta se ponudili lepi priložnosti, toda pred švicarskimi vrati sta bila premalo od-
P. V. 1 ločna oziroma zbrana.
Vsa lepa kariera je še pred njim
Dobitnik srebrnega ploščka Zvone Šuvak, uspešen na SP v Italiji, govori o sebi
ORTISEI - Naš reprezentantivni hokejski branilec Zvone Šuvak, ki je pred odhodom na SP dobil od našega uredništva srebrni plošček, kot najboljši igralec letošnjega državnega prvenstva, nadaljuje dobro in zavzeto tudi v mednarodni areni.
»Za sedmi rojstni dan mi je_ oče podaril drsalke. Bile so’ lepe, zakrivljene spredaj in zadaj, z vijaki pritrjene na čevlje. Bil sem ponosen nanje. Celo prijatelji so mi jih zavidali. Prvič sem jih obul na drsališču pod Mežakljo. A že po prvih korakih sem hudo padel. Še zdaj me zaboli trtica, ko se spomnim trdega ledu,« se spominja Zvone Šuvak, ki je bil v hokejski sezoni 1980/81 naš najboljši igralec in strelec. Zmagal je tudi v tekmovanju za »srebrni plošček Dela«.
»Fant, drsanje ni zate, sem razmišljal tedaj. Kaj hitro sem se sezul ter posodi! drsalke enemu izmed prijateljev. Bil sem užaljen. Vsem drugim gre tako lepo, mene pa je »vrglo«. Na led ne stopim več, sem sklenil pri sebi,« pravi zdaj levi krilni napadalec Jesenic in prvega napada hokejske reprezentance Jugoslavije.
Led se je hitro stopil, prišla je pomlad, poletje, jesen in spet zima.
Zvonetovi prijatelji so trumoma odhajali na drsališče. S seboj so nosili tudi hokejske palice. Osemletni deček pa je omahoval. Naj še enkrat poizkusi? Naj še enkrat tvega?
»Reva si, pa tako lepe drsalke imaš!« je večkrat slišal od vrstnikov.
»Zbral sem pogum. Spet sem se pognal po ledu. Nisem padel. Začel sem uživati v drsanju. Kmalu sem poprijel tudi za hokejsko palico in se hokeju zapisal, kot kaže, za vse življenje,« pravi 22-letni reprezentant.
Z desetimi leti je začel trenirati pri pionirjih Jesenic. Njegov prvi trener je bil pokojni Dušan Brun, ki je vzgojil vrsto odličnih hokejistov. S hitrimi prodori in iznajdljivostjo pred vrati je Šuvak opozoril strokovnjake nase še kot pionir. Potem je »prestopil« h Kranjski gori, a se pred štirimi leti spet vrnil k Jesenicam.
»Treniral sem vestno,« pravi nagrajenec našega uredništva, ki je bil leta 1979 na SP skupine B v Barceloni najboljši strelec z 21 goli. »Veliko so me naučili tudi Matko Medja, Vaclav Bub-nik in zdajšnji trener Jesenic Boris Svetlin. Pred menoj je, vsaj upam še dolga kariera. Letos drugič sodelujem na SP. Želim si, da bom tudi tu, v Ortiseju, igral dobro in tresel mreže,« je dejal postavni, 185 cm visoki fant, po poklicu avtomehanik v železarni Jesenice.	K. B.
NAJLEPŠI TRENUTEK V NJEGOVI KARIERI - Zvone Šuvak (desno) sprejema darilo našega uredništva iz rok našega komentatorja Bojana Kavčiča. (Fotografija: Svetozar Busič)
vo mrežo. Le 18 sekund kasneje pa je bilo na semaforu že 3:1 za Švico.
Italijanski sodniki so tedaj naredili hudo napako. Nekdo od ivicarskih igralcev je iz svoje obrambne tretjine poslal plošček prek celega igrišča. Prvi se ga je dotaknil Vidmar. Naši so obstali, čakajoč na sodnikov žvižg, Švicarji pa ne. Plošček je prišel k Stamp-fliju na levem krilu, ta pa je podal prostemu Dekumbisu, ki mu ni bilo težko doseči gola. Vsi protesti naših so bili zaman, sodniki so priznali gol.
Naši so imeli pred iztekom prve tretjine še eno lepo priložnost, šuvak, D. Horvat in Bešič so imeli pred sabo le branilca in vratarja, a z akcijo ni bilo nič.
Jugoslovani so skušali čim prej znižati rezultat. V 23. min. je D Horvat lepo prodrl, a plošček slabo podal prostemu Hafnerju. V 27. min. je imela Jugoslavija prvič igralca več, a priložnosti ni izkoristila.
Zanimivo^ je, da so imeli naši pa tudi Švicarji' po petkrat številčno premoč, a nobenim je ni uspelo izkoristiti.
V	35. min. je Bešič prestregel puck v nevtralni sredini. Silovito je krenil proti švicarskim vratom. Po levi ga je spremljal Klemenc. Ko smo pričakovali, da mu bo podal, je Bešič močno zamahnil In Anken je bil premagan -2:3.
Ta gol je še bolj spodbudil naše, ki so vse bolj opažali, da Švicarji niso »neranljivi«. Sc odločneje so napadali. V 36. min. je G. Hiti prodrl po levem krilu, močno udaril, Ankenu se je plošček izmuznil pod telesom, pridrsel je R. Hiti in izenačil.
V	42. min. je prišlo do težko pričakovanega, a zasluženega vodstva Jugoslavije. Petač, ki je sredi igre v tretjem napadu zamenjal Lomovška, si je priboril plošček in poslal v »ogenj« Saviča. Ta je prodrl po desnem krilu, vrnil plošček Petaču, ki je skoraj iz »mrtvega kota« proti vratom poslal močan strel. Plošček je končal v mreži -4:3.
Le dve minuti kasneje pa so si naši privoščili hudo napako. Trije igralci v »modrih« dresih so se znašli pred Prusnikovimi vrati, a nikomur ploščka ni uspelo izbiti iz obrambne tretjine. Zadel je v prsi Schmida, ki je z volejem izenačil.
Najbolj burni sta bili zadnji minuti tekme. D. Horvat je moral na klop za kaznovane. Švicarji so nevarno napadali, v zadnji minuti pa je moral za D.
Horvatom na klop še Švicar Schmid in ob izenačenih močeh - 4:4 je našim uspelo obdržati neodločen rezultat.
Pri naših so bili najboljši brata Hitija, Šuvak, Hafner, Bešič in Kavec, pri Švicarjih pa Anken. Schmid, Dekumbis in Stampfli.
IZJAVE
Pejdia, trener Jugoslavije: »Bili smo bliže zmagi. Sodniki so Švicarjem priznali neregularen gol.«
Aljančič, predsednik predsedstva HZJ: »Točka proti Švicarjem bo za nas še posebna spodbuda za sklepna dvoboja z Norvežani in Poljaki. Cesti-1 tam igralcem za borbenost.«
šuvak: »Sam bi lahko zabil štiri gole. A švicarski vratar Anken ima izjemne reflekse. Tokrat je imel tudi obilo sreče.«
R. Hiti: »Naredili smo veliko napak. Z rezultatom sem zadovoljen, z našo igro pa ne povsem. Zmagati bi morali. Sodniki so Švicarjem priznali gol po očitni predolgi podaji.«
Bašič: »Sodniki so nam ukradli zmago. Dobro smo se borili. Prepričan sem, da bomo ostali v skupini B.«
Petač: »Naš rod ne pozna porazov v dvobojih a Švico. Kljub temu, da to bili tokrat naši nasprotniki velik favorit, saj so premagali tudi NDR, • katero smo mi izgubili z dvoštevilčnim rezultatom, se jih nismo ustrašili. Ko bi izkoristili vsaj še eno od številnih priložnosti, ali če ne bi linijska sodnika spregledala prepovedane dolge poda-, je, bi ti lahko že zdaj oddahnili. Tako pa bomo morali v zadnjih tekman zastaviti vse sile in dokazati, da upravičeno sodimo v skupino B.«
Lilia, trener Švice: » Z remijem smo lahko zadovoljni mi, pa (udi Jugoslovani. Tekma je bila napeta. Jugoslavija me je presenetila. Priznam, da je bil tretji gol neregularen.«
Schmid: »Dvakrat sem premagal Prusnika, lahko pa ga bi še trikrat. Tokrat nismo bili posebno razpoloženi.«
Stampfli: »Soigralce tem opozarjal, da so Jugoslovani nevarni. Preveč lagodno, že vnaprej prepričani o zmagi, smo začeli, še dobro, da te je za nas tako izteklo.«
BOJAN KAVČIČ
Romunija : Japonska 5:1 (3:0, 1:1, 1:0)
Romunom je končno steklo. Japonce so nadigrali predvsem z odlično taktiko. Bolj ali manj to čuvali svoja vrata, v hitrih protinapadih pa neusmiljeno tresli mrežo japonskega vratarja Iwamote.
Strelci: za Romunijo Solyon 2 in Nistor, Antal in Halaucu, za Japonsko pa Kanou.	BOJAN KAVClC
NDR: Norveška 6:3 (3:2, 0:1, 3:0)
Lestvica
Novi rekordi v Cerknem
Absolutni - SFRJ:
Borut Petrič	~	200 krav)
Borut Petrič	200 mešano
Partizan Beograd	4x100 kravl
Triglav Kranj	4x100 mešano
Borut Petrič	100 kravl
Borut Petrič	100 kravl
Borut Petrič	400 kravl
Borut Petrič	400 mešano
Triglav Kranj	4 x 200 kravl
Borut Petrič	800 kravl
Borut Petrič	1500 kravl
Starejši mladinci - SFRJ	
Miran Kos	200 hrbtno
Darjan Petrič	400 kravl
Boris Novak	400 mešano
Darjan Petrič	800 kravi
Darjan Petrič	1500 kravl
Ml. mladinci - SFRJ	
Andreja Cesnik	200 hrbtno
Ana Košuta	100 delfin
Andreja Ceinik	100 hrbtno
Starejši pionirji - SFRJ	
Ana Košuta	200 kravi
Darja Alauf	200 hrbtno
Ana Košuta	100 delfin
Ana Košuta	400 kravl
Mateja Kosirnik	400 mešano
Absolutni - republiški	
Tina Krašovec	400 kravl
Miran Kos	100 hrbtno
Olga Avbelj	200 kravl
Miran Kos	200 hrbtno
Boris Sevo	200 hrbtno
Karmen Berložnik	100 delfin
Irena Porenta	200 mešano
Rudar Trbovlje	4x 100 kravl
Tina Krašovec	800 kravl
Giorgv Cabafi	100 kravl
Elvis Sevo	200 delfin
Mladinski - republiški	
Olga Avbelj	200 kravl
Elvis Sevo	100 delfin
Hrvoje Barič	100 delfin
Pionirski - republiški	
Simona Zavratnik	100 delfin
Maja Ozretič	100 prsno
1:50,37
2:08,11
3:37,66
4:10,04
0:52,30
0:52,20
3:50,75
4:30,37
7:55,52
8:05.00
15:18,22
2:06,04
3:56,15
4:32,60
8:09,20
15:25,63
2:25,62
1:07,29
1:07,90
2:07,92
2:26,24
1:07,29
4:27,78
5:13,20
4:27,87 SRH 0:59,27 SRS 2,09,66 SRS 2:06,04 SRS 2:07,51 SRH 1:07,57 SRS 2:27,65 SRS 3:39,99 SRS 9:14,57 SRS 0:53,44 SAP V 2:07,89 SRH
2:09,66 0:59,43 SRH 1:00,13 SRH
1:08,08 1:17,82 SRH
NAMIZNOTENIŠKE NOVICE
Sobota ekipni prvak SRS med najmlajšimi
LJUBLJANA - Vrsta Sobote je po dveh letih prevlade Ljubljane znova postala republiški ekipni prvak med najmlajšimi namiznoteniškimi igralci. Na nedeljskem prvenstvu SRS na Ravnah so Sobočani v postavi Kovač, Močan in Veren osvojili prvo mesto, potem ko so med desetimi nastopajočimi ekipami dosegli osem zmag, izgubili pa eno samo srečanje z Gorenjsko—Savo. Prvih šest ekip na prvenstvu je bilo zelo izenačenih, nekoliko pa sta razočarali selekciji Lj.—Kajuh in Gorenjske-Triglav, ki se nista uvrstili v finale državnega prvenstva. Tako bosta Slovenijo zastopali samo vrsti Sobote in Gorenjske—Save. Pohvalo zasluži še najmlajša selekcija Ko-roške-Fužinar, ki je v postavi Jamšek, Bezjak in špegel osvojila zelo solidno 4. mesto.
Izidi — 1. kolo: Triglav - Sava 3:2, Kajuh I. - Kajuh II. 3:0, Sobota -Lendava 3:0, Fužinar I. — Fužinar II. 3:0, Kočevje - Maribor 3:1, 2. kolo: Kočevje - Sava 3:1, Maribor - Fužinar II. 3:1, Sobota — Fužinar I. 3:0, Kajuh II. — Lendava 3:1, Kajuh I. — Triglav 3:0; 3. kolo: Sava — Kajuh I. 3:0, Triglav — Lendava 3:0, Fužinar I.
Kajuh II. 3:0, Sobota - Maribor >r3:0, Kočevje — Fužinar II. 3:2; 4. kolo: Sava - Fužinar II. 3:0, Sobota-Kočevje 3:0, Kajuh II. - Maribor 3:2, Fužinar I. - Triglav 3:2, Kajuh I. — Lendava 3:0, 5. kolo: Sava — Lendava 3:0, Kajuh I. — Fužinar I. 3:1, Triglav — Maribor 3:1, Kočevje - Kajuh II. 3:1, Sobota — Fužinar II. 3:0; 6. kolo:
Nizozemska : Francija 1:0 (0:0)
ROTTERDAM - V tekmi 2. sku-pino kvalifikacij za SP v Španiji je Nizozemska z golom Muhrona (47) z 1:0 premagala Francijo. V tekmi te skupine je v Bruslju Belgija z golom Ceulemansa (88) premagala Irsko z 1.0.
V	tekmi 3. skupine pa je v Ankari Turčija izgubila z Walesom z 0:1, pred 40.000 gledalci pa je edini gol dosegel Harris (68).
V	6. skupini pa sta v Glasgowu Škotska in Sev. Irska igrali 1:1 (0:0). Pred 70.000 gledalci sta bila strelca Hamilton za goste in Wark za domačine.
Na Wembleyu pa je bila prijateljska tekma med Anglijo in Španijo. Pred 72.000 gledalci so zmagali Španci z 2:1 (2:1). Gola za Špance sta dala S°trustegui (4) in Zamora (32), za Angleže pa Hoddle (27).
V	Bratislavi pa je pred 17.000 gledalci Švica nepričakovano premagala ČSSR z 1:0 (0:0). Edini gol je iz enajsmetrovke dosegel Botteron.
Vozila : Olimpija 1:6 (1:2)
NOVA GORICA - Štadion Vozil, gledalcev 3000, sodnik Pribič (NG).
STRELCI: VoljČ^2, Elsner, V. in P. Ameršek ter Rožič po 1 za Olimpijo ter Bratkič za Vozila.
Ljubljančani so v prvem delu nekoliko podcenjevali domačine, zato pa so #v drugem zapustili odličen vtis. Igrali so na vso moč in ob šestih golih zamudili še štiri zares lepe priložnosti. Domačini so igrali nekoliko preveč spoštljivo do gostov.
RUDI VARL
Višnjevac:
lahko
zmagamo
V taboru nogometašev Olimpije ni strahu pred derbijem s Crveno zvezdo
UUBUANA - »Ce lahko prema-gamo Crveno zvezdo? Le zakaj ne? V vsaki tekmi igramo na zmago, pa če je naš nasprotnik Dinamo v Zagrebu, Hajduk v Splitu ali pa Crvena zvezda v Beogradu. Seveda to ne pomeni, da bomo v nedeljo premagali Zvezdo, poskusili bomo. Tekma za nas prihaja v pravem času. V igri z enim najboljših evropskih moštev bomo lahko videli koliko veljamo. Ne bomo igrali »na rezultat«, nas zanima igra, ki pa seveda tudi prinaša svoje.« Tako je odgovoril ljubljanski nogometni trener Vukašin Višnjevac na vprašanje o možnostih Olimpije v nedeljski tekmi s Crveno zvezdo. Žal mu je, da tekme ne bo prenašala televizija, po njegovem mnenju bo derbi zares spektakularen. Motivov igralcem ne manjka. Zvezda je vselej navdihovala igro Amerška, Rožiča in Hajduka, Petrovič in Bošnjak pa bosta pred očmi selektorja Miljana Miljaniča hotela dokazati, da si zaslužita modri dres. Višnjevcu dilem ne manjka: Vujnovič ali P. Ameršek, Šarenac ali Terčič, Sejdič ali Elsner, Rožič ali Domadenik ali pa celo Savovič? Težko se bo odločil, igra z Zvezdo pa bo pokazala ali je Olimpija res na pravi poti.
F. B
Presegli so svoje načrte
Za košarkarje Slovana je bila sezona nadvse uspešna — Letos vnovič za vrh
UUBUANA - Koiarkarji Slova-na so v pretekli sezoni celo presegli pričakovanja. Takšna je osnovna ocena sekretariata kluba, ki se je sestal po končani sezoni ter pripravil oceno in predloge dela za naprej, ki jih bo te dni predložil izvršnemu odboru. Ekipa se je pod vodstvom trenerja Janeza Drvariča na koncu leta borila za napredovanje v 1. A ligo, kar je nad načrti, ki so si jih zastavili na začetku sezone. Vsekakor je to uspeh načrtnega štiriletnega dela in prizadevanj igralcev in trenerjev. Prav trener Drvarič s pomočnikom Brenkom ima veliko zaslug za ta uspeh. S strokovnim delom in tovariškim vzdušjem v ekipi, ki sta ga ustvarila, sta z razpoložljivim igralskim kadrom kljub omejenim finančnim možnostim na koncu konkurirale celo za vrh.
Po nekajdnevnem počitku bodo začeli priprave za načrtovana gostova-pja v tujini, že v kratkem pa bo trener s sodelavci pripravil tudi podroben načrt dela za novo sezono, v kateri naj bi se Slovan spet boril za vrh 1. B lige. Seveda pa bo v klubu treba urediti tudi finančni položaj, če naj bi v novi sezoni uresničili tudi strokovne načrte, ki so na osnovi letošnje igre lahko vnovič zelo ambiciozni.
Sava - Sobota 3:2, Kajuh I. - Fužinar II. 3:0, Kočevje - Triglav 3:1, Kajuh I. - Maribor 3:1, Fužinar I. - Lendava %3:0; 7. kolo: Sava - Fužinar I. 3:1, Maribor - Lendava 3:0, Kajuh I. -Kočevje 3:0, Triglav -Kajuh II. 3:0.
Končni vrstni red: 1. Sobota 16 točk (26:4), 2. Gorenjska — Sava 14 (24:9), 3. Lj:-Kajuh I. 14 (22:8), 4. Koroška - Fužinar I. 12 (20:8), 5. Kočevje 10 (8:15), 6. Gorenjska — Triglav 10 (18:15), 7. Lj. - Kajuh II. 6 (10:18), 8. Maribor 4 (11:22), 9. Kor. - Fužinar II. 2 (6:24), 10. Pomurje - Lendava 0 (1:27). Deset najboljših posameznikov:	1. Močan
(Sob) 10:1, 2. Jeraša (Sava) 10:2, 3. Jamšek (Fuž) 9:2, 4. Zalaznik (Kaj) 8:3, 5. Spelič (Koč) 10:4, 6. Kovač (Sob) 5:2, 7. Kalinik (Kaj) 7:3, 8. Veber (Tr) 8:5, 9. Matjaševič (Tr) 6:5, 10. Maček (Sava) 6:6 itd.
D. N.
200 nastopajočih na Jesenicah
LJUBLJANA - Na Jesenicah bo v soboto in nedeljo. 28. in 29. t. m., pravi namiznoteniški praznik. Domači klub bo v soboto, 28. t. m., gostil vse najboljše iz vrst najmlajših, ki bodo igrali za naslove prvakov SRS. Nastopilo bo več ko 100 igralcev in igralk iz vseh slovenskih središč, sklepni del prvenstva pa bo hkrati tudi kvalifikacijski del za uvrstitev najboljših na DP v Ivangradu. V ospredju zanimanja bodo predvsem srečanja pionirk, med katerimi so tudi vse kandidatke za državno reprezentanco.
Za nedeljp pa so Jeseničani pripravili že 5. ponovitev memoriala Judite Pavlič-Novakove, na katerem bo v štirih disciplinah tekmovalnega sporeda nastopilo približno 200 igralcev in igralk iz 19 klubov. Razen ččtverice najboljših udeležencev Spens v Novem Sadu, ki so sedaj na pripravah v Poreču ter igralk, ki so na MP Italije, bodo nastopili tudi vsi najboljši.
D. N.
Olimpija prva v Sodražici
LJUBLJANA - Ekipni prvak za pionirke MRZ Ljubljana v namiznem tenisu je Olimpija, ki je v postavi Barbara Reflak in Eva Novak zmagala na finalnem turnirju v Sodražici. Ljubljančanke so premagale vse nasprotnice, domačinke in Ilirijo s 3:1, Kemičar in Vesno pa s 3:0. Zelo so presenetile Članice domače Sodražice z osvojitvijo drugega mesta v postavi Gašperič, Zavodnik, potem ko so s 3:0 premagale Kemičarja in Vesno, s 3:1 pa Ilirijo. Kemičar je dosegel dve zmagi: s 3:1 je premagal Ilirijo in s 3:0 Vesno, Založanke pa so brez zmage ostale na zadnjem mestu za Ilirijo, ki jih je premagala 3:0.
Končni vrstni red: 1. Olimpija 8 točk (12:2), 2. Sodražica 6 (10:4), 3. Kemičar (Hr) 4 (6:7), 4. Ilirija 2 (6:9), 5. Vesna (Zalog) 0 (0:12).
Na drugem turnirju ekip pionirjev v Logatcu je zmagala Ilirija z 8 točkami pred Ljubljano 6, Logatcem 4, Kočevjem 2 in Prestrankom 0 točk. Ilirija je premagala Ljubljano, Logatec in Kočevje s 3:1, Prestranek pa s 3:0, Ljubljana Logatec in Kočevje s 3:1, Prestranek s 3:0, Logatec pa Kočevje s 3:0. V finalu, ki bo 3. aprila v Ljubljani, bosta igrala Ilirija in Ljubljana z najbolje uvrščenima ekipama iz druge skupine, to je Novim mestom in Olimpijo. Druge ekipe se bodo merile za nižje uvrstitve.	D. N.
Novomeščani presenetili
LJUBLJANA - V nedeljo so v Hrastniku. Zalogu. Kočevju in Ljubljani odigrali prvi ekipni namiznoteniški turnir pionirjev in pionirk. Prese-
NDR
Italija
Poljska
Švica
SFRJ
Romunija
Japonska
Norveška
1 28:12 8 0 19:9	8
0	33:14 7
1	16:14 6
3	17:30 3
4	15:19 2 4 13:25 2 4 12:30 2
Sobotni pori: - Jugoslavija : Norveška, Švica : Romunija, NDR : Poljska, Italija : Japonska.
Halu, Ortisei!
Prizorišče SP skupine B je obiskala tudi posebna delegacija prireditelja OI 1984 iz Sarajeva. V tiskovnem središču je novinarjem razdelila po dve lični knjižici z barvnimi fotografijami, v katerih predstavljajo Jahorino in Sarajevo ter kaj so doslej v zvezi s pripravami že storili.
Italija oziroma Cortina d’ Ampezzo poteguje za prireditelja zimskih OI 188. Zato so izkoristili priložnost in povabili novinarje v Cortino, kjer so bile OI že leta 1956, in jim razkazali proge ter ledeni štadion.
Pozornost učinkovitejši igri v napadu
Za rokometno tekmo Slovana s CSKA je izjemno zanimanje
LJUBLJANA - Iz športne dvorane na Kodeljevem odmeva kot bi se bližal potres in le kdaj pa kdaj silovito udarjanje žog ob parket ali vratnice preglasi že precej hripav glas trenerja rokometašev Kolinske Slovana Jožeta Šilca. »Fantje se zavedajo svoje »zgodovinske« priložnosti« pravi »Šiljo«. »še enkrat smo si ogledali posnetke iz Moskve, zlasti tistih prvih deset minut drugega polčasa, ko smo zapravili vse, kar smo dosegli v prvem. Prepričali smo se o svojih »luknjah« v obrambi in o neizkoriščenih možnostih v napadu. In ker bomo morali biti v nedeljo najbolj udarni prav v napadu, intenzivno vadimo take taktične variante, prek katerih bi lahko najbolj napolnili mrežo sovjetskega reprezentančnega vratarja Tomina.«
Za tekmo, ki se bo v nedeljo začela ob 17.30 - vodila jo bosta švicarska sodnika Ischer in Ry-kart — je kljub neposrednemu TV prenosu izjemno zanimanje.
Brnik (žal) le vmesna postaja
Najboljši alpski smučarji sveta so bili včeraj za nekaj ur spet pri nas — V soboto v Laaxu
LJUBLJANA, 26. marca - Bela karavana svetovnega pokala, Id )e v nedeljo popoldne krenila z brniškega letališča in v Borovca uprizorila predzadnje dejanje letošnje sezone, se Je danes za nekaj časa spet ustavila na ljubljanskem letališča, nato pa nadaljevala pot v Zarlch In Lastx, ki bo v soboto in nedeljo prizorišče finala petnajstega svetov-nega pokala v alpskem smučanju.
Udeleženci finiša svetovnega pokala so bili vsi po vrsti nezadovoljni, da se niso ustavili na Brniku zato, da bi krenili v Kranjsko goro. Vsak podaljšek poti je ob koncu štirimesečnega tekmovanja smučarjem še posebej odveč, saj je med njimi že čutiti utrujenost, ki je razumljiva posledica potovanj od smučišča do smučišča po vsem svetli.
V 'jugoslovanski reprezentanci na finalu svetovnega pokala v Laaxu bodo štirje tekmovalci - Bojan Križaj, Jože Kuralt, Boris Strel in Grega Be-
Zmaga in remi z Madžari
BOSANSKI BROD - Jugoslovanska rokometna reprezentanca je v nekoliko oslabljeni postavi odigrala dve tekmi z ekipo Madžarske. V Prijedoru je zmagala z 28:23, v povratni tekmi v Bosanskem Brodu pa je igrala 21:21.
Rekordno prvenstvo
Na državnem prvenstvu v plavanju v Cerknem je bilo doseženih kar 40 državnih in republiških rekordov v vseh starostnih kategorijah
LJUBLJANA - Čeprav nisem preverjal, vendarle lahko trdiin, da doslej v Jugoslaviji ie nismo imeli plavalnega tekmovanja, na katerem bi Mio doseženih toliko rekordnih izidov kot na minulem držav-nem prvenstvu, v Cerknem - 11 absolutnih rekordov, 5 za starejše mladince, 3 za mlajše mladince, 5 za starejše pionirje. Če k temn dodamo še 16 republiških rekordov različnih kategorij (pri tem seveda nismo upoštevali, da so vsi državni rekordi hkrati tudi republiški), potem smo dobili 40 novih rekordnih rezultatov. Vsekakor impozantna Številka, ki govori o doslej najbolj kvalitetnem državnem prvenstvu.
Borut Petrič je bil tudi tokrat plavalec štev. 1. Vsak njegov štart je bil nov rekordni dosežek, še zlasti pa so pomembni rezultati na 200, 400 in 1500 m kravl. Kot pri vseh dosedanjih Startih v letošnji zimski sezoni je tudi tokrat dokazal, da se zelo marljivo pripravlja na letošnji najpomembnejši nastop na evropskem prvenstvu. Od 11 novih absolutnih rekordov jih je kar 8 pripadlo Borutu Petriču, rezultat na 400 m kravl pa ga uvršča med najboljše na svetu. Morda bi mu z nekoliko bolj racionalno razdelitvijo tempa celo uspelo doseči rezultat pod 3:50,0.
Težko bi sc odločili za vrstni red vseh tistih odličnih plavalcev, ki so sledili Borutu. Tu je nedvomno njegov brat Darjan z odličnimi rezultati na 200, 400 in 1500 m kravl, od katerih bi morali na prvo mesto postaviti nov mladinski rekord na 1500 m kravl, rezultat, ki ga vse do letošnje
netili so pionirji iz Novega mesta, ki so neporaženi zmagali na turnirju v Hrastniku, medtem ko so v Kočevju zmagali Ilirijani pred domačo ekipo Tudi Ilirijani so bili na koncu neporaženi. Za tekmovanja pionirk ne veljajo pohvale, ker so na turnirju v Ljubljani neopravičeno izostale ekipe Prestranka in Ljubljane, v Zalogu pa Litija in Novo mesto. Večina osnovnih organizacij daje precej večji poudarek moškemu namiznemu tenisu kot ženskemu že pri najmlajših.
Pionirji: skupina A — Hrastnik —1 kolo: Kemičar - Litija 3:0, Vesna — Olimpija 1:3, 2. kolo: Novo mesto — Vesna 3:0, Olimpija — Kemičar 3:0, 3. kolo: Litija - Vesna 0:3, Olimpija Novo mesto 1:3, 4. kolo: Kemičar -Vesna 3:0, Novo mesto - Litija 3:0, 5. kolo: Olimpija - Litija 3:0, Novo mesto - Kemičar 3:0; vrstni red: 1. Novo mesto 8 točk, 2. Olimpija 6, 3. Kemičar 4, 4. Vesna (Zalog) 2, 5. Litija 0 točk.
Skupina B - Kočevje - 1. kolo: Ilirija - Ljubljana 3:0, Logatec - Prestranek 3:2, 2. kolo: Ljubljana - Logatec 3:1, Ilirija — Kočevje 3:1, kolo: Kočevje - Logatec 3:0, Ljubljana - Prestranek 3:0, 4. kolo: Kočevje — Prestranek 3:0, Ilirija - Logatec 3:2, 5. kolo: Ilirija - Prestranek 3:0, Kočevje - Ljubljana 3:1; vrstni red: 1. Ilirija 8 točk, 2. Kočevje 6, 3. Ljubljana 4, 4. Logatec 2, 5. Prestranek 0 točk.
Pri pionirkah je bila v skupini A odigrana samo ena tekma. Kemičar je premagal Vesno s 3:1. V drugi skupini pa tri: Sodražica je premagala Ilirijo 3:2, Olimpija Ilirijo 3:1 in Olimpija Sodražico 3:0. Vrstni red je naslednji: 1. Olimpija 4, 2. Sodražica 2, 3. Ilirija 0 točk. Tekmovanje se bo nadaljevalo v soboto, 21. t. m. s turnirji v Novem mestu, Logatcu za pionirje obeh skupin, za pionirke pa v Hrastniku in Sodražici (ta turnir bo že v četrtek, 19. t. m.).
D. N.
Pokal Foemina v Ricconeju
LJUBLJANA - NTZS je sprejela vabilo italijanske namiznoteniške zveze za udeležbo mladinske reprezentance Slovenije na turnirju za pokal Foemina v Ricconeju, 28. in 29. t. m. Za pokal bosta igrali dve italijanski reprezentanci ter vrsta Avstrije.
Slovenska vrsta bo nastopila v postavi: Reflak, Džankič, Pene (vse OI), Slamič (Kemičar), rezerva pa je Mesec (Sava). Mladim slovenskim igralkam bo nastop v Ricconeju lepa priložnost za nabiranje mednarodnih izkušenj.
Nove Izdaje ob SPENS 81
NOVI .SAD - Ob 36. svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki bo od' 14. do 26. aprila v Novem Sadu, pripravljajo štiri nove publikacije, posvečene tej športni manifestaciji. Knjiga »Od Sarajeva do Novega Sada«, delo avtorja Zdenka Uzorinca, bo imela naklado 2.000 izvodov. »Program« in »Vodič« prvenstva bosta namenjena gostom prvenstva in gledalcem, naklada bo 5.000 izvodov.
Hkrati pripravljajo tudi fotomono-grafijo Novega Sada v nakladi 7.000 izvodov, znani karikaturist vojvodinskega dnevnega lista »Dnevnik« Bu-dimir Vojinovič pa je pripravil zbirko karikatur »Lale«, maskote svetovnega prvenstva, ki jo bodo natisnili v nakladi 5.000 izvodov.
Najmlajši Šiškarji na snegu
KRANJSKA GORA - Letos se je zimovanja za najmlajše občane Šiške na Blokah in Gozd Martuljku udeležilo 550 cicibanov in cicibank. Po tekmovanjih enot in posameznih VVZ se je občinskega prvenstva v veleslalomu na smučišču Brsnina udeležilo 80 tekmovalcev iz vseh šiškarskih vrtcev. Najuspešnejša je bila ekipa »Andersen,« ki je zmagala ekipno pri cicibanih in cicibankah.
Rezultati - cici banke: 1. Baša (Andersen), 2. Klopčič (M. Majcen), 3. Cere (Andersen); cicibani: 1. Spasič (Medvode), 2. Stražar (Najdihojca), 3. Zakrajšek (R. Dragar); ekipno cicibani: 1. »Andersen« 84 točk, 2. Medvode 73, »Najdihojca« 70; ciciban-ke: 1. »Andersen« 78 točk, 2. Litostroj 72, 3. »M. Majcen« 52 točk.
VINKO JURJEC
sezone pozimi ni nikoli dosegel Borut. Tu je »večni drugi« Boris Novak, ki je zelo ogrozil Mirana Kosa na 100 m hrbtno, premagal državnega prvaka na 100 m prsno Ferenca v disciplini na 200 m prsno, zlasti pa je navdušil z odličnim rekordom na 400 m mešano. Zanimiva je ugotovitev, da je Borut Petrič sicer dosegel 8 novih rekordnih rezultatov, da je pa hkrati izgubil kar 4 svoje mladinske rekorde, prav tiste, za katere smo mislili, da bodo ostali dolga leta njegovi. Darjan mu je »odvzel« rekorde na 400, 800 in 1500 m kravl, Novak pa na 400 m mešano. Tu je še Miran Kos z novima rekordnima izidoma na 100 in 200 m hrbtno, izmed katerih je zlasti tisti na 200 m vsega 5 stotink sekunde slabši od absolutnega rekorda Nenada Miloša.
Še mnogo je imen med člani, ki so prijetno presenetili. To velja predvsem za brata Seva v delfinu in hrbtnem, pa Dopsaj, ki je v odsotnosti Boruta Petriča zlahka zmagal na 100 m kravl, morda nekoliko novo ime v vrhu jugoslovanske elite pa je Djerdj Cabafi iz Sente, plavalec iz izredno uspešne plavalne generacije letnika 1964, ki je z rezultatom na 100 m kravl najavil kandidaturo za člana štafete 4x100 m kravl za EP.
Čeprav je bila tudi v ženskem delu tekmovanja dosežena vrsta novih rekordov, moramo vendarle ugotoviti, da po kvalitetnem vrhu naše žensko plavanje še vedno zaostaja za moškim. Po številu zlatih kolajn je bila najuspešnejša Ana Košuta iz Dubrovnika, ki je osvojila tri naslove, po dvakrat zlati so Cesnikova, Praprotni-kova in Kosirnikova, po enkrat pa Krašovčeva, Porentova in Šeparoviče-va. Poleg teh prvakinj je treba omeniti še novi rekorderji Avbljevo in Ber-ložnikovo, pa najmlajši rekorderki, komaj 13-letni Alaufovo in Zavratni-
NOVO NA TUJEM
Naši mladinci izpadli
SOFUA — V povratni tekmi mladinskih nogometnih reprezentanc za sodelovanje na EP je Bolgarija premagala Jugoslavijo z 1:0. Prva tekma pri nas se je končala z 0:0, tako da so se na finalni turnir uvrstili bolgarski nogometaši.
Na kratko
LJUBLJANA — ŠD Iskra in sindikalna organizacija bosta organizirla redni trimesečni brzoturnir. Tekmovanje bo 28. t. m. v restavraciji na Pržanu z začetkom ob 8.30 uri.
Meninski veleslalom uspel
GORNJI GRAD - V nedeljo je PD Gornji grad uspešno izvedlo že Četrti veleslalom na Menini planini, ki so se ga udeležili planinci iz petih PD mozirske občine. Skupaj je nastopilo kar 83 planincev vseh generacij. Or-' ganizatorjem sp bili v veliko pomoč domžalski radioamaterji, tako da je tekmovanje na dobro pripravljeni progi teklo hitro in varno. Udeleženci so zadovoljni zapuščali Menino planino. Na tekmi je bila najuspešnejša ekipa domačinov. To priložnost so planinci izkoristili tudi za pogovore o nadaljnjem sodelovanju. Tudi do poletja, ko bo dom na Menini planini redno oskrbovan bo odprt vsako lepo soboto in nedeljo, obiskovalcem pa bodo na voljo prenočišča, čaj in pijača.
FRANC PAHOVNIK
ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠA
Nezadržni Psahis povečal prednost na celo točko
V sedmem kolu mednarodnega turnirja Bosna 81 je prvi favorit kot črni premagal Langewega
SARAJEVO, 26. marca - Sovjetski državni prvak, mednarodni mojster Psahis je po sedmem kolu tradklonalimga, 20. mednarodnega turnirja že celo točko pred naj nevarnejšim zasledovalcem, vzhodnonemškim velemojstrom Uhhnaimom. Vodilni je bil tudi edini, Id je v tem kolu osvojil celo točko.
Djurič, Uusi 6 (1),
Rezultati 7. kola: Kurajica : Csom remi, Arapovič : Uhlmann remi, Lan-geweg : Psahis 0:1, Janša : Kneževič remi, Kelečevič : Martinovič remi, Osmanovič : Lukacs remi, Klarič : Dizdarevič prek.. Draško : Čekro prek.
V nadaljevanju prekinjene partije iz 6. kola sta Martinovič in Kurajica remizirala.
Vrstni red: Psahis 6, Uhlmann 5, Kurajica 4,5, Csom, Langeweg, Lukacs, Arapovič 3,5, Janša 3 itd.
Tal) dohitel Glpslisa
TALLIN, 26. marca - Pred zadnjim kolom Keresovega memoriala imata Talj in Gipslis enako število točk, njuno srečanje v tem kolu pa se je končalo remi. Bivši svetovni prvak je dohitel Gipslisa z zmago v 13. kolu, ko je premagal Vogta. Naš Djurič je v
13.	kolu remiziral z Vajngoklom, v
14.	pa je prekinil z Nejem.
Vrstni red: Talj, Gipslis 9, Gufeljd 8, Ftačnik, Nej 7,5 (1), Bagirov 7,5, Bronštejn *7,2 (2), Petursson 7 (1),
kovo, ki sta že posegli v jugoslovanski vrh. Na splošno lahko ugotovimo, da je naš ženski tekmovalni del zelo mlad, saj se pretežni del najboljših plavalk suče med 14. in 15. letom starosti. To je sicer zelo spodbudno in perspektivno, toda zelo malo je bilo doslej tistih, ki so iz teh pionirskih vrst prestopile v mladinski kategoriji prag evropske kvalitete.
Letošnje državno prvenstvo je bilo prvič po novem tekmovalnem sistemu: brez ekipnega tekmovanja ter z dvema finalnima tekoma. Prav verjetno je, da je delno tudi novi sistem vplival na odlične rezultate. Plavalci so bili razbremenjeni boja za točke in so se lahko resnično posvetili izključno svojim disciplinam, brez taktiziranja in drugih obremenitev. Tudi dvojni finalni nastop je bil za tekmovalce zelo privlačen, saj je omogočal mnogo večjemu številu tekmovalcev popoldanski finalni nastop. Kljub temu, da je na prvenstvu manjkalo nekaj tekmovalcev, ki bi sodili vsaj v finale - B, pa moramo ugotoviti, da je novi sistem na štartu uspel.
Dobra organizacija tekmovanja rokah preskušenih plavalnih delavcev PK Triglav, gostoljubnost domačinov, odličen objekt, vse je pripomoglo, da je novi plavalni center v Cerknem postal zelo popularen v jugoslovanskem plavalnem športu.
MITJA PREŠERN
2, pa bosta štartala tudi na nedeljski aralelni tekmi, ki šteje samo za ekip-
nedik, Križaj in Strel, ki sta se v skupnem vrstnem redu uvrstila med prvih 32, para
no uvrstitev. JOŽE DEKLEVA
Več ko 1000 gradbincev na ŠIG
LJUBLJANA - Več kot 1000 tek-movalcev in tekmovalk se je ob dveh sobotah udeležilo 19. zimskošportnih iger gradbincev v Kranjski gori in Ratečah. Udeleženci iz 93 delovnih organizacij so vnovič potrdili namero gradbenikov, da nadaljujejo upeljano tradicijo teh tekmovanj. Organizacijo je dobro izvedlo SOP Grosuplje.
Dva prelepa sončna dneva sta še posebej prispevala k odličnemu razpoloženju vseh tekmujočih. Tovarna Elan pa razpoloženje, saj je podarila Štiri pare smuči, ki so jih po žrebanju dobili srečni dobitniki, udeleženci ŠIG.
Gradbinci so ob tej priložnosti sklenili, da bodo prihodnje igre organizirali že v februarju v dveh zaporednih dnevih. Obenem pa bodo spremenili tudi že vsa leta vpeljano kategorizacijo po starosti in upoštevali določila SZS. Tako bodo poslej ločeno v svojih skupinah tekmovali tudi udeleženci in udeleženke stari nad 50 let, saj jih je med njimi še kar precej aktivnih. •
V	obeh delih tekmovanj so se najbolj izkazali tile: veleslalom, ženske nad 30 let: 1. Vindišar (Kranj), 2. Košič-Šonc (Velenje), 3. Omahen (Grosuplje); do 30 let: 1. Hafner (Termika Lj), 2. Stanovnik (Gradis), 3. Muraus (Konstruktor Mb); moški nad 40 let: 1. Slivnik, 2. Čop (oba Gradb. Kranj), 3. Vidic (Gradis, Kranj); od 33 do 40 let: 1. Klinar (Gradb. Kranj), 2. Markovič (Grosuplje). 3. Wolle (Gradnik Logatec); do 33 let: 1. Kavčič, 2. Vodopivec (oba SCT Lj), 3. Rozman (Tržič); teki, ženske nad 30 let: 1. Vodnik (Tehnik, Šk. Loka), 2. Hvasti (Gradb. Kranj), 3. Jemec (Geodet, zavod SRS); do 30 let: 1. Šuštaršič (Gradb. Kranj), 2. Gabor (Zavod za urban. Mb), 3. Žvan (Bohinj); moški nad 40 let: 1. Rozman (GP Bohinj), 2. Bahar (GIP Obnova Lj), 3. Dolenc (Gradb. Kranj); od 33—40 let: 1. Albreht (Gorenje Radovljica), 2. Žabre (Elim Jes.), 3. Vodnik (Tehnik Šk. Loka); do 33 let: 1. Piber (Gradis Lj), 2. Kalan (Gradb. Kranj), 3. Zupan (Gradb. Kranj).
V	skupni uvrstitvi je bila spet najbolj uspešna ekipa Gradbinca iz Kranja pred Gradisom (Ljubljana), Slovenija ceste-Tehnika (Ljubljana), SGP Grosuplje, SGP Tehnik, PAP Ljubljana, Geodetski zavod SRS, Nivo Celje, SGP Konstruktor Maribor, Standard Invest Ljubljana.
MAKS MEGUŠAR
Na osnovi svojega sklepa z dne 5. 3. 1981 ter na podlagi 27., 28., 29.. 30., 127. ter 128. člena statuta TOZD Opera in balet SNG Ljubljana
Svet TOZD Opera in balet SNG Ljubljana
RAZPISUJE
proste naloge in opravila delavcas posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo 4 let
UMETNIŠKEGA VODJO TOZD
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	visoka strokovna izobrazba (AG) oziroma druga ustrezna visoka izobrazba
-	znanje dveh svetovnih jezikov
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj
Za zgoraj navedene proste naloge in opravila se lahko prijavijo kandidati, ki poleg navedenih pogojev izpolnjujejo še posebne pogoje, da so se v dosedanjem delu izkazali z organizacijsko sposobnostjo in samostojnostjo, z zavzetostjo za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov in za nagrajevanje po delu ter z moralno etičnimi vrlinami.
Stanovanja ni na voljo.
Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, naj v roku, 15 dni po objavi razpisa pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov:
TOZD OPERA IN BALET, Župančičeva 1,61000 Ljubljana
»Za razpisno komisijo«
O izbiri kandidata bodo prijavljeni obveščeni v zakonskem roku.
27-2041
Kjarner 6,5 (1)...
Voremaa 4,5.
Nunn pred Matulovičem
HELSINKI, 26. marca - V derbiju mednarodnega turnirja je Matulovič dosegpl dobljen položaj z Nunnom, vendar je kasneje naredil napako, tako da se je angleški velemojster rešil v remi. I
Vrstni*red: Nunn 6, Matulovič 5,5, Fara go, Rantanen, Sznapik 5 itd. Do konca turnirja so še tri kola.
Dopisni šahisti za ženski in mladinski naslov
LJUBLJANA - Odbor za dopisni šah je razpisal republiško prvenstvo, za članice in mladince. Nastopajo lahko vse članice, ki živijo v Sloveniji in plačajo prijavnino 50 dinarjev. Za mladinsko prvenstvo pa se lahko prijavijo igralci, rojeni leta 1962 in mlajši, vpisnina zanje pa je 30 dinarjev. Prijave in vpisnino sprejema šahovska zveza Slovenije, Ljubljana, Cankarjeva 1.	J. J.
SLOVIN SLOVENIJAVINO TOZD ŽALEC, ŽALEC Polnilnica COCA-COLE
Po sklepu odbora za delovna razmerja
razpisujemo prosta dela in naloge
1. VODENJE RAČUNOVODSTVA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati to naslednje pogoje:
-	višja oz. srednja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri
-	tri leta delovnih izkušenj na enakih oz. podobnlt delih
I
Delovno razmerje za razpisana dela in naloge sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece.
Kandidati morajo v 15 dneh od dneva objave vložiti pisne vloge z vsemi potrebnimi dokazili na gornji naslov.
26-2026
12. stran ★ DELO
Z nabiranjem školjk so uničevali obalo
Devet fantov iz Kopra in Izole bo moralo zaradi nabiranja dateljev pred sodnike za prekrške — Lovili so brez dovoljenja — Dober zaslužek
KOPER, 26. marca — Ob povečanem povpraševanju po datelj ih, zelo okusnih školjkah, so nekateri domačini na slovenski obali »zavohali posel«, ki jim bi lahko navrgel lepe denarce. Ker pa je nabiranje dateljev brez ustreznega dovoljenja prepovedano, bo moralo devet fantov iz Kopra in Izole, ki so jih pri nabiranju zalotili koprski miličniki, stopiti pred sodnika za prekrške.
Povpraševanje po tej vrsti školjk je še krepko preseglo ponudbo, zato so tudi gostilničarjem ne trese roka, ko za kilogram dateljev odštejejo od 230 do 300 dinarjev. Za datelje, prstake ali kamenožrke, kot jih tudi imenujemo, se zanimajo tudi gostilničarji z druge strani meje, ki so za kilogram pripravljeni plačati od
• Datelje poznamo bolj na krožniku in po njihovem okusu, malo pa vemo o njihovem življenju. Že majhen datelj začne vrtati v kamen. Vrtino si dela z obračanjem in izločanjem ogljikove kisline. Rov je zmeraj večji od školjke, tako da se lahko odpira. Na svoji »življenjski poti« skozi kamen datelj raste, tako postane rov za njim preozek in ne more več ven — v bistvu se školjka sama zakoplje. Da bi dosegel dolžino šestih centimetrov — po predpisih manjših ne bi smeli nabirati - potrebuje nič manj kot 40 iet.
12 do 17 tisoč lir, kar po uradni menjavi pomeni 400 do 600 dinarjev.
Na zasoljeno odkupno ceno te vrste školjk ne vpliva samo povečano povpraševanje, temveč tudi težavno nabiranje. Datelj namreč živi v skali, do njega pa pridemo le, če skalo odlomimo, kar z drugimi besedami pomeni, da z intenzivnim nabiranjem počasi spreminjamo konfiguracijo obale.
Na slovenskem koščku morja je bilo do letos prepovedano nabiranje školjk v pasu ene milje od obale. Letos pa so vse tri obalne občine sprejele odlok, da školjke lahko nabiramo tudi ob obali. Ker pa to spada med gospodarsko ribiško dejavnost, se z nabiranjem lahko ukvarjajo le tisti, ki imajo za to ustrezno dovoljenje, in ga lahko dobi le tisti, ki je opravil ribiški izpit in nabiranje školjk prijavil za obrt ali vsaj kot dopolnilno obrt. Tako dovo-
POD PRISEGO
S slabim moškim je tako kot s slabim zobom. Bolje je, da ga vržeš ven, manjka ti pa vseeno.
ljenje imajo za zdaj le trije Pirančani in en Izolčan. Kot določajo predpisi, se mora nabiralec dateljev v globino spustiti na dah, torej ne sme uporabljati kisikovih jeklenk. Pri sebi ima lahko le do 2 kg težko kladivo in prijemalko, s katero potegne datelj iz skale. Slovenski predpis pa prepoveduje razbijanje odlomljenih skal na obali.
Kakor kaže, je sla po teh okusnih školjkah in še večja po denarju premamila marsikaterega domačina, ki se je brez dovoljenja odločil za nabiranje prstakov. V slabem tednu dni so miličniki na delu zalotili tri skupine fantov. Najprej so v njihove roke
Padla po strmini v ogenj?
CELJE, 26. marca — V sredo je 71-letna Antonija Nunčič iz Vrha 35 pri Šmarju pri Jelšah čistila travnik, nato pa na kup zgrabljeno suho travo zažgala. Ker je pihal veter, je ogenj zaneslo v bližnje grmičevje za katerim je gozd.
Nunčičevo so kasneje našli mrtvo v grmičevju. Domnevajo, da je šla gasit ogenj in padla po strmini. Natančen vzrok smrti še niso ugotovili, verjetno pa je Nunčičeva umrla zaradi hudih opeklin.
V sredo, okrog 12. ure, je zagorelo tudi v Štorah pri Celju. Stanislav Jakše iz Levca je zažigal travo v neposredni bližini gozda. Veter je zanesel ogenj v bližnji, pol hektarja velik gozd. Celjski in štorski gasilci so uspeli požar p.ravočasno omejiti, tako da je škode za nekaj več kot 15.000 dinarjev.
Kljub opozorilom požari še vedno uničujejo gozdove, še posebej v vaseh okrog Šmarja pri Jelšah. Celjski gasilci imajo zato stalno pripravljeno terensko vozilo in drugo opremo	S. Š.
Skušala sta pretihotapiti več pocinkane pločevine
V Ratečah je carinik odkril v avtih dveh zdomcev dvojno dno, notri pa 175 pocinkanih plošč
JESENICE, 26. marca - Carinik jeseniške carinarnice je v dveh dneh na mejnem prehodn Rateče najprej v prikolici osebnega avtomobila, nato pa še v kombiju odkril 175 plošč cinkove pločevine.
V soboto je na prehod v Ratečah zapeljal 30-letni M.M. iz Bosanske Krupe, voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije. Za osebnim avtomobilom Peugeot 504 je imel pripeto prikolico. Vanjo je naložil nekaj materiala, cariniku je prijavil 20 plošč cinkane pločevine in dejal, da je to blago kupil v. sosednji državi, ker ga ne more kupiti doma, zida pa hišo. Toda carinik je prosil voznika, naj zloži material iz prikolice, takrat je M.M., ki začasno dela v tujini, postal nervozen. Kmalu zatem je carinik dvignil leseno dno in pod njim se je zasvetilo 100 plošč cinkove pločevine. Vsaka meter široka in dva metra dolga plošča tehta 8 kg, vsaka je vredna 200 dinarjev.
Očitno je bilo, da je bila prikolica izdelana natančno po meri, saj drugače v dno ne bi šlo l6o plošč cinkane pločevine. Prikolica bo ostala do licitacije v lasti jeseniške carinarnice.
Dva dni kasneje se je v Ratečah zaustavil voznik 42-letni M. H. iz okolice Zvornika s kombijem avstrijske registracije. Potniki so dejali, da imajo s seboj kavo, voznik pa da pelje domov 23 kosov cinkane pločevine. Tako. kot v soboto je carinik želel pogledati natančneje, kaj je v kombiju. Pri tem je odkril ravno tako dvojno dno, v katerem je bilo zloženih 75 kosov pločevine.
Kaže, da nekateri naši delavci, zaposleni v Lienzu, kupujejo v tamkajšnjih železarnah pločevino in jo skušajo mimo carinikov pripeljati domov vsem tistim, ki upajo, da bodo cinkano pločevino lahko kupili vsaj na črni borzi, če je v domačih trgovinah ne morejo.
MIRKO KUNŠIČ
jana
padli 30-letni Egon Brecelj, 28-ietni Marjan Brecelj in 27-letni Rado Cergolj iz Izole. Dan kasneje so med nabiranjem dateljev zalotili 28-letnega Žarka in njegovega 25-letnega brata Darja Ugrina ter 27-letnega Branka Kvasiča iz Kopra. Konec prejšnjega tedna so »inflagranti« dobili še 27-letnega Klavdija Bem-biča, 25-letnega Valterja Rihterja in 24-letnega Tomija Brulca iz Kopra. Vse tri skupine so bile dobro opremljene za nabiranje dateljev. Oblečeni so bili v potapljaško opremo, pri sebi pa so imeli do 6 kilogramov težka kladiva, odlomljene skale pa so razbijali na kopnem. Kot so povedali mejni miličniki, so bili pri delu tako vestni, da so na obalo privlekli tudi do 100 kilogramov težke skale.
Vseh devet fantov so prijavili sodniku za prekrške.
IZTOK UMER
Našli so ju mrtva v ribniku
ROGAŠKA SLATINA, 26. marca — Še vedno niso popolno-ma razjasnjeni vzroki tragedije v Stojnem selu pri Rogaški Slatini. V torek so v ribniku v tej vasi našli mrtvega 29-letnega Rudija Tepeša in 21-letno Ljubico Žerak.
Nenavadni dogodki na domačiji v Stojnem selu 99 so se začeli že v soboto, 21. marca, ko je ob 18.30, zagorela 35 kvadratnih metrov velika lesena hiša, v kateri sta že nekaj časa skupaj živela Rudi jfepeš in osem let mlajša Ljubica Žerak. Hiša je pogorela do tal, škodo pa so ocenili na 50.000 dinarjev.
Čez dva dni je okrog 19. ure pri Rudiju Tepešu začelo goreti gospodarsko poslopje. Takrat je bilo škode za okoli 30.000 dinarjev. Obstaja sum, da je obakrat nekdo namerno podtaknil ogenj.
Naslednjega dne so v bližnjem ribniku našli oba — Ljubico Žerak in Rudija Tepeša — mrtva. Domnevajo, da je Ljubica sama skočila v ribnik in se utopila. Rudi pa jo je hotel rešiti. Ker ni znal plavati je še sam utonil.
S. Š.
Potrjena kazen: 9 let zapora
Samo Rojs je lani na parkirišču zabodel svoje dekle, ki je med prevozom v bolnišnico umrla
MARIBOR, 26. marec — Senat višjega sodišča v Maribora je potrdil sodbo mariborskega temeljnega sodišča, ki je lani oktobra obsodilo na 9 let zapora Sama Rojsa, 23-letnega mesarskega pomočnika brez zapoUstve, iz Maribora, Korbunova 10. Rojs je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja umora, in sicer je 24. junija lani v Framski ulici 11, na parkirišču pred pošto zabodel 22 letno Jplando Topolovec, ki je zaradi hudih notranjih poškodb med prevozom v bolnišnico umrla.
Rojs je na glavni obravnavi sicer priznal, da je Jolando Topolovec, ki je bila tokrat njegovo dekle, zabodel z nožem, vendar pa je dejal, da je ni imel namena umoriti ali sicer kakorkoli poškodovati. Povedal je, da jo je hotel le zgrabiti za rame in da je pozabil, da ima v roki nož. Tako je bil to po njegovih besedah le nesrečen slučaj.
Prvostopenjsko sodišče je obsodilo Rojsa na 9 let zapora, pri izreku kazni pa so upoštevali njegovo priznanje, relativno mladost, delno pa tudi to, da je bil pod vplivom alkohola, čeprav ne
ŠTIRIINDVAJSET UR
Umrl
pod buldožerjem
ZAGORJE, 26. marca — Včeraj ob 17.30 se je pri delu smrtno ponesrečil 38-letni Jožef Tomšič iz Ljubljane, Ulica 28. maja 73. Tomšič je z buldožerjem širil kolovozno" pot iz Lipovice proti Suhemu potoku. Pri vzvratni vožnji je zapeljal na neutrjeni del trase in buldožer se je prevrnil po pobočju. Med prevračanjem je buldožer pokopal pod seboj Tomšiča, ki je takoj umrl.
N. V.
Zgorelo ostrešje
ŠMARJE PRI JELŠAH, 26. marca — V sredo ponoči je zagorelo na podstrešju stanovanjske hiše last Jožeta Bračka iz Zibiške vasi 15 pri Šmarju pri Jelšah. Zgorelo je celotno ostrešje, gasilci pa so uspeli pred ognjem zavarovati spodnje, stanovanjske prostore. Škodo so ocenili na približno 300.000 dinarjev, ogenj pa je izbruhnil zaradi dotrajane, 30 let stare električne napeljave.
S. Š.
Neprevidni kolesar
MENGEŠ, 26. marca - Med vožnjo iz Domžal proti Mengšu je voznica osebnega avta, Majda
Varnejše
postojnske
ceste
POSTOJNA, 26. marca - Prometna varnost je bila lani v postojnski občini boljša kot leto poprej. Postaja milice je obravna-vala'58 prometnih nesreč, kar je 19 manj kot predlani. V največ primerih jih je povzročil človek, v nekaterih pa*bi lahko krivdo pripisali tudi slabim cestam. Poškodovanih je bilo 64 oseb, od tega 33 laže, 31 huje, dve pa sta umrli.
Največ nesreč je bilo v naseljih ali njihovi bližini in sicer v Postojni, Pivki in Prestranku, kar 14 na lokalnih in regionalnih cestah.
Miličniki ugotavljajo, da bi lahko bile nekatere prometne točke v Postojni, skupaj z drugimi okoliščinami, vzrok za prometno nesrečo s hujšimi posledicami, na primer ozko grlo na Tržaški cesti, kjer ni urejenih pločnikov za pešce in kolesarje in del ceste na Kremenco, kjer ravno tako niso urejeni pločniki. Prometni varnosti v škodo gre relativno slabo vzdrževanje označb na cestiščih in druge prometne signalizacije.
M. T.
Bolhar, stara 32 let, iz Domžal dohitela kolesarja, 77-letnega Jožeta Grilca, ki je vozil po levem delu prometnega pasu. Bol-harjeva ga je opozorila z zvočnim signalom. Kolesar je zapeljal na desno, takoj nato pa spet v levo. Bolharjeva ga je kljub zaviranju zadela. Grilc je po 28 metrih padel s pokrova motorja in obležal hudo ranjen.
N. K.
Izsiljeval prednost
LJUBLJANA, 26. marca -Včeraj popoldne je po cesti od Celovške ceste proti Stegnam z osebnim avtom vozil 28-letni Janko Petrič iz Sodražice. V križišču je izsiljeval prednost avtobusu, ki ga je vozil Franc Bakšič, star 36 let, doma iz Ljubljane. Vozili sta trčili pri čemer je Petričevo vozilo odbilo v osebni avto 37-letnega Antona Šemeta iz Ljubljane, ki je stal pred križiščem. Semetov avto pa je nato zadel še avto 26-letnega Ljubljančana Arturja Mariča, ki je stal za njim. V nesreči sta se hudo ranila voznik Petrič in njegov sopotnik Miro Marič iz Ljubljane, laže pa še njegova dva sopotnika. Škode je za 197.000 dinarjev.
N. K.
Zažgal gospodarsko poslopje
ODRANCI, 26. marca — Sinoči, pozno v noč, je v gostilni v Odrancih popival 28-letni Jože Škafar iz Odranec in prisotnim gostom razlagal, da bo še to noč zažgal domačijo staršev. Ob 23.30 uri je zares zažgal seno v gospodarskem poslopju in nato zbudil očeta, Ivana Škafarja, kmetovalca iz Odranec. Prihiteli so tudi domači gasilci ter gasilci iz Lipe in uspeli rešiti živino iz hleva ter poljsko orodje. V celoti pa je ogenj upepelil ostrešje gospodarskega poslopja, 2 toni sena in druge manjše stvari v skupni vrednosti okrog 60 tisoč novih dinarjev. Gasilci so uspeli obvarovati pred ognjem tudi stanovanjsko hišo oškodovanca ter stavbe v soseščini.
P. O.
Ogenj uničil gozd
MURSKA SOBOTA, 26. marca - Danes ob 10.30 je pri vasi Martinje (v bližini jugoslo-vansko-madžarske meje) izbruhnil požar, v katerem je zgorelo štiri hektare borovega in mešanega gozda. Štefan Bedek, star 50 let, iz Martinja je čistil travnik. Ko je dračje prižgal, je začela goreti trava in zavoljo vetra se je ogenj razširil na bližnji gozd. Bedek, ki je poskušal gasiti, je dobil hujše opekline. Ogenj so pogasili gasilci iz Martinja, okoli-
ških vasi in Murske Sobote. Škode do sedaj še niso ocenili.
N. V.
Zadel jo je
LJUBLJANA, 26. marca — V bližini križišča Zaloške ceste in ceste za Slape je na postaji stal avtobus mestnega prometa. Voznik osebnega avta Janez Sukušek iz Ljubljane ga je hotel obvoziti, ko je z njegove leve strani pravilno, po prehodu za pešce, prečka-i la cesto 20-letna Olga Fanrič iz Ljubljane. Avto je Fanričevo zadel, pri čemer se je hudo ranila.
N. K.
Z glavo udaril ob tla
UUBUANA, ?6. marca - V torek zvečer je med prevozom v bolnišnico umrl 53-letni Slavko Zalokar, ki je med pretepom obležal na tleh kavarne Emona na Cankarjevi ulici. Zalokar se je sprl z enim izmed gostov, 50-letnim Miranom Juvancem in ga udaril. Juvane ga je nato večkrat udaril, tako da je padel na tla in z glavo udaril ob betonska tla.
N. V.
Gozdni nasad v plamenih
NOVO MESTO, 26. marca -Včeraj popoldne je začel goreti smrekov nasad med vasmi Mali Cerovec in Plemberk pod Gorjanci. Zgorelo je dva hektara nasada. Gozdno gospodarstvo Novo mesto, ki je lastnik nasada, ima za okoli 200.000 dinarjev škode. Ogenj so omejili in pogasili prostovoljni gasilci iz Malega Cerovca. Vzrok še raziskujejo.
P. R.
toliko, da bi to lahko bistveno vplivalo na njegovo ravnanje.
Višje sodišče, ki je obravnavalo zahtevo po znižanju kazni, je ugotovilo, da za to ni nobenih razlogov. Po mnenju višjega sodišča prvostopenjska sodba ustreza stopnji obtoženčeve kazenske odgovornosti in teži kaznivega dejanja. Dejstvo, da gre pri Rojsu za moteno osebnost, sicer sodi med okoliščine, ki lahko vplivajo na višino kazni, kar pa je bilo ustrezno upoštevno že pri izreku prvostopenjske sodbe.
DARKO PAŠEK
Izkupiček
dajal
v svoj žep
MARIBOR, 26. marca — Pred temeljnim sodiščem v Mariboru je bil obsojen na 1 leto zapora zaradi poneverbe 26-letni Danilo Rihter, delavec iz Spodnje Kaple 86. Sodišče je Rihterja obsodilo zato, ker so ugotovili, da si je od 1. januarja do 12. maja lani prisvojil kot upravnik koče na Zav-čarjevgm vrhu 79.901,15 dinarjev. Do denarja je prišel tako, da je zase zadržal gotovino, ki jo je prejemal od gostov za storitve in ki bi jo moral nakazovati blagajni planinskega društva Maribor — matica.
V upravnem odboru planinskega društva so kmalu ugotovili, da nekaj ni v redu, saj je bilo denarja manj, kot običajno in odločili so se, da preverijo poslovanje v koči na Žavčarjevem vrhu. Opravili so kontrolno inventuro in seveda takoj ugotovili, za kaj gre. Rihter je sicer primanjkljaj nekoliko zmanjšal, ker 3 mesece, marca aprila in maja, ni dvigoval osebnega dohodka. S tem je zmanjšal poneverjeno vsoto na 62.627 dinarjev. Na razpravi je priznal, da je jemal denar in svoje dejanje obžaloval. To mu je sodišče štelo kot olajševalno okoliščino. Obljubil je tudi, da bo škodo poravnal. Pri izreku kazni pa so upoštevali da je bil zaradi poneverbe obsojen že leta 1979 in da gre za povratnika.	D. P.
Kazen za grabež in ponaredbo
LJUBLJANA, 26. marca -Bivšemu blagajniku hišnega sveta v Ulici narodne zaščite 5-7 v Ljubljani, 27-letnemu Radoslavu Mihajloviču, so danes na ljubljanskem temeljnem sodišču izrekli za grabež družbenega premoženja tri leta in štiri mesece zappra, za ponareditev listine štiri mesece in mu kazen združili v enotno, tri leta in pol zapora. Sodba seveda še ni pravnomočna.
Mihajlovič je od februarja 1978 do septembra 1979 kot honorarni blagajnik omenjenega hišnega sveta postopoma poneveril od denarja, ki ga je pobiral od stanovalcev za vodo, centralno ogrevanje in obratovalne stroške, 157,920 dinarjev. Obtožba mu je očitala nekoliko večji znesek, 171.610 dinarjev, vendar ga je tožilec po končanem dokaznem postopku na sojenju, po odbitku nekaterih računov, danes zmanjšal,
Hišni svet je Mihajloviča v začetku leta 1978 izvolil za blagajnika za eno leto. Toda funkcije ga niso in niso mogli razrešiti, ker ni napravil obračuna, sejam hišnega sveta pa se je pričel izogibati. Končno je le priznal, da je del pokasiranega denarja dal v svoj žep. Ko so mu zagrozili s prijavo, jim je pokazal položnico SDK, češ da je del dolga, 53.000 dinarjev, že vrnii na žiro račun hišnega sveta. V resnici pa je to položnico ponaredil in nanjo pritisnil žig SDK. To mu ni bilo težko, ker je bil pri SDK redno zaposlen.
Prvič si je »sposodil« 4.000 dinarjev za popravilo avtomobila in jih je nameraval vrniti, kot je povedal na sodišču. Toda znašel se je v denarnih težavah, ko je zbolel bližnji sorodnik v Švici in je jemal denar še naprej za pot k njemu, Denarne težave je hotel rešiti s soudeležbo pri nakupu stroja za luknjanje kartic. Prispeval je 40.000 dinarjev, od denarja stanovalcev seveda. Toda posel ni stekel, kasnejša prodaja stroja pa tudi ne. Takrat je prišel na misel, da bi hišni svet prepričal s ponarejeno položnico...
Na sodišču je priznal ponaredbo in tudi poneverbo, vendar le 92.000 dinarjev, Toda izvedenec, ki je pregledal račune, je bil drugega mnenja. Doslej je hišnemu svetu vrnil 33.000 dinarjev, povračilo 124,000 dinarjev pa ga po odločitvi kazenskega senata še čaka. Sicer pa mu je senat kot otoževalno okoličino štel pred-kaznovanost (leta 1978 za ponarejanje listin), kot olajševalne pa skrb za družino z dvema otrokoma, da je poneverjal v težkim družinskih razmerah in da je dolg delno povrnil.
BARBARA GUČEK

Celotni modri program ELAN jadrnice-gliserji dizel motorji TORPEDO dizel motorji YANMAR izvenkrmni motorji TOMOS izvenkrmni motorji MERCURY, JOHNSON
motorji za vgradnjo MERCURY JOHNSON
jadralne deske IMGRAD plovila STRADUN na nožni pogon
dodatna oprema za čolne in jadrnice
Informacije in prodaja
AUTOCOM3VLERCE
rOZD NOTRANJA TRGOVINA, Ljubljana, Trdinova 4
tel. (061) 323-046, telex 31-299, 31-189
Predstavništva:
Koper, Verdijeva 2 - Murska Sobota, Kocljeva 5 - Kranj, Koroška 1 (Globus) - Maribor, Cankarjeva 11
npO
DOMŽALE
DELOVNA ORGANIZACIJA AVTOSERVIS DOMŽALE
oglaša
po 17. členu pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
KADROVIKA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da imajo srednjo izobrazbo ekonomske smeri
2.	da imajo 3 leta delovnih izkušenj na področju kadrovanja
3.	poznavanje delovnega prava, metod kadrovanja, sociologije in psihologije dela
4.	poskusna doba 2 meseca.
Pisne prijave pošljite v 15 dneh po oglasu na naslov: »AVTOSERVIS« Domžale, Ljubljanska c. 1, 61230 Domžale.
K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu.
Izbira kandidata bo opravljena najkasneje v 15 dneh po poteku oglasnega roka. Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri.
26-2036
OFBC LJUBLJANA n. sol. o.
Ijubljana
IPK Ljubljana, n. sol. o.
TOZD Plinarna Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana, Verovškova 70
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1.	OPRAVILA SERVIRKE V OBRATU DRUŽBENE PREHRANE
Poklicna šola gostinske smeri, tečaj za higienski minimum, zdravniški izvid za delo v živilski stroki in 3 mesece delovnih izkušenj.
2.	KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA V PROIZVODNJI MP
KV delavec in 6 mesecev delovnih izkušenj
3.	4 POMOČNIKE MONTERJEV NA OMREŽJU
PK delavec in 3 mesece delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Za vsa objavljena dela in naloge je predvideno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili, da izpolnjujejo pogoje objave na naslov: IPK Ljubljana, TOZD Plinarna Ljubljana, Verovškova 70, in sicer v 15 dneh po objavi.
Izbirni postopek bomo končali v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
25-1981
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, Mestni trg 26
Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge
a. za poslovalnico v Brežicah:
PRODAJANJE
(en delavec za določen čas na porodniškem dopustu)
nadomeščanje delavke
Pogoji:
triletna poklicna šola (dokončana šola za prodajalce) delovne izkušnje so zaželene
b. za Inozemski oddelek v Ljubljani:
2. VODENJE REFERATA UVOZA KNJIG IN REVIJ II.
(en delavec)
Pogoji:
višja šola ustr. smeri aktivno znanje ang. jezika ZTR
znanje strojepisja 18 mes. delov, izkušenj
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, razen za dela in naloge pod točko 1. Za vsa dela in naloge je predviden poseben pogoj poskusnega dela.
Pisne prijave z dokazili sprejema splošno-kadrovski sektor Državne založbe Slovenije na gornji naslov, in sicer 15 dni od dneva objave.
Prijav brez dokazil komisija ne bo obravnavala.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili.
27-2945
ATOMSKO
MASCMMUI °**"
5. nadaljevanje
Umolknila je, potem pa grenko nadaljevala: »Gotovo ste ga tako strahovali, da je rajši umrl.«
Toda kako si je priskrbel tableto ciankalija, se je vprašal Williams. Vendar je molčal. »Toda če so ga tam doli zavedli malopridni ljudje,« je rekla, »hočem, da jih zgrabite.« Vstala je, odšla k stari pisalni mizi iz javorine in potegnila iz nje kos preganjenega papirja. »Pogosto sem mu brskala po denarnici, da bi našla imena in številke deklet, ki si jih je imel navado zapisovati v barih, kjer se je potikal. Toda ta mi ni ničesar povedal in tako sem ga shranila, da bi se o njem pogovorila z Billom. Nato sem nanj pozabila.«
Razprla je papir in ga dala VVilliamsu. Prebral je: »H. P. 29. junija.«
Samo začetnici H. P. in datum. »Ne vem. ali to sploh kaj pomeni,« je rekla ženska.
Tudi Williams ni vedel, toda 29. junij je bil dan tatvine. Vtaknil je papir v denarnico, se zahvalil vdovi in se odpeljal v sosednjo vojaško oporišče, kjeriga je čakalo letalo, da ga odpelje v Was'nington. Telefoniral mu je Fred Jarvis iz FBI. Kazalo je. da je izginotje atomskih bomb spravilo ob pamet ves Washington, in Fred mu je rekel, da predsednik hoče, da se vrne.
»Sokrivec, ki ste ga našli, je mrtev,« je rekel Jarvis Williamsu, »in vaš- edini indic je star zemljevid", za katerega je predsednik prepričan, da je ponarejen in da gre potemtakem za trate-
nje časa. Pridite mu torej pomagat.«
Williams je odletel v Washington. Vso pot je ostal buden, vznemirjale so ga čudne okoliščine, v katerih je prišlo do tatvine. Najbolj ga je trapila tableta ciankalija. Namigovala je na vpletenost vohunske organizacije. Je mogoče, da je vmes KGB? V tridesetih letih hladne vojne se niso Sovjeti nikoli izpostavili do te mere.
Wi!liams rajši ni mislil na drugo obveščevalno organizacijo, ki bi lahko bila vpletena. Še včeraj, pri večerji, so ga obtožili, da si CIA ne upa postaviti po robu.
Samo še to je manjkalo. Na to je pomislil takrat. Bila je večerja na njegovo obletnico. Najbrž najbolj morečo obletnico, kar jih je doživel. In za krono vsega je moral poslušati čedno in iskrečo se majhno temnolasko iz New Yorka, kako ga napada zaradi edine stvari, ki ga je lahko razdražila. Tiste, ki ga je mučila tudi ta hip: njegov poraz pred ljudmi iz Lan-gleya (sedež CIA).
★ ★ ★
Tisto jutro, ko so v Minotu odkrili tatvino atomskih bomb, se je Williams zelo zgodaj zbudil v Washingtonu. V glavi mu je bučalo. Tretjič v petih letih. Lepa mala temnolaska je bila v njegovi postelji.
Bila je reporterka pri New York Magazinu in v Washingtonu je bila zaradi raziskave o pravosodnem ministrstvu. Svoji gostiteljici je na večerji,, kjer so proslavljali obletnico, zaupala, da do njega že dolgo čuti »slabost«. Od leta 1973, čisto natanko.
Tisto leto je imel Williams opravka z nenavadno zadevo. Ob deseti obletnici smrti predsednika Kennedyja je neki neznanec sporočil, da bo ubil šest ljudi, ki so leta 1963 delali za
Johna Kennedyja. Tako je nameraval pritegniti pozornost vse države in razkrinkati ekstremistično skupino agentov CIA, ki so zakrivili zločine v samih Združenih državah. Williamsu, ki je bil eden izmed šestih ogroženih ljudi, se je posrečilo odkriti ubijalca, čeprav ni imel sprva nobenega indica. Med preiskavo se je zapletel v spor s CIA.
Bil je potolčen. Vendar se je veliko ljudi, med njimi na primer tudi mlada novinarka, spominjalo njegove energije in poguma.
Telefon je zazvonil že šestič. Williams je pogledal na uro. Šest. Oglasil se je tiho, da ne bi zmotil male temnolaske. Spala je na hrbtu in tiho dihala.
Bil je Fred Jarvis. »Nacionalni var+iosti grozi huda nevarnost,« je rekel. »Predsednik želi, da prevzamete preiskavo pod vodstvom generala Maxwella:	atomske bombe. George. Tri.
Bombe so na prostem kljub elektronski zaščiti. Predsednik zgublja glavo.«
VVilliams je odgovoril, da pride takoj, in odložil slušalko. V nekem smislu se je zdelo, kot da je tativna teh borrb prišla ravno prav. Popoln zaključek zadnjih štriindvajsetih ur, med katerimi je AVilliams pretehtal svoje življenje in ugotovil, da z njim ni zadovoljen.
In vendar se je dan začel mirno. Odšel je v svojo pisarno na pravosodnem ministrstvu na vogalu 15. ceste in Avenije Pennsylvania. Ubadal se je z nekim spisom o postopku. Njegov mir je zmotilo kosilo z odposlancem neke new-yorške odvetniške pisarne. Peter Gordon je bil včasih državni tožilec, potem je stopil v pisarno na Wall Streetu. Govorili so, da zasluži na leto pol milijona dolarjev.
Kar je imel povedati Williamsu, je bild preprosto. »38 let imate. Na pravosodnem ministrstvu ste že 15 let. Storili ste svojo dolžnost in napredovali ne boste več.
Življeiijeje topo 11»»»
35. nadaljevanje___________________
»Zdaj
vem, da je vsega konec... zdaj je zagotovo vsega konec.«
Potepuh se je zagledal v dalj, Phoenix pa je prijela Griffina in ga še enkrat postavila na noge.
»Poglejmo, če boš lahko hodil.«
Griffin, ki se je hotel najprej prepričati, koliko teže lahko odmeri poškodovani nogi, se je malce zamajal, a hitro spet ulovil ravnotežje. Stari potepuh je tedaj začel sam pri sebi nekaj momljati.
»Stari Emie je moral vedeti, da je zanj vsega konec, tudi on... ko se je nekega jutra tam v deželi Idaho napičil na svoj pihalnik... naredil je samomor. To in nič drugega se je zgodilo z Emiejem, naredil je samomor-
Griffinu in Phoenix je postalo zoprno. Obrnila sta se, da bi nadaljevala pot. »No pa še enkrat hvala,« je rekel Griffin.
»Me veseli, da sem lahko pomagal,« je rekel stari potepuh. »Če nimata nič proti, pet dolarjev za moj trud.«
»Kaj?«
»Material, delo, moja medicinska izobrazba ... pet čukov je več kot poceni in vidva prekleto dobro vesta, da je tako.«
Griffin in Phoenix sta se spogledala, nakar je
Phoenix segla v žep in stisnila potepuhu v roko bankovec.
»Tu imate dolar,« je rekla. »Več ne dam, vzemite ali pustite.«
»Vzel bom ...« je rekel stari potepuh. »Nedeljski klateži ha... nič ne verjamem... veste, nekoč sem poklical starega Ernija, takrat je bil že slaven in to...« Malo je pomolčal, nato pa žalostno dodal: »Sploh se me ni spomnil...«
»Midva vas ne bova pozabila,« je rekla Phoenix. »Hvala.«
Obrnila sta mu hrbet in se počasi podala proti Griffinovemu avtu. Stari potepuh je nekaj časa gledal za njima, nato pa začel vpiti.
»Jaz nimam pihalnika... ampak kar naprej razmišljam, da bi se nekega dne, ko me bo srečala pamet, skupaj s svojim pogradom preselil na progo in kar tam malce zadremal... kaj vem, prav lahko bi se mi zgodilo, da bi me tisti ob treh in štirideset vzel s sebe j, in me spečega odpeljal nikamor!« Dlje ko je vpil, bolj sovražen in močnejši je postajal njegov glas. »Ali nisi bil tudi ti namenjen tja? Mogoče se spet srečava tam! Prišel boš tja! Boš že videl! Ti in tvoji dolarji boste dospeli tja!«
Griffin in Phoenix se nista več ozrla, pogled na starega potepuha, ki je mahal s pestjo za njima, bi dokončno uničil njuno razpoloženje.
Vozila je Phoenix, sicer bi se Griffinov gleženj samo še bolj razbolel.
»Kaj če bi šel na rentgen?« je vprašala Phoe-nix na poti proti domu.
»Prepričan sem, da je samo zvit. Ta nori stari pasji sin ga je vseeno dobro povil.«
»Misliš, da je res poznal Ernesta Heming-waya?«
»Kje pa,« je rekel C-iffin. »Najbrž je imel v mislih koga drugega. Jacka Londona, Gora Vidala, že koga.«
Obmolknil je. »Si že kdaj pomislila na samomor?«
»Sem,« je rekla, ne da bi omahovala.
»O.« Nekaj je nenadoma prišlo med njijli, zaradi česar se je Griffin počutil sila neprijetno, Vrag naj pocitra tistega starega tepca. »Poslušaj, kaj ko bi si nocoj privoščila pizzo, prav?«
»Fino,« je rekla, ne da bi ga pogledala. »Hej...« Griffin se je obrnil k njej. Prepričan je bil, da je nekaj narobe. Vozila je počasneje od predpisane hitrosti.
»Nisem prepričana, da pametno ravnava. Ne bi smela biti toliko skupaj,« je naposled izdavila.	f
»Spet se lotevava čudnih tem, Phoenix. V zadnjih tridesetih sekundah sva v eni sapi obdelala pizzo, samomor, in upam da bova ostala prijatelja še neprej...»
»Resno mislim, Griffin.«
Nekaj časa sta gledala cesto in molčala.
»Si prepričana?« je rekel Griffin, ki se je že začel spraševati, ali bi le ne bilo to najbolje za oba. V njegovi glavi se je spet pojavila litanija: Nobene pravice nimam...
»O nobeni stvari na tem svetu nisem več prepričana,« je nazadnje rekla.
»Pogovorila se bova.«
Topla prha mu je godila, zatorej je sklenil, da si umije še lase. Stal je tam in užival v curkih vode, ki so se lovili po njem, se milil in obračal obraz navzgor, proti izvoru vode. Potem je stegnil glavo izpod tuša in zavpil v sobo.
»Je pizza že na mizi?«
Zdelo se mu je, da je slišal odgovor, a ni bil prepričan. Previdno, da bi mu ne spodrsnilo s tem nesrečnim gležnjem, se je še enkrat pomaknil izpod prhe in pomolil glavo med vrata. »Kaj si rekla?«
»Rekla sem, ne, ni!« je zavpila Phoenix iz sobe.
Petek, 27. marca 1981
REPORTAŽE - ZANIMIVOSTI - RAZVEDRILO
DELO ★ stran 13
»Ropar stoletja« Biggs se počasi vrača v zapor
Nastala je čudna mednarodnopravna zmešnjava, videti pa je, da bi se Brazilci najraje hitro znebili zločinca, s katerim imajo same težave
Čez teden ali dva se bo Biggs
OD DOPISNIKA TANJUGA
LONDON, 26. marca - Po 16 letih pustolovščin je najslavnejši britanski kriminalec Ronald Biggs spet' na poti v zapor. O njem in njegovih pajdaših, ki so avgusta leta 1963 v Angliji oropali poštni vlak — spomnimo se, to je bil »rop stoletja« (plen: 2,5 milijona funtov) — so bile napisane knjige ter posneti filmi in televizijske nadaljevanke. Pa še vedno so okoliščine, v katerih se je odigral, nadvse skrivnostne.
Ronald Biggs je zdaj zaprt v Bridgetownu v karibski državi Barbados. Pravijo, da ga bodo lahko brez težav poslali v Veliko Britanijo, od koder je spektakularno pobegnil p/ed.16 leti, ko je odsedel komaj dve od tridesetih let, na kolikor so ga obsodili. Bil je to rop, kakršnega svet ne pomni. Po nadvse dramatični in uspeli roparski operaciji pa so vsi članftolpe padli policiji v roke in obsodili so jih na osem do trideset let ječe.
Biggs ni dolgo prenašal zapora. Ko je vse dobro premislil, je splezal čez visoke zidove londonske kaznilnice Wandsworth in le sam ve, kako je prispel čez Pariz do Avstralije, kjer je skrivaj živel z ženo štiri leta. Ko ga je odkrila policija, je spet izginil in se že kmalu sam pojavil v Riu de Ja-neiru. Da ga niso izročili, ga je takrat rešila njegova brazilska žena, pravzaprav brazilski zakon, ki ne dopušča, da bi drugi državi izročili človeka, ki je oče brazilskega otroka. Scotland Yard je pošiljal svoje detektive, a vse zaman. Pred dvema letoma ga je neka tolpa celo skušala ugrabiti in seveda zaslužiti s tem. V zadnjem hipu je načrt padel v vodo, Biggs pa je tačas mirno živel v Riu in njegova edina dolžnost je bila, da se je enkrat na teden oglasil na policiji.
Pred šestimi dnevi pa je skupina ugrabiteljev le pregovorila Biggsa, da je prišel na sestanek v neko kavarno. Zvezali so ga, ga odpeljali na neko letališče, potem pa z letalom do obale, kjer so ga naložili na najeto jahto in ga odpeljali v vode Barbadosa.
Sliši se, da se za vso to operacijo skrivajo lastniki neke londonske družbe, ki se ukvarja s tem, da petičnežem posoja osebne stražarje. Ljudje, ki so organizirali ugrabitev, trdijo, da je neki »fanatični domoljub« odštel 50.000 funtov, samo da bi Biggs spet prišel v roke pravice. Prek neke londonske zveze pa je ugrabiteljem pred nekaj dnevi uspelo dobiti od urednikov in založnikov senzacionalističnih listov kar pol milijona funtov za ekskluziv-
no pravico do objave poteka ugrabitve in posnetkov.
Na jahto, ki so ji pokvarili motor in jo zasidrali sedem milj od barbadoške obale, je • prišla (menda na zahtevo ugrabiteljev) policija. Živega in zdravega je našla Ronalda Biggsa in še šest ljudi, med katerimi so nekateri nekoč služili v posebnih enotah britanske vojske. Eden od organizatorjev ugrabitve je še pred tem odpeljal z jahte vse, kar je bilo v zadnjih šestih dneh, kolikor je trajala zadnja Biggsova odisejada, napisanega ali posnetega.
pod policijskim nadzorstvom vrnil v londonske zapore, kjer bo moral odslužiti še osemindvajset let, nekaj pa mu bodo dosodili tudi še za pobeg.
Tiskovni predstavnik brazilskega zunanjega ministrstva je izjavil, da ugrabitve Ronalda Biggsa, ki jo je izvedla skupina tujcev, ne obravnavajo kot kršitev ozemeljske nedotakljivosti, zato od Barbadosa ne bodo zahtevali izročitve.
Ugrabitev Ronalda Biggsa, ki je sicer ne zagrinja več tančica skrivnosti, bo zdaj še nekaj časa v središču pozornosti, čeprav tisk trdi, da ga bodo skoraj gotovo izročili britanskim oblastem, četudi je sam izrazil željo, da bi ga vrnili v Brazilijo. Njegov sin je pri prijateljih v Riu de Janeiru, kot se je izvedelo, pa bo v kratkem prišla ponj mati iz Švice.
DAVOR HOLJEVIČ
• Dobri zakoniki možje
TUdi Italijani se počasi privajajo na novo razporeditev del in nalog v gospodinjstvu. Vse več zakonskih mož pomiva posodo, obeša perilo, skrbi za otroke in hodi po nakupih. To velja seveda samo za sever in deloma tudi za srednjo Italijo, na jugu vlada Se vedno *padre padrone« in ženske vedo, kje je njihovo mesto. Možje sedijo pri kartah in kozarčku vina v kavarnicah, žene pa delajo na poljih, skrbijo za živino, opravljajo gospodinjska dela in vzgajajo otroke. Italijanke iz severnih mest seveda takega načina življenja ne sprejmejo. Tudi italijanska zakonodaja je mnogo pripomogla k emancipacijskemu procesu žensk, saj je ena najliberalnejSih v Evropi.
Najbolj priden zakonski tovarii je sicer Bolgar, svoji ženi pomaga tri ure in tričetrt dnevno, sledi mu Belgijec s tremi urami in dvema minutama, ha tretjem mestu pa je Američan, ki dela povprečno dve uri in triinštirideset minut dnevno, celo minuto več kot Britanec. Te podatke je zbral britanski sociolog John Cullen.
Lepše in močnejše živali imajo navadno več mladičev
Zanimiva odkritja ameriške etologinje — Pri ščinkavtih barva staršev vpliva celo na spol potomstva — Povezave s človeškim svetom
V andskem svetu pomenita moč in lepota vedno tudi večjo možnost zrn preživetje, za parjenje in s tem prenaianje teh lastnosti na potomce. MočneJM levi na primer prav gotovo laže preživijo, levinje pa imajo raje samce z gosto grivo, prav tako kot imajo pdce raje samce s pisanim perjem. Naravni izbor torej, po enem od osnovnih principov razvoja, pripomore k ohranitvi in izboijianju vrste.
Do danes pa ni nihče pomislil
na to, da pri nekaterih vrstah obstajajo tudi drugi selektivni mehanizmi, ki poleg tega, da omogočajo prenašanje in razširjanje najbolj koristnih značilnosti, določajo in kontrolirajo po istih merilih tudi odnos, med spoloma, to je razmere med moškimi in ženskimi novorojenčki. Ta mehanizem je odkrila ameriška etologinja Nancy Burley, ki je dolgo časa preučevala spolno vedenje zebrastih ščinkavcev, avstralskih ptičev pisanih barv, piše »Panorama«.
Nancy Burley je ugotovila, da so razlike v barvah, ki obstajajo v isti vrsti in tudi med ptiči istega spola, vedno odločilne pri parje-
nju. Samice s črnim trakom so bile’vedno bolj privlačne za samce kot tiste z modrim, samci z rdečim trakom pa so imeli mnogo več uspeha kot tisti z zelenim. Da bi ugotovila, koliko lahko prednosti, ki jih nekatere živali uživajo pri nasprotnem spolu, vplivajo na prenašanje in razširjanje značilnosti, je Burleyeva v času parjenja izolirala 60 ščinkavcev - 30 samic (15 modrih in 15 črnih) in 30 samcev (15 rdečih in 15 zelenih).
Devetinštirideset mladičev, ki so se izlegli, je dokazalo ne samo, da so imeli ptiči bolj privlačnih barv več potomstva, ampak tudi, da so barve njihovih staršev odločilno vplivale na spol. Po parje-
KDO JE BIL TO?
Rojen za organiziranje
Bil je precej majhne rasti, namreč 162 centimetrov, suhljat in zelo odločen. Njegov oče je bil kapitan in je zgodaj umrl, toda zapustil je dovolj denarja, da mu je mati lahko omogočila dobro izobrazbo, namreč popoln študij na univerzi. Ker pa se mu je zdelo, da doma ne bo zadosti hitro napredoval, je po uspešno končanem študiju vzel pot pod noge. Ker je študiral tudi kemijo, se je spočetka zaposlil kot lekarnar v neki bolnišnici. Ker pa zdravniki asistenti in tako tudi on niso prejemali nobenega plačila, marveč so morali celo sami dajati tako imenovan učni denar, ga tam ni dolgo strpelo.
In nekega dne se je naselil v majhnem mestu kot krojač. Ni znano, ali se je kdaj izučil za krojača, znano pa je, da mu je šel posel dobro od rok. Kmalu je podjetje imenoval »Hall of Fas-hion«, si vzel družabnika in - kar je bilo tistikrat še nekaj posebnega — uredil konfekcijski oddelek, kjer so visele »obleke na drogu«, krojene za revnejše ljudi. Že tu se je pokazalo, da je bilo organiziranje njegova posebna nadarjenost.
Ko gaje krojaštvo začelo dolgočasiti, je prodal svoj delež podjetja, odšel v neko univerzitetno me-
sto in sprejel v tamkajšnji univerzitetni bolnišnici mesto asistenta. Fibančno pa je bil zdaj veliko na slabšem, zlasti ker se je takrat oženil. Medtem je dopolnil 32 let. Kmalu je prišel na svet prvi otrok, sin. In ker z njegovo plačo niso mogli shajati, je sprejel službo prodajalca v drogeriji, kjer je prodajal zdravila. In njegova žena je odprla trgovino s perilom. Pa tudi tako si finančno nista opomogla. In ker je v tisti okolici zelo trpel zaradi malarije, se je z ženo in otrokom preselil drugam, skoraj v divjino. Tu je nastajalo mesto, medtem ko je bila vsenaokrog še prerija in divjina.
Delal je spet v svojem pravem poklicu, žena pa je odprla modno prodajalno. Medtem se je družina povečala: pridružila se je hčerka, nato še en sin. Ker pa je bila konkurenca v njegovem poklicu trda in ker ženina prodajalna ni dajala veliko dobička, je poskušal denar zaslužiti še postrani. Kaj vse je počel: vodil je neki poljedelski obrat, kupoval in prodajal zemljo, poučeval, trgoval z zdravili in delal tudi kot živinski zdravnik. In nekaj časa je bil še lastnik parnika, s katerim je sam kapitan kot prevažal potnike.
Cez nekaj let pa je vse toopustil
in se preselil v drugo mesto, da bi tam naposled delal predvsem v svojem poklicu. Čeravno je imel dela čez glavo, pase je udejstvoval tudi na komunalno političnem torišču, celo do župana se je povzdignil. Poskrbel je predvsem za zdravstveno skrbstvo. In za to, da je mesto dobilo bolnišnico, kamor je lahko pošiljal težke bolnike in jih zdravil.
Takrat mu je bilo že 70 let. Vendar se ni umaknil v pokoj, marveč je začel uresničevati tisto podjetje, zaradi katerega je njegovo ime tako znano po vsem svetu in je še dandanes nedosežen zgled za vse podobne ustanove na svetu. Umrl je v 92. letu svojega razgibanega življenja.
Kdo je bil to?
-«toc9uuiw
|A«pp jiuMi pmiaore a ‘aipnp -on A o£*w	jpiIAomji«
«niM
•jp ajo bouAupz nffinmt ‘(II6T »P 6X8X)	™«!inAk
3	*
Zapornice naročajo zlato in si kupujejo mamila
V švedskih kaznilnicah cvete uradno dovoljeno prekupčevanje, čeprav so droge prepovedane
STOCKHOLM, marca - Nobena skrivnost ni, da v švedskih zaporih cveti trgovina z mamili. Novo pa je, da hašiš, marihuano in druge narkotike plačujejo zdaj zaporniki z zlatom in drugimi dragocenostmi. Osupljiva novica je prišla iz ženske kaznilnice Hinseberg pri Orebroju.
nju modrih samic in rdečih samcev so se izlegli predvsem moški mladiči (9 od 11), po parjenju črnih samic in zelenih samcev pa predvsem ženski (8 od 9). V celoti pa je bilo število moških in ženskih mladičev enako.
Obstoj podobnih kontrolnih mehanizmov je potrdila tudi raziskava razmnoževanja pri pavijanih, ki jo je izvedla druga ameriška znanstvenica. Jeanne Alta-mann je ugotovila, da samice, ki zavzemajo v hierarhiji visoko mesto, po vrže j o več ženskih kot moških mladičev, obratno pa je pri samicah nižjega ranga.
Znanstveniki domnevajo, da lahko nekaj podobnega obstaja tudi pri človeku. Če je med novorojenčki običajno malo več moških kot žensk (zato pa v povprečju ženske dlje živijo), pa se je po drugi svetovni vojni močno dvignil odstotek moških otrok. »Četudi še ni jasno, na kakšen način deluje ta kontrola,« pravi Burleyeva,« pa upamo, da nam bodo raziskave ščinkavcev in pavijanov pomagale najti odgovor tudi za človeka«.
V zadnjem času obsojenke na veliko kupujejo nakit in druge dragocenosti, kar je čisto v skladu s švedskimi predpisi. Pošiljke dobivajo po pošti. Šele v zadnjem času so odkrili, da vse to zlato in srebro ni nič drugega kot plačilno sredstvo za nakup mamil.
Zlata je vse več. Nekatere obsojenke imajo včasih na sebi tudi za več kot 30.000 kron nakita. Ker po predpisih v zaporu ne morejo imeti pri sebi več kot 300 kron v gotovini, se tako dokopljejo do »trdne valute«, s katero plačujejo mamila, pravi direktorica kaznilnice Hinseberg Gert Dahlgren.
Podobno se menda dogaja tudi po drugih kaznilnicah. Marsikje tako v kratkem času zamenja lastnika po več sto tisoč kron, seveda v zlatu, srebru ali platini.
Kaznilniške oblasti so ob tej trgovini, v kateri posredno sodeluje tudi osebje kaznilnice, popolnoma brez moči. Če na primer obsojenka zahteva, naj z njenega bančnega računa prenesejo denar in plačajo naročilo, so kaznilniške oblasti po predpisih to tudi dolžne storiti.
Seveda si mnoge obsojenke prizadevajo, da bi prišle do zlata oziroma mamila z goljufijo. Blago pogosto naročajo, čeprav nimajo denarja. Mnoga podjetja tega sploh ne preverjajo, pa čeprav pošiljajo blago v kaznilnice.
Poleg alkohola veljajo mamila za najhujše družbeno zlo. Kolikor je znano, so mamila popolnoma zasvojila več kot 14.000 ljudi. Tri do štirikrat več pa je takšnih, ki jemljejo narkotike občasno, vendai brez njjh ne zdrže.
KAČJA JAMA
Mat,
Matjaž Schmidi
214. Matija se je gugal na stolu, dokler ni izprožil nog na mizo, kot to počno junaki v filmih z Divjega zahoda. Žulil je pivo in preklinjal Pavla, ker še zmerom ni hotel slišati prav ničesar o sodih. »Ni čudno, da mu krčmo jemlje vrag. Pri takem pivu v pločevinkah ga tudi Delasladoled ne bo rešil!« Ivan se je strinjal z njim. Toda človek ne more živeti samo od pijače, zato je iz hladilnika privlekel krožnik s kosi sladkane tune in nekakšne orientalske zelenjave. Pri rezanju si je pomagal s posebnim nožem. Na njegovo ukrivljeno rezilo je nabadal tudi kose zelenjave.
215. Matijo je ob pogledu na dobrote kar zavilo. »Le kako moreš jesti tako svinjarijo. Smrdi na tri kilometre. Za posladek si privošči še angleški puding z rižem, pa prepričam kapitana, da te ne vzame na Severno zvezdo!« Ivan je skomignil z rameni. Zagugal se je na stolu in nagnil glavo, da je laže spustil »plen« v smrdljivo »odprtino«. Navidezno kratkočasenje je čedalje bolj grizel dvom o Stanislavovi poštenosti. Prvikrat se je zgodilo, da ju je zapustil brez obvestila. In to na sam večer pred vkrcanjem na ladjo.
216. »Po mojem pa Stanislav le ni tako neumen, da bi se odpovedal plenu. Dobro ve, da ga bo dobil šele po prihodu na ladjo,« je sklepal Matija, Ivan pa je pripomnil, da ne bi bilo slabo, ko bi se vkrcala brez njega. Matija je odločno nasprotoval. »Če ga do jutra ne bo, mu bova pustila sporočilo«. Ivan je preklel šefovo poštenost. Obšla ga je želja po svežem zraku, zato'se je odmajal na dvorišče. Prišel je ravno tisti trenutek, ko sta po pobočju prihitela Stanislav in Urška.
•	Robot: bežimo!
V Ameriki bo kmalu začel delati prvi nočni čuvaj robot. Imenuje se »Century 1« (Prvo stoletje) in tehta 300 kilogramov. Kljub svoji teži lahko teče (na koleščkih) za tatovi z več kot 30 kilometri na uro. Roparje omami s smejalnim plinom, električnim tokom ali pa jih imobili-zira z visokofrekvenčno pi-Sčalko. Vsiljivce razpozna s pomočjo infrardečih žarkov. Pa Se eno dobro lastnost ima: ne boji se krogel iz pištole ali puške.
•	Po šestintridesetih letih
Še ta mesec naj bi Francija in Zahodna Nemčija podpisali »formalni sporazum« o odškodnini, ki naj bi jo ZRN izplačala približno 60.000 Alzačanom in Lotaringijcem, katere so med drugo svetovno vojno na silo mobilizirali v nemško armado. Odškodnine ne bodo dobili samo preživeli, ampak tudi družine umrlih. Računajo, da je bilo okrog
130.000	mobiliziranih, od katerih je 40.000 padlo,
30.000	pa jih je bilo težko ranjenih.
KRIŽANKA
VODORAVNO:	1. sanjač,
zanesenjak, 8. maščobno tkivo ob svinjskem drobovju, 12. gora nad Cerknim (1622 m), 13. glavno mesto francoskega departmaja Lot-et-Garonne, 14. otočje v Atlantiku ob zahodni obali Irske, 15. s strehe prestre-žena voda, 17. prebivalci severnoevropske države, 19. italijanski slovnični člen, 20. kitajska in japonska utežna enota, 21. zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji (naša oblika), 24. vrsta avstralskega noja, 26. kratica za »alpinistični odsek«, 27. slavni rimski zgodovinar (Publij Kornelij), pisec »Analov«, 30. strojna kosilnica, žaga, brizgalna, 33. prot, 34. prvi mitološki letalec, 35. prebivalec gorske doline v Beneški Sloveniji, 37. angleški filmski producent (Arthur, 1888—1927), 38. zaliv in otok ob severni obali Sardinije.
NAVPIČNO: 1. znižanje vodne gladine, 2. hebrejski naziv za pet Mojzesovih knjig, 3. človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi na otokih Borneo in Sumatra, 4. nek-

kdommbvni tmdnšf deta
Tema z naslovne strani: slovenske kosmate in okrogle pesmi
Dolgo prikrivani »Klinček lesnikov« je na svitlo dan
TELEKS
Posebej za Teleks: boj za zapuščino
Pariški zaklad Eriha Šlomoviča
novi!
Spomin na 27. marec 1941
Trije nepozabni dnevi
»V.TBS6
$port
Dva obraza Dragana Kičanoviča
danji slovenski atlet, državni reprezentant v teku na 400 m ovire (Janez) 5. predlog, 6. rezilo pri sekiri, 7. podstavek za sekanje, 8. pritok Visle na Poljskem, 9. podžiganje, navduševanje za kaj, 10. prižnica, 11. oseba iz biblije 16. v antiki naziv obalnega pasu Črnega morja, 18. desni pritok Donave na Bavarskem, 22. levi pritok Save pri Kranju, 23. nekdanji vratar nogometne reprezentance Sovjetske zveze (Lev), 24. naslov arabskih plemenskih poglavarjev, princev in vojaških poveljnikov, 25. važno živilo 28. desni pritok Zahodne Morave, 29. največje jezero v Etiopiji, 31. kraljestvo mrtvih v starorimski
mitologiji, 32. v antični Ifaliji prvotno naziv za baker, kasneje za kovan denar, 36. začetnici priimka in imena sodobnega slovenskega pisatelja, avtorja romana »Draga moja Iza«.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. start, 6. ortoped, 13. Lokar, 14. tartana, 15. aport, 16. RI, 17. tron, 18. nonsens, 21. eta, 22. TT, 24. Gil, 25. EKA, 27. A(nton) A(škerc), 28. rik, 30. Kaprije, 33. Aare, 35. NA, 36. ranta, 39. krompir, 41. Ojdip, 42. Takaoka, 43. Saona.
John Barnes
3. nadaljevanje
Četudi tega ni
noben otrok nikoli pozabil, je bilo vendarle najhujše doživetje, ki je zapustilo globoko brazgotino v Evinem otroštvu — bila je najmlajša in takrat stara skoraj sedem let - ko ji je umrl oče. Juana Ibarguren je bila praktična ženska in je vedela, da se ne more udeležiti pogreba (v Argentini mora biti pogreb 24 ur po smrti), ker jo je Estela Grisolia, žena Juana Duarteja, divje sovražila. Toda želela je, da bi njeni otroci še zadnjič videli očeta. In tako so se dekleta - Elisa, najstarejša, ki je bila stara šestnajst let, Blanca 14 let in Arminda, leto dni starejša od Eve - oblekle v črnino, v črne halje in dolge črne nogavice, medtem ko je Juan, star deset let, nosil okrog rokava črn trak. Prvič v življenju so se otroci peljali s kolesljem do Duartejeve estancie. Toda ko so prispeli tja, niso smeli v hišo.
Ker igrajo smrt in pogrebi tako pomembno vlogo v argentinskem življenju, je Dona Estela sklenila, da ne bo dovolila, da bi se dokazi nezvestobe njenega pokojnega moža javno sukali okrog njegove krste. Tako so prestrašene deklice s svojim bratom sedele na koleslju in si skoraj izjokale oči, ker niso razumele, kaj se pravzaprav dogaja. Naposled je pokojnikov brat posredoval za te »revice, ki hočejo še zadnjič videti očeta«. Dovolili so jim, da so
lahko v gosjem redu stopale za krsto za družino do krajevnega pokopališča.
★ ★ ★
Za Juano Ibarguren je bilo življenje v naslednjih dveh letih težko. Juan Duarte je bil edini, ki jo je preživljal. Vse, kar ji je bil zapustil, je bila prayna izjava, da so otroci njegovi — da bi lahko nosili njegovo ime. Da bi lahko plačale najemnino za svojo majčkeno enosobno hišo, so‘se mati in hčere udinjale kot kuharice na domovih estancij v okolici. Takrat je Eva prvič videla bogate in vplivne družine, ki so nadzorovale Argentino z bogastvom, porojenim iz lastništva zemlje. V pokrajini Buenos Aires, kjer je mestece Los Toldos in ki je največja pokrajina na pampah, je vsaka izmed 15 družin imela v posesti štiristo tisoč hektarov zemlje. Po dvajset tisoč hektarov je imelo petdeset drugih družin. Estancie, na katerih je Eva pogosto delala, so obstajale kot dejansko neodvisne manjše kraljevine. Imele so svoje lastne šole, kapele in bolnišnice. Družine estancierov so bivale zdaj v Parizu zdaj v Buenos Airesu in so običajno obiskovale estancie samo o božiču, na začetku dolgega in vročega argentinskega poletja. Pot od najbližje železniške postaje na pampi in nazaj je bila po navadi njihova edina povezava z majčkenimi puebli, naselji okrog železniških postaj, ki jih je sezidala železniška
uprava v britanski lasti, da bi služili estanciam. Za Evo, ki je pomagala po kuhinjah, je bil to svet, v katerega je strmela kot otrok — v množice gostov in otrok, pestunje, guvernante in majordome in v gospodarja. Vsi so nosili drage obleke, skrojene po noši obubožanih gavčov na pampah.
★ ★ ★
Eva ni nikoli pozabila tistih let ali prašnega, zanemarjenega malega puebla pri železniški progi. V avtobiografiji » La Razon de mi Vida« (Razlog mojega življenja), objavljeni leta 1952 malo pred njeno smrtjo, se spominja svojega otroštva: »Spominjam se, da sem bila več dni žalostna, ko sem ugotovila, da so na svetu reveži in bogataši. Nenavadno je to, da mi obstoj revežev ni povzročal toliko bolečine kot zavest, da hkrati živijo na svetu bogataši... Iž vsakega leta mi je ostala v spominu kaka krivica, ki me je podžigala k uporu.«
Toda razmere so se nekoliko zboljšale, ko je bila stara deset let. Mati.je naposled našla drugega zaščitnika. Za to je potrebovala nekaj časa. Toda čeprav je rodila pet otrok in je polagoma postajala zajetnejša, je še vedno lahko privlačila moške. Nekaj seksualnega, zrelega je bilo na njej, iz njenih iskrečih se, temnih oči je odsevala neka razburljiva privlačnost. Ko se je bližala štiridesetim letoni, je bila zrela in zapeljiva in ji ni manjkalo občudovalcev. Toda potrebovala je čas, da je našla pravega, moža, ki bo lahko plačeval la cuenta, račun. Naposled se je pojavil kot krajevni, podeželski radikalni politik. Srečal jo je med obiskom v Los Toldo-su in takoj podlegel nejnim čarom. Kot Juan Duarte pred njim je tudi on lezel v leta in je že imel družino. Juana se za to ni menila. Iz takega položaja je izhajala trdnost, kakršne
niso imeli čedni mladi machos, ki so zalezovali njo in njene hčere v Los Toldosu. Nastanil jo je v majhni hiši v ulici Julio A. Roča v Juninu na drugi strani mesta, kjer je stanoval. Hiša ni bila kaj posebnega. Sezidana je bila iz opeke iz' posušenega blata in je obdajala patio. Vhodna vrata so se odpirala naravnost na pločnik, kar je značilno za argentinsko podeželsko mestece. Zakaj četudi se je Junin ponašal s 30.000 prebivalci, je bil še vedno izrazito mesto v pampi — obdano od brezkončne ravnine, pšeničnih polj in čred živine.
Ko so se otroci Done Juane preselili v Junin iz majčkenega puebla, so mislili, da so prišli v velemesto. Tam so bile tlakovane ulice, dvonadstropne hiše, trgovine, v katerih so prodajali obleke, narejene v Buenos Airesu, in celo kino. Za dekleta so bili obiski v kinu ali sprehodi do železniške postaje, kjer so gledale prihode vlakov iz Buenos Airesa, glavna zabava zunaj šole, čeprav so spomladi in poleti, ob toplih večerih in lenobnih nedeljskih popoldnevih pogosto hodile na plažo, kjer so se pod roko sprehajale v senci širokih, listnatih ombu-jevcev, se hihitale in poslušale mlade moške, ki so se v nasprotni smeri sprehajali okrog plaze. Ko so šli mimo dejdet, so izustili kak piropo, šepnili kak poklon z besedami, ki so ostale nespremenjene več rodov. Dekletu v zeleni obleki: »Pravi čudež si v zelenem. Kaj bo šele, ko boš dozorela.« Ali dekletu v rdečem: »Zala kot vrtnica - toda bojim se trnov.«
Dvomljivo je, ali so Evi Duarte šepetali dosti' piropov v ušesa. V tistih zgodnjih dekliških letih je bila dokaj podobna grdi rački. O njej se je ohranila stara šolska fotografija, na kateri je skupina šolarjev ob koncu šolskega leta. Dekleta so oblečena v sveže poškrobljene bele halje in imajo na glavi pentlje, podobne metuljem. Eva ja v sredini od zadaj, pravi nič lep,
čemeren otrok s črnimi, tuhtajočimi očmi, ki nesrečno strmijo z bledikavega obraza v svet. Nobenega znamenja ni, da se bo razvila v lepotico. Niti sledu ni tistih oblin, ki jih argentinska dekleta tako prijetno dobijo v zgodnji mladosti. Ena izmed njenih sošolk iz tistih ča-
sov se je spominja kot dekleta, ki se je držala precej zase. Bila je mirna in zasanjana. Ni bila bistra učenka in po vseh znamenjih sodeč jo je čakala žalostna prihodnost. Mati je že našla ženine za tri najstarejša dekleta iz vrst mladih samcev, ki so stanovali v hiši.
DRUŽINSKI PRAZNIK - Otroci Juane Ibarguren pri prvem obhajilu. E vit a je na levi, poleg nje jt sestra Elisa, sestra Blanca je v sredini zadaj, brat Juancito pa levo od nje
14. stran ★ DELO
Petek, 27. marca 1981
KAM, KAKO IN KDAJ
PO DOMOVINI IN PO SVETU
KOMPAS
fair tours	^
/ yugoslavia
1. MAJ
Istra, Kvarner, otok Hvar, ilbenlško-splltska
in dubrovniška riviera 3 polni penzioni odhod 30. 4., 4 dni cena od 540 dinr
PARIZ
4 dni - od 6.600 din
PALERMO
4 dni - od 6.900 din
PALMA DE MALLORCA
8 dni - od 5.800 din
TUNIS
8 dni-od 7.130 din
RODOS
8 dni - od 6.390 din
/RnrlLME
Atlas Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 320-852 ■ Atlas Ljubljana, Tomšičeva 2 (NAMA) tel. (061) 21-333
Atlas Portorož

Z LETALOM V KOBENHAVN
Putnik ponuja poslovnežem ogled dveh pomembnih mednarodnih prireditev: ogled 59. mednarodnega milanskega velesejma in 15. skandinavskega sejma pohištva v Kobehavn. V Milano potujete z avtobusom, v Koben-havn p.- z redno letalsko linijo.
Za ogled milanskega sejma sta na razpolago dva termina: 14. in 20. rpril, 'obakrat pa potovanje traja tri dni. Potovanje v Milano stane 4.100 dinarjev, v ceno sta poleg prevoza in vstopnine vra-
čunana tudi dva polpenziona. Prijaviti se je treba do 30. marca!
Program štiridnevnega potovanja z redno letalsko linijo v Kobenhavn pa je naslednji: 5, maja je odhod iz Zagreba ob 10.15 (na letališče Plešo odpelje avtobus iz Ljubljane ob 6.45), v Kobenhavn bodo udeleženci imeli prenočišče z zajtrkom, domov pa se bodo vrnili 8. maja popoldne. Za potovanje je treba odšteti 11.600 dinarjev, prijave sprejemajo do 15. aprila oziroma do zasedbe vseh razpoložljivih mest. V ceno je vračunan tudi avtobusni prevoz iz Ljubljane v Zagreb in nazaj.
VEČERJA V VRTEČEM TV STOLPU
Kaj vse je Globtour pripravil za prvomajske praznike! Izredna izbira, ki jo je nemogoče predstaviti na tako majhnem prostoru, kot nam je odmerjen na tej strani. Zato njihov program samo prelistajmo, in kdor se bo odločil za to agencijo, tisti bo pač stopil v najbližjo poslovalnico in se »oskrbel« s potrebnimi informacijami.
Najprej nekaj besed o obisku Vzhodne Nemčije. Gre za štiridnevno potovanje z letalom z Brnika v vzhodni in zahodni Berlin, avtobusni izlet v ■Potsdam in seveda ogled vseh znamenitosti Berlina in Potsdama, ki pa jih sploh ni malo. Posebna atrakcija bo tudi večerja na vrtečem TV stolpu, ki nudi čudovit razgled po mestu. Potovanje velja 7.790 dinarjev, zadnji dan prijav je 18. april, v ceno pa je vračunano praktično vse, kar je na takšnem izletu treba plačati - celo metro v Berlinu.
Naj na kratko naštejemo le nekaj stvari, ki jih bodo udeleženci tega potovanja lahko videli: Brandenburška vrata, berlinski zid, opero, vrsto muzejev in knjižnic ter palač - skratka, v Berlinu je tako rekoč za vsakim vogalom nekaj, kar se splača videti! V Potsdamu pa je veliko parkov, palač in gradova Sans-souci in Cecilienhof.
TTG PONUJA TUDI SVOJE IZKUŠNJE
Sezona sindikalnih izletov je pred vrati - in z njo seveda kopica vprašanj za organizatorje takšnih izletov v delovnih organizacijah; kam, kako, s kom, za koliko in podobno. Osnovno vodilo je in bo seveda cena. Takšen izlet ne sme biti predrag, poleg tega pa mora biti tudi poučen, ljudje bi najbrž radi videli najlepše kraje naše ožje in širše domovine, radi bi obiskali spomenike NOB...
Možnosti je veliko, veliko preveč, da bi se jih lahko lotili reševati sami. Najbolje je poiskati ustrezno turistično agencijo, ki se ukvarja s temi rečmi. In ker je tudi agencij več, se človek spet lahko znajde pred dilemo — na katera vrata naj potrka? Tokrat bi predlagali TTG -podjetje za turizem, transport in gostinstvo ljubljanskega železniškega gospodarstva. TTG vam lahko ponudi praktično vse: organizacijo izletov doma in v tujini, prevoze s posebnimi ali rednimi vlaki, organizacijo počitnic in letovanj, gostinske storitve na vlakih ali svojih restavracijah, zdraviliški turizem, prodajo rezervacij-in vozovnic za železniški, ladijski in letalski promet, posreduje lahko vsemogoče informacije o cenah, turističnih prireditvah, zanimivostih in podobno. Skratka, dejavnost in možnosti TTG so tolikšne in tako raznolike, da je z njihovo pomočjo praktično moč izpolniti sleherno željo.
• Če smo za začetek zapisali, da je pred vrati sezona sindikalnih izletov, potem naj tu dodamo še eno pomembno dejstvo: bliža se tudi sezona šolskih izletov! TTG je eden izmed najpomembnejših organizarjev šolskih izletov v Jugoslaviji — tak sloves si je ta agencija
pridobila tudi s tem, da se s temi rečmi ukvarja že vrsto let — in pri sestavljanju programa se lahko zanesete na njih, lahko pa ga seveda prilagodijo tudi vašim željam.
Posameznike,- najmlajše in tiste, ki so že kar precej v letih, pa utegne zanimati, kako poceni prepotovati v bistvu vso zahodno Evropo? Mladi do 26. leta starosti lahko pri TTG kupijo tako imenovano INTER RA IL mednarodno vozovnico, ki stane 5.940 dinarjev in z njo se je moč en mesec voziti po vseh zahodnoevropskih državah in tudi Maroku. Moški nad 65 let in ženske, ki so že dopolnile 60 let, imajo tudi na voljo mednarodno INTER RAIL vozovnico, ki prav tako velja za vso Zahodno Evropo razen Anglije, stane pa za prvi razred 7.920 dinarjev, za drugi pa 5.280 dinarjev. Tudi ta vozovnica velja en mesec.
In končno, TTG poslovalnice imajo na voljo tudi vozovnice za prevoz avtomobilov, z vlaki: v poletnih mesecih, julija in avgusta bodo avtovlaki vozili tudi na relaciji LjubljanaSplit in Ljubljana-Kardeljevo, skozi vse leto pa vozi takšen vlak na relaciji Ljubljana-Beo-grad.
□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•D
& YUGOTOURS
L|ubl|ana,Titova 36/lX tel. 322-458,321-794
KRETA - otok toplega podnebja in kulturnih biserov
20. aprila posebni aranžma z letalom neposredno iz Ljubljane. Vrnitev 30. aprila. Cena za osebo v dvoposteljni sobi je od 7.970 din dalje.
3. maja 9-dnevni aranžma z letalom iz Ljubljane, vrnitev 11. maja. Cena za osebo v dvoposteljni sobi je od 7.760 din dalje.
Prijave in informacije pri vaši potovalni agenciji ali na gornji naslov.
□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•d
SEDEMINŠTIRIDESET GENERAL TOURSOVIH PROGRAMOV

Pomladansko
križarjenje
PREŽIVITE 14 DNI POMLADI NA
MEDITERANU
Na potovanju z ladjo Dalmacija od 7. do 20. maja
Odhod iz Kopra
GRČIJA, EGIPT, IZRAEL, CIPER,TURČIJA
?f.1.1.1 ?',r"" ’
...____________________ f
l
Vs88*»»,m-
........ »» *» ** **
4» ...	.V’.

Slavnik
Prijave in informacije: Siavnik - Ljubljana, Tavčarjeva 8/a,
tel. (061) 321-351
SLAVNIK - KOPER. KIDRIČEVA 44, tel. (066) 22-181 SLAVNIK ZAGREB. DRAŠKOVIČEVA 44. tel. (041) 441-663
Spoznajte svet, so na naslovno stran brošure s 47 različnimi programi napisali delavci General Toursa in še dodali: svet je majhen, če ga obiskujete z nami. Vsi izleti, ki jih General Tours ponuja za letošnje leto, so vezani na prevoz z avtobusi ali letali, pri čemer je treba še dodatirda je za avtobusni izlet potrebno več prijav - najmanj 35, medtem ko je 'za letalski aranžma dovolj že dvajset potnikov.
General Tours je torej pripravil 47 različnih programov, ki se bodo letos večkrat ponovili. V njihovi brošuri je dokaj natančen opis slehernega potovanja s tem, da je cena navedena za različne kraje Jugoslavije. Njihova potovanja bi lahko razdelili v devet večjih skupin, in sicer: potovanja v Veliko Britanijo (štirje različni programi); Francija (pet programov); Skandinavija (pet programov); Italija (sedem programov); Španija (trije programi); države vzhodnega Sredozemlja (šest programov); države zahodne Evrope (štirje programi); Sovjetska zveza (trije programi) in države srednje in vzhodne Evrope — deset različnih programov. In tako kot programi so različne tudi cene: najcenejši izlet velja komaj nekaj več kot tri, najdražji pa domala 31 tisočakov.
Zaključili bi torej lahko takole: kdor si želi ogledati svet čimbolj hitro in poceni, potlej ne more na pot prej dokler ne obišče General Toursovo poslovalnico in se pri njih pozanima, če nimajo med svojimi programi morda enega ali dva takšna, ki bi vam še kako ustrezala!	•
Z LETALOM V KAIRO IN HANNOVER
Potovalna agencija Inex je pripravila dve potovanji, ki sta namenjeni predvsem gospodarstvenikom in sta potemtakem bolj poslovni potovanji kot pa turistični, čeprav ju je seveda moč vsaj delno izrabiti tudi za ogled znamenitoJB. Gre za majsko potovanje v Kairo in junijsko v Hannover.
Za 12.620 dinarjev vas Inex popelje 6. maja z letalom v Kairo na mednarodni sejem hotelske opreme bolnic ter laboratorijev, nazaj pa bi vas pripeljal - ravno tako na Brnik -11. maja. Za to ceno Inex nudi letalski prevoz, polpenzione v hotelu A-katego-rije, vstopnice za sejem, prevoze po Kairu, medtem ko morajo udeleženci sami plačati prevoz na in z letališča pri nas in letališko takso.
Ob tem izletu velja zapisati še nekaj podrobnosti: prijave sprejemajo na Inexu samo še do 15. aprila, potovanje je treba plačati 10 dni pred odhodom, potne liste pa je treba predložiti dvajset dni pred odhodom, kajti za Egipt je potrebna viza. Za doplačilo lahko Inex organizira tudi izlet v Sakkaro, Memphis in Gize.
Drugi izleti za poslovneže pa se prične 24. na Brniku, konča pa 27. junija na letališču Plešo, namenjen pa je predvsem ogledu enega izmed najpomembnejših sejmov perutninarstva in prašičereje na svetu. Sejem so pripravili v Hannovru, razstavni program pa poudarja rejo in prehranjevanje, izgradnjo hlevov, orodja in pripomočke, opremo hlevov, gnojne jame, skladiščenje, pripravo hrane in podobno.
V ceni izleta (11.400 dinarjev) je vračunan letalski prevoz, prenočišče z zajtrkom v hotelu B-kategorije, vstopnica in letališka taksa, udeleženci sami pa morajo plačati prevoz na Brnik oziroma prevoz z zagrebškega letališča domov. Prijave — do 22. maja.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
SAP- VIATOR
TOZD TURIZEM IN RENT A CAR Ljubljana, Trdinova 3,
telefon 314-544, 316-871, 314-687, 310- 933
PARIZ-
KOBENHAVN - Pohištvo
Pret a porter in sejem elekt. gradb. elemen.
6.	-8. 4. letalo
7.	-10. 5. letalo
FRANKFURT - Interstoff
4.-6. 5. letalo
SPETROLOM - DO GOSTINSTVO organiziramo KULINARIČNA
Čatež-Kumrovec-Podlehnik-Ptuj-Tepanje 705 din avtobus, trije kulinarični obroki, vstopnine, vodstvo
1. MAJ - POJDITE Z NAMI
IZLETI; Sedem koroških jezer, Benetke, Rož, Podjuna, Zilja, Kumrovec, Kornati, San Marino, Kozara, Neretva, Sutjeska, Elba, Provansa, Češka in Bavarska, Grčija POČITNICE: 3 in 9-dnevne
Koper, Simonov zaliv, Portorož, Fiesa, Umag, Vrsar, Rovinj, Rab, Pulj, Lipica, Dolenjske in Čateške Toplice
Sindikalne skupine, društva upokojencev, zveze borcev, maturantske skupine - pripravimo programe po želji!
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
vas vabi na svoje izlete
Enodnevni izleti s posebnimi »zelenimi vlaki«:
-	BENETKE, 4. 4., 18. 4., 2. 5., 16. 5. 1981
-	GRADEC (GRAZ), 25. 4. 1981 (spomladanski sejem)
-	POMURJE, 9. 5. 1981
Večdnevni izleti:
-	SARAJEVO-DUBROVNIK-BEOGRAD (vlak 28. 4.-3. 5.)
-	BEOGRAD—DJERDAP (vlak 30. 4.-2. 5.)
-	VOJVODINA-SEGEDIN (vlak 23. 4.-27. 4.)
-	GRČIJA (vlak - avtobus, 26. 4.-2. 5.)
-	BEOGRAD-SOMBOR (vlak 7. 6.-10. 5.)
-	BUDIMPEŠTA (avtobus 24. in 25. 4.)
-	BRATISLAVA (avtobus 26. in 27. 4.)
Na voljo so programi »prvomajskih malih počitnic« ob morju.
Sprejemamo tudi naročila za skupinska potovanja v Beograd.
Informacije In prijave sprejemamo v TTG TURISTIČNI POSLOVALNICI na Titovi 40, tel. 311-851 In 317-366 ter v naših poslovalnicah v Mariboru, Celju, Postojni, Kopru, Portorožu, Rogaški Slatini (n Pulju.
□□□□□□□□□□□□□□□DDDDDDDDDD
JUGOSLAVIJA
30 let vaš turistični kompas
TURISTIČNA POTOVANJA_____________________
SIROGOJNO, 3 dni, 26. 4.
BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE, 8 dni, 25. 4.
OHRID, 3 dni, 3.4., 10. 4., 17. 4., 6 dni, 5. 4., 12. 4. 19. 4. OHRID-SOLUN, 7 dni, 27. 4.
VIS, 2 dni, 11.4.
BUDVA, 2 dni, 11.4.
ROVINJ, 4 dni, 30. 4.
PRAGA - BERLIN, 4 dni, 30. 4.	•
DUNAJ - PRAGA, 4 dni, 30. 4.
WIESBADEN in opera »Don Carlos«, 5 dni, 20. 5. KORZIKA,-1 dan - posebno letalo, 27. 4.
PARIZ, 3 dni, 10. 4., 6 dni, 26. 4.
CAMARGUE, 7 dni, 23. 5.
FRANCIJA - ŠPANIJA - PORTUGALSKA, 7 dni - posebno letalo, 2. 5.
SEVERNA ŠPANIJA - AVSTRIJA - GALICIJA, 8 dni, 27.4.
VIKEND V LONDONU, 3 dni, 24. 4.
RIM SKOZ! STOLETJA, 5 dni, 29. 4.
TOULOUSE - CARCASSONNE - NIMES - AVIGNON -MONTPELLIER, 4 dni - posebno letalo, 29. 4.
MILANO - GENOVA - NICA - MONACO - MONTECAR-LO - PARMA, 5 dni, 29. 4.
VZHODNA EVROPA, 12 dni, 22. 4.
AMSTERDAM, 1 dan - posebno letalo, 21. 4.
CVETOČA HOLANDIJA, 10 dni, 23. 4.
BRUXELLES - samo prevoz, 10 dni, 10. 4., izredna cena 2.500 din
BUDIMPEŠTA - VIŠEGRAD - ESZTERGON, 4 dni, 30.4.
CARIGRAD - IZMIR - EFES - TROJA, 9 dni, 24. 4. KLASIČNA GRČIJA, 9 dni, 24. 4.
GRČIJA IN KRETA, 6 dni, 28. 4.
MADRID, 4 dni, 1. 5.
MADRID - TOLEDO - GRANADA - SEVILLA - CORDOBA, 8 dni, 27. 4.
NORDKAP, 14 dni, 10. 6.
MAROKO, 8 dni, 26. 4.
EGIPT, 9 dni, 29. 4.
POTOVANJE PO ZAHODU ZDA, 17 dni, 24. 4.
BALI - BANGKOK - SINGAPUR, 11 dni, 24. 4.
Počitnice na Korziki od junija do septembra. Za vse prijave do 15. aprila dajemo 5% popusta.
MARMOLADA, 8 dni, 25. 4. - smučanje STUBAJSKA DOLINA, 4 dni, 30. 4. - smučanje Poletni tečaj angleščine v BOURNEMOUTH, WIMBOR-NE, OXFORD, CAMBRIDGE, ROMSEV, SOUTHAMPTON, LONDON, VVINDSOR, EDINBURGH.
STROKOVNA POTOVANJA
DUSSELDORF - Euroshop 81, 4 dni, 4. 4.
KOBENHAVN - Skandinavska razstava pohištva, 5 dni,
5. 5.
PLOVDIV, Mednarodna lovska razstava, 4 dni, 26. 6.
Hotel LEV prireja od 23. 3. do 5. 4. 1981 OHRIDSKO' STRUŠKE VEČERE. Ob pristni glasbi vam bodo predstavili nekaj posebnosti makedonske kuhinje.
V sklopu te prireditve vas vabimo na ogled turistične! razstave Ohridsko jezero se predstavlja, V Galerijo Kompas, Ljubljana, Titova 12.
□•□•n*
GENERALTURIST
Ljubljana
SVET JE MAJHEN,
CE POTUJETE Z GENERAL TOURSOM 81.
Velika Britanija, Franclja, Skandinavija, Italija, Španija
SPOZNAJTE SVET Z NOVIM PROGRAMOM GENERAL TOURS 81
Države zahodne, srednje In vzhodne Evrope, države vzhodnega Sredozemlja, Sovjetska zveza
PROGRAMI IN PRIJAVE GENERALTURIST Ljubljana, Gosposvetska 7 23-275 21-206 21-90e
□»□»□»□»□»□»□»□»□»□»□»□•D
siavnik
HOTEL LEPENSKI VIR DONJI MILANOVAC VAS VABI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE
ODHOD IZ LJUBLJANE 26. aprila ob 5.30 s TRGA OSVOBODITVE CENA ZA 7 DNI JE 4.949 DIN
V CENO JE VKLJUČENO: AVTOBUSNI PREVOZ, POLNI PENZIONI, ZDRAVNIŠKI PREGLED (kdor želi), KORIŠČENJE REKREACIJSKIH PROSTOROV, MOŽNOST DODATNIH IZLETOV - TUDI V ROMUNIJO, OGLED HE DJERDAP, LEPENSKI VIR, RAJKOVE PEČINE, MOŽNA STA TUDI LOV IN RIBOLOV.
PRIJAVE IN INFORMACIJE SPREJEMAJO:
Slavnik - Ljubljana, Tavčarjeva 8/a, tel. (061) 321-351 Koper, Kidričeva 44, tel. (066) 22-660 Zagreb, Draškovičeva M, tel. (041) 441-663

Racionalno in ekonomično potovanje zahteva zanesljiv in cenen prevoz blaga z letali. Pokličite nas in prepričali se boste, da je letalo primerno za prevoz prav vseh vrst blaga od kruha do pralnega stroja, od rož do'vijaka.
Cene prevoza pošiljk z letali v domačem prometu.	•
OD LJUBLJANE DO	pošiljka do 45 kg, cena za kg	od 45 kg-300 kg, cena za kg	pošiljka nad 300 kg/cena za kg
BEOGRADA	6.50	4.90	3.30
DUBROVNIKA	6.20	4.70	3.10
TITOGRADA	6.20	4.70	3.10
TIVTA	6.20	4.70	3.10
NIŠA	6.20	4.70	3.10
SPLITA	5.40	4.10	2.70
SARAJEVA	5.40	4.10	2.70
PULJA	3.30	2.50	1.70
REKE	3.30	2.50	1.70
MOSTARJA	5.80	4.40	2.90
PRIŠTINE	6.50	'	4.90	3.30
SKOPJA	7.80	5.90	3.90
OHRIDA	8.00	6.00	4.00
ZADRA	4.90	3.70	/ 2.50
ZAGREBA	3.70	2.80	1.90
MARIBORA	3.50	2.70	1.80
Za informacije in rezervacije se obrnite na vašo špedicijo, JAT Ljubljana, Miklošičeva 34, telefon: (061) 317-077/lok. 32, 33, ali JAT-Letališče Brnik, telefon: (064) 23-345 ali (064) 22-019.

^ interexport
V1/ tozd (NEK
LJUBLJANA
tath IMCy POTOVALNA TOZD 9NCA AGENCIJA
(Tel. 312-995 in 327-947) TRAVEL AGENCV
IZLETI PO DOMOVINI_____________________________
-	BEOGRAD - različne variante, 2 in 3 dni, letalo-bus
-	NOVI SAD-BEOGRAD-OPLENAC, 3 dni, odhod vsak petek
-	RAB, 4 dni, bus, odhod 24. 4. in 30. 4. 1981
-	PO MAKEDONIJI, 4 dni, letalo, odhod 24. 4. 1981
-	KARLOVAC-PLITVICE, 2 dni, bus, odhod 24. 4. 1981
-	DOJRANSKO JEZERO, 5 dni, letalo, odhod 30. 4. 1981
-	FURLANIJA, 1 dan, bus, odhod 9. 5. 1981
-	GORSKI KOTOR, 1 dan, bus, odhod 24. 5. 1981
-	V NEZNANO, 1 dan, odhod 11.4. 1981
-	KOROŠKA, 1 dan, odhod 17. 6. 1981
IZLET NA KRF
IZLETI V TUJINO
-	CVETLIČNA in AŽURNA OBALA, 5 dni, bus, odhod 29. 4. 1981
-	OTOK ELBA, 5 dni, bus, odhod 23. 4. in 29. 4. 1981
-	EGIPT, 9 dni, letalo, odhod 26. 4. 1981
-	BUDIMPEŠTA, 4 dni, bus, odhod 30. 4. 1981
-	TUNIZIJA - 3, 4, 5, 6 in 7-dnevne variante, odhod od 14. 4. dalje
-	KNEŽEVINA LIECHTENSTEIN IN ŠVICA, 4 dni, bus, odhod 30. 4. 1981
STROKOVNA POTOVANJA
-	SALON' ELEKTRONSKIH ŠEŠTAVNIH DELOV - PARIZ, 4 dni,’ letalo, odhod 5. 4. 1981
-	MEDNARODNI SALON ŽENSKE KONFEKCIJE - PARIZ, 4 dni, letalo, odhod 5. 4. 1981
-	KOZMETIKA - MUNOHEN, 3 dni, bus, odhod 8. 5. 1981
-	MEDNARODNI SEJEM HOTELSKE OPREME - KAIRO, 5 dni, letalo, odhod 6. 5. 1981
-	MEDNARODNI SEJEM za opremo bolnišnic in laboratorijev -
KAIRO, 5 dni, letalo, odhod 6. 5. 1981	•
-	SEJEM PERUTNINARSTVA in PRAŠIČEREJE - HANNOVER, 4 dni, letalo, odhod 24. 6. 1981
PRODAJAMO LETALSKE VOZOVNICE ZA DOMAČE IN MEDNARODNE PROGE.
»□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■D«
IJS&I
tfjP j globtour
1. MAJ - IZLETI
1.	po domovini:
-	AVNOJ - po poteh naše slavne revolucije - 25.-27. 4. 81 - avtobus
-	BEOGRAD-NOVI SAD-OSIJEK - 25. 4.-27. 4. in 1.-3. 5. 81 - avtobus
-	BEOGRAD in SAMOSTANI - 26. 4.-2. 5. 81 - avtobus
2.	tujina:
-	VERONA-GARDSKO JEZERO-PARK SIGURTA - 2.-3. 5. 81 »- avtobus
-	SAN MARINO—URBINO - 1.-3. 5. 81 - avtobus •
-	KOROŠKA-DOLOMITI - 1.-2. 5. 81 - avtobus
-	KOROŠKA-VRBA-HEILIGENBLUT-GROSSGLOCK-NER - 25.-27. 4. 81 - avtobus
-	AŽURNA OBALA - 27. 4.-2. 5. 81 - avtobus
-	BERLIN V. in Z.-POTSDAM - 24. 4.-27. 4. 81 - letalo iz Ljubljane
-	ZLATA PRAGA - 30. 4.-3. 5. 81 - avtobus
-	BRATISLAVA-BRNO - 1. 5.-3. 5. 81 - avtobus
-	BRATISLAVA - 25. 4.-27. 4. 81 - avtobus
Posebno ugodno!
-	MAROKO - 24.-29. 4. 81 - z letalom
SMUČANJE za 1. MAJ:
-	KAPRUN - 25. 4.-2. 5. 81 - avtobus
1. MAJ ob MORJU in v HRIBIH
Ankaran, Portorož, Poreč, Vrsar, Kupari - Dubrovnik, Omišalj, Bled, Kranjska gora, Jezersko, Čatež, Dolenjske Toplice, Radenci — 30. 4.-3. 5. 81
STROKOVNI SEJMI
DUSSELDORF - mednarodni sejem EUROSHOP - 6.
4.	-9. 4. 81 letalo
DUSSELDORF - INTERPACK, mednarodni sejem pakir-nih strojev, embalaže in slaščičarskih strojev -18. 5.-21.
5.	81 - letalo
MUNCHEN - IFAT 6. mednarodni strokovni sejem strojev in naprav za vzdrževanje kanalizacije, za smetarstvo in zimsko službo — 24. 6.-26. 6. 81 — avtobus FRANKFURT - mednarodni krznarski sejem -8. 4.-10. 4. 81 - letalo
HANNOVER 81 - mednarodni spomladanski velesejem -1,—4. 4. 81 - letalo
Informacije in prijave: poslovalnica Ljubljana, Maximarket, tel. 24-155 — Gosposvetska 4, tel. 311-164 in druge Globtourove poslovalnice ši-rom po vsej domovini.
GLOBTOUR RENT-A-CAR v Maximarketu, tel. 27-223.
Ponos Atlasove »bele flote« je motorna ladja Ambasador. Leta 1978 so ladjo povsem prenovili in jo tako priredili, da je zdaj primerna tudi za najdaljša križarjenja, saj nudi dovolj ugodja in udobja.*Na ladji so restavracija, salon-bar, snack bar, pivnica, odprt bazen za kopanje, turistični urad, frizerski salon, prodajalna spominkov in duty free shop, ambulanta...
Na ladji je 87 kabin z najsodobnejšo opremo, ki imajo 206 ležišč. Vse kabine imajo sanitarije, tuše in klimatske naprave. Iz vsake kabine je moč telefonirati na katerikoli konec sveta.
In s to ladjo lahko potujete tudi vi! Atlas je namreč pripravil tri štiridnevna potovanja (odhodi 8., 15., 22. maja), za katerega je treba odšteti 4.990 dinarjev. Potovanje pa je tako: do Dubrovnika z vlakom, nato z ladjo Ambasador do Krfa in nazaj, povratek iz Dubrovnika na Brnik z letalom.
Z »DALMACIJO« V KRAJE PETIH DRŽAV
GLEDALIŠČE
Ljubitelji morja in križarjenja se bodo prav gotovo zamislili spričo programa, ki ga je pripravil Slavnik: z ladjo Dalmacija želi popeljati od 7. do 20. maja čimveč potnikov (na ladjo gre lahko naenkrat 317 ljudi — toliko je namreč postelj) na obisk v Grčijo, Egipt, Izrael, Ciper in Turčijo.
Naj na kratko opišemo to pot: začne se v Kopru, gre preko Splita do Katalona (obisk Olimpije), se nadaljuje v Heraklion na Kreti, kjer bo ogled prestolnice kralja Minosa, to je Knososa, nakar bo udeležence pot vodila v Aleksandrijo, Kairo, Gize, Port Said. Iz Egipta pa v Izrael: Tiberijsko jezero (Galileja), reka Jordan, Tiberias, Kapernaum, Nazaret. Obeta se tudi obisk Tel Aviva, Jaffe, Betlehema in Jeruzalema. Iz Izraela pa na Ciper, v Limasol, od tam pa naprej na Rodos, v Efez in dalje v Pirej ter povratek domov čez Korint. Zadnji, to je štirinajsti dan, je na ladji tradicionalna kapitanova večerja, sicer pa bo ladja pristala v Pulju.
Cena izleta je različna, odvisno pač od tega, katero kabino si boste izbrali. Najcenejša »vstopnica« na ladjo Dalmacija velja dvajset tisočakov, najdražja pa sedemintrideset tisočakov in pol.
Cepljenje za to potovanje ni potrebno, povsod pa je za doplačilo moč obiskati še nekatere kraje, doplačilo za vse izlete iz ladje s posebnim avtobusom pa znaša 245 dolarjev.
□□□□□□□□□□□□
GENERALTURIST
LJUBLJANA Gosposvetska 7
BEOGRAD - 10.-30. 4.
2-3—4 dnevni aranžmaji ŠVICA-LIECHTENSTEIN -1.5. 3 dni, avtobus
PO POTEH AVNOJ - 25. 4. in 1. 5.
3 dni z avtobusom GRČIJA - 24. 4.
7 dni z letalom STROKOVNA POTOVANJA: VERONA - 10. 4.
Vinski sejem - 2 dni, avtobus AMSTERDAM - 5. 5.
Sejem »INDEX«
DUSSELDORF - 18. 5.
Sejem embalaže DUSSELDORF - 10. 6.
Sejem rudarstva ARANŽMAJI ZA 1. MAJ
-	ob morju in v toplicah
-	smuka v Schladmingu LETNI ODDIH 1981 PRODAJA DOMAČIH IN MEDNARODNIH LETALSKIH IN ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC. Informacije, programi, prijave: tel:. (061) 23-275, 21-206
□□□□□□□□□□□□
DRAMA SNG
Petek, 27. marca, ob 19.30 - Abonma Petek večerni in izven.
N. V. Gogolj: REVIZOR (komedija). Vstopnice so tudi v prodaji (tel. 20-171). - Ob 27. marcu, mednarodnem dnevu gledališča, bo letošnja Prešernova nagrajenka Majda Potokarjeva pred začetkom predstave prebrala poslanico, ki jo je za to priložnost napisal makedonski književnik Mateja Matevski.
MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice)
Sobota, 28. marca, ob 20. uri — Izven abonmaja.
Dane Zajc: OGENJ V USTIH (Gledališče poezije). Poezijo Daneta Zajca. letošnjega Prešernovega nagrajenca, izvajata Iva Zupančičeva in Rudi Kosmač, ki sta bila na nedavnem Goriškem srečanju malih odrov s to interpretacijo proglašena za najboljša igralca prireditve. Vstopnice pri blagajni Drame (tel. 20-171).
OPERA IN BALET SNG LJUBLJANA
Petek, 27. marca, ob 15.30 - G. Puccini: LA BOHEME. ZAKLJUČENA PREDSTAVA ZA RAZNE ŠOLE. (Zdravstveni šolski center Celje, Glasbena šola Radovljica, Posebna šola Novo mesto).
Sobota, 28. marca, ob 18. uri — G. Verdi: MOČ USODE ZA IZVEN. Gostovanje Ljiljane Molnar Talajič. Nedelja, 29. marca — ni predstave. LJILJANA MOLNAR-TALAJIČ, stalna gostja Metropolitanske opere v New Yorku, stalna članica zagrebške Opere in, profesorica solopetja na Muzički akademiji v Zagrebu, gostuje PONOVNO v ljubljanski operni hiši v soboto, 28. marca ob 18. uri kot Leo-nora v Verdijevi operi »MOČ USODE«. Poleg znamenite gostje bo^lo peli Ferdinand Radovan, Božena Gla-vak, Edvard Sršen, Franc Javornik, Viktor Bušljeta — tenorist iz Rijeke kg., Zdravko Kovač, Janko Lotrič, Danijela Hrvatin in Zdravko Pergar. Dirigiral bo Milivoj Šurbek, režijsko pa je predstavo pripravil režiser Zvone Šedlbauer kg.
Blagajna je odprta vsak dan od 10.30 do 12.30 in uro pred pričetkom predstave. Informacije po telefonu 21-401, blagajna. Ker je za sobotno predstavo z gostjo Ljiljano Molnar Talajič izredno zanimanje, pohitite z nakupom vstopnic.
V razstavnem prostoru Opere in Baleta SNG rastavlja slike, grafike in risbe na temo »BALET« slikar KI AR MEŠKO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO GLEDALIŠKA PASAŽA
Petek, 27. marca, ob- 19.30 — M. Kmecl: MARJETICA ALI SMRT DOLGO PO UMIRANJU. Za abonma KOL K.
Sobota, 28. marca, ob 19.30 — Aristo-fan-P. Hacks: MIR. Za abonma KOL D.
Nedelja, 29. marca, ob 10.30 — VAŠA MATINEJA. Srečanje z gledališčem »POD KOZOLCEM«. Predstava NEKOČ IN DANES.
Ponedeljek, 30. marca, ob 19.30 — Aristofan-P. Hacks: MIR. Za abonma MLAD 3.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
Sobota, 28. marca, ob 17. uri — Ljubi-ša Ristič: MISSA IN A MINOR za IZVEN! (petnajstič).
Avtor projekta, režiser in scenograf,— Ljubiša Ristič. Zgodba o življenju, ljubezni in smrti ognjevitega intem^ rionahsta, revolucionarja Borisa Da-vidoviča — Novskega je zapisana v kronikah svetovne revolucije kot enkratna legenda o osebnosti brez obraza in brez glasu.
Rezervacija vstopnic od 9. do 13. ure., po telefonu 311-010. Opozarjamo, da je število mest strogo omejeno na 120 gledalcev.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Krekov trg 2
Petek, 27. marca, ob 19.30 — I. Torkar: HUDIČ IN ANGEL, ljudska igra po motivih Visoške kronike I. Tavčarja. Abonma red A in izven. Sobota, 28. marca, ob 19.30 — I. Torkar: HUDIČ IN ANGEL, ljudska igra po motivih Visoške kronike I. Tavčarja. Abonma red C in izven. Nedelja, 29. marca, ob 16. uri - L Torkar: HUDIČ IN ANGEL, ljudska igra po motivih Visoške kronike I. Tavčarja. IZVEN.
Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 16. do 18. ure, na dan predstave pa dve uri pred pričetkom predstave.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
MARIONETE, LEVSTIKOV TRG 2
Sobota, 28. marca, ob 10. uri — Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA (za izven).
ROČNE LUTKE ŽIDOVSKA STEZA 1
Petek, 27. marca, ob P7. uri - Nace Simončič:	VELIKI KIKIRIKI za
izven.
Nedelja, 29. marca, ob 11. uri — Jifi Streda: PRAVLJIČARJEVE PRAVLJICE za izven.
ROČNE LUTKE, KS ZG. ŠIŠKA VODNIKOVA 141
Petek, 27. marca, ob 17. uri — Grafe-nauer-Rode: ZA 9. VRATI. Skrivnostna zgodba, primerna za male šolarje, za izven.
Sobota, 28. marca, ob 10.uri — Pešic: LOVSKA ZGODBA (zgodba o naj lovcu, naj psu in naj, naj zajčku.) Primemo za otroke od šestega leta dalje. Za izven.
LGL NA GOSTOVANJU - Petek, 27. marca, ob 10. uri z LOVSKO ZGODBO na OŠ Stranje pri Kamniku.
Starši, POZOR, tudi ob nedeljah ob 11. uri predstave v Židovski stezi 1! Prodaja kart uro pred predstavo ali rezervacije po tel.: 20-475 in 27-414, vsak dan od 8. do 12. ure.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Petek, 27. marca, ob 19.30 — L. Janaček: JENUFA za red PREMIERSKI in izven.
Sobota, 28. marca, ob 19.30 — L. Janaček: JENUFA za red SOBOTA in izven.
V petek, 27. marca zvečer bo na mariborskem opernem odru prvič uprizorjena oper^ JENUFA skladatelja Leo-ša Janačka, ki ga uvrščamo med najpomembnejše evropske glasbene ustvarjalce tistega časa. Janaček je V Jenufi izoblikoval svojstven stil z elementi češke narodne glasbe in ljudskega govora. Libreto je po drami Gabrijele Preissove napisal sam. Glasbeno je opero pripravil dirigent Samo Hubad, zrežiral jo je gost iz ČSSR František Preisler, prav tako sta gosta iz Češkoslovaške Jifi Proc-hazka kot scenograf in Jožef Jelinek kot kostumograf. Kostume je mariborski Operi posodilo Narodno gledališče Oldricha s Tibora iz Olomouca. Opero so pripravili še: koreograf Iko Otrin, zborovodja Maksimiljan Feguš, lektorica Lidija Simonič. Nastopajo A. Thuma, J. Kores, J. Plahuta, E. Ogner, M. Švagan, V. Mihelič, Z. Ognjanovič, E. Baronik, J. Fejk, D. Ogni»novič, M. Križma, B. Hunjadi,
D. Kovačič, M.Kovač-Kozole, Z. Ba-rač in N. Zrimšek. Violinski solo Jaroslav Bilik.
slovensko ljudsko gMaHte csjjo

5pbota, 28. marca, ob 19. uri — Bori-voj Wudler: ODPRITE VRATA, OSKAR PRIHAJA. Gostovanje v Mežici.
AMATERSKO GLEDALIŠČE »Tone Čufar« Jesenice
Petek, 27. marca, ob 19. uri - A. T. Linhart: MATIČEK SE ŽENI - komedija — gostovanje v pobrateni občini Valjevo.
CANKARJEV
DOM
Petekf 27. marca, ob 19.30 v Srednji dvorani 7. koncert modrega abonmaja Slovenske filharmonije. Na sporedu: Arnič: Koncert za flavto, godala, harfo in čelesto in Mahler: 6. simfonija. Dirigent Anton Nanut, solist Fedja Rupel.
Sreda, 1. aprila in četrtek, 2. aprila, ob 19.30 v Srednji dvorani koncert pianista Iva Pogoreliča. Na sporedu: Scarlatti Sonata v d-molu, Sonata v C-duru, Schumann Dvanajst simfoničnih etud op. 13, Toccata v C-duru, Chopin Preludij v cis-molu op. 45 in Ravel Gaspard de la Nuit.
Blagajna je odprta vsak dan razen nedelje od 9. do 14. ure ter od 16. do 19. ure oz. do pričetka prireditve, telefon 25-275. Blagajna Cankarjevega doma je v Emonskem podhodu, vstop v Cankarjev dom pa pri vhodu št. 3 tudi iz Emonskega podhoda (podhod Maximarketa).
Prosimo cenjene obiskovalce, da vstopnice, rezervirane za koncerta Iva Pogoreliča, dvignejo do vključno 27. 3. 1981.
SPREJEMNA DVORANA: razstava »Varnost in družbena samozaščita« — posvečena 40-letnici VOS in NZ. Razstava, ki si jo je doslej ogledalo več kot 13.000 obiskovalcev, je odprta vsak dan (tudi v soboto in nedeljo) od 8.-19. ure, do vključno 31. marca. Večjim skupinam (nad 15 obiskovalcev) priporočamo, da svoj obisk najavijo po tel. 311-551. Vhod iz Cankarjevega trga.
Vstop prost.
KONCERT
Drevf bo ob 19.30 7. ^ ^	koncert modrega abon-
I	maja Slovenske filhar-
H	monije v srednji dvorani
^	K	Cankarjevega doma. Na
sporedu Arnič, Koncert za flavto, godala, harfo in čelesto in Mahler, 6. simfonija. Dirigent Anton Nanut, solist Fedja Rupel. Zamenjava vstopnic za abonente in prodaja preostalih vstopnic je od 10 do 12.30 pri blagajni SF, pred koncertom pa pri vhodu v dvorano.
KINO
SPORED ZA PETEK KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: amer. barv. film DAVY KROCKETT IN PIRATI. Režija: Norman Foster. Glav. vi.: Fess Parker, Buddy Ebsen, Jeff York, Helen Stanley. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
Prodaja vstopnic uro pred prvo pred-, stavo. Prosimo cenjene obiskovalke in obiskovalce, da nfe zamujajo predstav! KINO UNION: »... ljubezen na prvi pogled, zakon in — dolgo kesanje ...« - ne zamudite smeha v amer. barv. W film, komedija MOŽ NA PREIZKUŠNJI (Lost and Found). Prod.: Columbia, 1979. Glasba: Alex Biz-zard. Fotografija: Charles Stount Scenarij: John Meridian. Režiser: Melwyn Frank. V glav. vi.: George Segal, Glenda Jackson, Maureen Sta-pleton, Paul Sorovino in drugi. Brez predfilma! Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri.
KINO KOMUNA: mož, ki je ustvaril »Rašomona« in »Dersu Uzala«, režiser Akira Kurosawa predstavlja svoje zadnje filmsko dejanje — jap. barv. WS film, zgod. dramo KAGEMUS-HA. Prod.:' Toho, 1980. »Grand Prix« na festivalu Cannes 1980. FEST 81! Film je nominiran za letošnjega »Oskarja«. Glasba: Shinichiro Ikebe. Kamera: Takao Saito-Masaharu Ue-da. Scenarij: Masato Ide. Režiser: Akira Kurosawa. Glav. vi.: Tatsuya Nakadai, Tsutomu Yamazaki, Kenic-hi Hagivvara, Keta Yui in drugi. Brez predfilma! Predstave ob 15., 17.45 in 20.30.
Ob 10. uri MATINEJA franc, akcij, filma POLICIJSKA VOJNA. Glavni vlogi: Marlene Jobert in Claude Bras-seur. Zadnjikrat!
KINO BEŽIGRAD: film je dobitnik »Grand Prix« festivala znanstvenofantastičnih filmov v Parizu 1979 -DRAKULA, amer. barv. CS film, sr-hlivka. Prod.: Universal, 1979. Glasba: John Williams. Kamera: Gilbert Taylor. Scenarij: W. D. Richter. Režiser: John Badham. V glav. vi.: Frank Langella kot Drakula, Laurence Oli-vier, Kete Nalligan, Donald Pleasance in drugi. Brez predfilma! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke!
KINO TRIGLAV: FILM - TO JE AKCUA, revija akcijskih filmov: ital. barv. W film, akcij. kom. ŠE ANGELČKI LJUBIJO FIŽOL (Anche gli angeli mangiano faggioli). Scenarij in režija: E. B. Clucher. Glav. vi.: Bud Spencer, Giuliano Gemma, Robert Middleton, Bill Wanders in drugi. Brez predfilma! Predstave ob 16., 18. in 20. Uri. Film ni primeren za otroke! KINO VIČ: amer. barv. film, krim. srhljivka KO POKLIČE NEZNANEC (When A Stranger Calls). Prod.: United Artlsts, 1980. Glasba: Arthur Bonne. Fotografija: John Willis. Scenarij: Steve Feke. Režiser: Fred Wal-ton. V glav. vi.: Carol Kane, Charles Duming, Ron 0’Neal in drugi. Filmske novice št. 11. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke!
KINO ŠIŠKA: Alain Delon in Silvia Kristel (Emanuela) v glav. vi. ameriškega »zračnega spektakla«, barv. filma LETALIŠČE 80’ CONCORDE (Airport 80 Concorde) po motivih romana Arturja Haileya. Prod.: Universal, 1979. Glasba: Lalo Schifrin. Kamera in efekti: Philip Lethrop. Scenarij: Erič Toth. Režiser: David Lowell Rich. Glav. vi.: Alain Delon, Silvia Kristel, George Kennedy, Robert Wagner, Susan Blakely, Bibi Anders-son in drugi. Brez predfilma! Predstave ob 16., 18. in 20- uri.
KINO SLOGA: ŠPANSKE OLIVE, nem. barv. W film, erot. kom. Scenarij in režija: Walter Boos. Igrajo: Margit Geissler, Ellen Umlauf, Jasmine Losensky in drugi. Brez predfilma! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! OTROŠKI KINO MOJCA: KNJIGA O DŽUNGLI, amer. barv. risanka. Režija: NVolfgang Reitherman. Predstavi ob 16. in 17.30.
KINO CANKARJEV DOM - VRHNIKA: slov. barv. W parodija UBU ME NEŽNO, ob 20. uri za filmsko gledališče.
KINO SORA •- ŠKOFJA LOKA:
amer. risanka ČAROBNI SVET
RACMANA JAKE, ob 18. in 20. uri. KINO RADOVLJICA: amer. barv. film KRAMER PROTI KRAMERJU, ob 18.uri.
Amer. barv. film MAŠČEVANJE SONY Lp£JA, ob 20. uri.
KINO BLED: nem. barv. film EROTIKA NA DELOVNEM MESTU, ob 20. uri.
KINO CENTER - KRANJ: amer. barv. srhljivka AMITYVILLE — HIŠA GROZE, amer. barv. srhljivka po romanu Jay Ansonove, ob 16. in 18. uri. Režija: Stuart Rosenberg. Igrajo: James Brolin, Margot Kidder, Rod Steiger. Film ni primeren za otroke! Ob 20. uri ni kinopredstave!
KINO STORŽIČ - KRANJ: amer. barv. akcij, film OKRUTNA IGRA, ob 16., 18. in 20. uri. Režija: George Roy Hill. V glav. vi.: Paul Newman. KINO TRŽIČ: ni kinopredstav! KINO DOM - KAMNIK: ob 17. uri nastopajo NOVI FOSILI.
KINO RADIO - JESENICE: amer. film RIBA, KI JE REŠILA PITTS-BOURGH, ob 17. in 19. uri.
KINO PLAVŽ - JESENICE: amer. film NORMA RAE, ob 18. in 20. uri. KINO DELAVSKI DOM - ZAGORJE OB SAVI: ital. barv. zab. omnibus NENAVADNE PRILOŽNOSTI, ob 17. uri.
Amer. barv. CS voj. film MOST NA REKI KWAJ, ob 19. uri. Zaradi dolžine višje cene!
KINO DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: Šved. barv. W film TAVANJE POD SONCEM, ob 18. uri. KINO SVOBODA II - TRBOVLJE:
amer. pust. film JAGUAR (Jaguar, novi junak filmskega ekrana), ob 17. in 19. uri.
KINO KRKA - NOVO MESTO:
amer. barv. film SHERLOCK HOLMES IN JACK RAZPARAČ, ob 17. in 19. uri.
KINO BREŽICE: Špan.-ital. barv. film ANGELI VOZIJO NORO, ob 20. uri.
KINO SEVNICA: ital. pust. film SAFARI EXPRES, ob 19.30.
KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. melodrama ANA KARENINA, ob
17.	in 19.30.
KINO SOČA - NOVA GORICA:
amer. film CARRIE, ob 18. in 20. uri. KINO SVOBODA - ŠEMPETER PRI GORICI: amer. film DIVJA HORDA, ob 18. in 20. uri.
KINO SOČA - KOPER: amer. pust. film IZZIV, ob 16. uri.
Franc, drama JAVNA HIŠA 122, ob
18.	in 20. uri.
KINO ZVEZDA - IZOLA: ital. drama ŠKOFOVA SPALNICA, ob 18. in 20. uri.
KINO TARTINI - PIRAN: kino-predstavi odpadeta!
KINO DIVAČA: franc. kom. TRIJE POTEPUHI IN ENA PLAVOLASKA, ob 19. uri.
ZLATI KLUB - SAVNA
Odprto vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 22. ure. V torek samo za žene, druge dneve mešano, ter v soboto od 8. do 18. ure. Poseben popust za sindikate.
AVTODROM IN VRTILJAK
obratuje vsak dan od 9. do 21. ure.
•»T SUPER
KINO MARIBOR
KINO GLEDALIŠČE: amer. barv. grozljivka POLETJE GROZE, ob 15.30. Premiera. Režiser: Wes Cra-wen. V glav. vi.: Linda Blair, Lee Purcell.
FILMSKA SCENA ob 17.45 in 20. uri — amer. barv. drama NIKOLI TI NISEM OBLJUBILA CVETOČEGA VRTA.
KINO UNION: franc. barv. krim. film ŽANDAR ALI BANDIT, ob 15.30 in 20. uri. Režiser: George Leutner. V glav. vi.: Jean Paul Bel-mondo, Marie Laforet, Michel Gala-bru.
Ob 17.45 predstave ne bo.
KINO PARTIZAN: amer.-ital. barv. pust. film PUSTOLOVEC, ob 10. uri. Režijset^Terežce Young. V glav. vi.: Anthony Otrinn, Rosana Schiaffino, Rita Hayworth.
Amer. barv. drama V VRTINCU, ob 15. in 19. uri.- Režiser: Victor Fleming. V glav. vi.: Vivien Leigh, Olivia de Hevilland, Clark Gable, Leslie Ho-ward. Zaradi dolžine filma cene zvišane!
KINO UDARNIK: franc. barv. drama BEG S PLOČNIKA, ob 15.30, 17.45 in 20. uri. Režiser: Daniel Du-val. V glav. vi.: Miou-Miou, Maria Schneider, Daniel Duval. Film za otroke ni primeren!
V soboto, 28. marca bo ob 10. uri matineja v KINU PARTIZAN z jug. akcij, komedijo NADŠTEVILNA, ob 22. uri pa predpremiera v KINU UDARNIK z angl. barv. voj. filmom MOČ 10 IZ NAVARONA.
Odprta vsak dan razen ponedeljka od 20. do 2. ure, ob četrtkih stara glasba, druge dneve ROCK, NOVI VAL, HARD ROCK, COUNTRY. V sto-poteki ne vrtimo več DISKO glasbe.
ČUK KLUB
Odprt vsak dan, razen torka od 20. do 3. ure. V nedeljo, ponedeljek, sredo, četrtek za ženske prost vstop. Konzu-macija je obvezna v znesku 100 din.
RESTAVRACIJA SULC
Odprto vsak dan od 10. do 22. ure.
LETNI BIFE
Odprt vs^k dan od 7.30 do 21.30.
OSEBNA
ZAHVALA
Inštitutu Golnik, infekcijskemu oddelku, zdravnici dr. Prlejevi, medicinskim sestram in drugemu strežnemu osebju se za uspešno zdravljenje, skrb in nego najtopleje zahvaljuje pacient Vladimir Filipič iz Ljubljane.
52229
DEŽURNA
LEKARNA
LJUBLJANA
Centralna lekarna, Prešernov trg 5.
MARIBOR
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29._______
LOTO
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA
1.	Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): Za otroke in mladino do 15. leta starosti
-	ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih zdravstvenega doma Ljubljana
-	ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti - Pediatrične klinike — Vrazov trg 1. tel.: 310-246.
2.	Za nujno zdravniško pomdc na domu kličite po tel.: 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa tel. št. 94. Za otroke in mladino do 15<neta starosti se ob delavnikih od ,7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Ždravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 323-060.
3.	Prebivalci občine . Grosuplje-Ivančna gorica kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa po tel. št. 94.
4.	Nočna, nedeljska in praznična zobna ambulanta je v prostorih enote za zobozdravstveno varstvo Nebotičnik
-	TOZD Center, v drugem nadstropju, Kidričeva 1.
Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 2Q. do 6. ure zjutraj naslednjega dne, db nedeljah in praznikih pa ves dan.
»Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. *
MARIBOR
ZD Maribor, Ulica talcev 9, telefon 22-222
V mestu: dr. Janko Pisanec, okoliška dežurna služba: dr. Marjan Količ in dr. Branko Ješovnik, ambulantna dežurna služba: dr. Emilija Ari, pediatrična dežurna služba: dr. Andrej Goleč.
Poročilo o dobitkih 12. kola LOTA, ki je bilo odigrano dne 24. 3. 1981
Izžrebane številke so: 8, 11, 31, 33, 34 in dodatna: 32
PETERKE
Začasna vrednost	572.505,35 din
Četverke
Končna vrednost	1.957,30	din
TROJKE
Končna vrednost	68,40	din
ČETVERKE
001-0-0717-8
001-0-1330-8 (1x4, 4x3)
001-0-2581-S (2x4, 4x3) 001-0-9955-S (3x4, 12-3)
005-	0-7585-8
006-	0-4285-S (5x4, 40x3) 006-0-4867-8 006-0-4868-S (2x4, 4x3) 006-0-5003-S (2x4, 4x3) 006-0-6543-8 006-0-6544-8
006-	0-6607-S (2x4, 4-3)
007-	0-0276-8 (1x4, 4x3)
007-	0-0476-8
008-	0-3912-S (2x4, 4x3) 008-0-4232-8 (1-4, 1x3)
019-	0-2941-S (3x4, 12-3)
020-	0-1060-S (1x4, 4x3) 023-0-7964-S (2x4, 4x3) 027-0-0283-S (3x4, 12x3) 027-0-0342-S (2x4, 4x3) 032-0-1680-8 032-0-2511-8 (1x4, 7x31 032-0-2509-8 (1x4, 7x3)
061-	0-8873-8 (1x4, 3x3)
062-	0-9034-S (3x4, 12x3)
063-	0-0559-S (4x4, 24x3) 063-0-0992-S (3x4, 12x3) 063-0-0256-S (4x4, 24x3) 063-0-0020-S (4x4, 24x3)
063-	0-0019-S (4x4, 24x3)
064-	0-1956-S (6x4, 60x3)
065-	0-2328-8
065-	0-1681-8
066-	0-0037-S (4X4, 24x3)
067-	0-6609-S (4x4, 24x3) 067-0-6618-8 (2x4, 6x3) 202-0-4613-S (3x4, 12x3)
222-	0-9961-8
223-	0-6549-8
224-	0-9110-8
225-	0-3831-8 (2x4, 1x3) 251-0-4635-S (3x4, 12x3)
261-	0-2514-S (2-4, 4x3)
262-	0-1013-S (5x4, 40x3) 341-0-4898-S (6x4, 60x3)
341-	0-4969-8
342-	0-3694-8 (1 -4, 3x3) 372-0-4208-8 382-0-4453-8 382-0-4743-8 (1x4, 3x3)
382-	0-4746-8 (1x4, 3x3)
383-	0-3126-8 383-0-3360-8 421-0-1874-S (2x4, 4x3) 471-0-0386-8
516-0-9660-S (3x4, 12x3)
516-0-8566-4
518-0-6836-8
518-0-6378-8
520-0-3865-8
576-0-9260-8 (1x4, 1x3)
581-0-1609-8
581-0-1880-8
581-0-2632-S (4x4, 24x3) 591-0-1197-8 (1x4, 1x3) 591-0-1327-5 (2x4, 4x3) 602-0-5391-S (2-4, 4x3) 602-0-5572-S (3x4, 12x3) 602-0-6016-8 602-0-6334-6
622-0-4651-S (3x4, 12x3)
622-0-4750-S (2x4, 4x3)
622-0-4854-8
631-0-5665-8
631-0-5950-8
631-0-5999-8
642-0-8416-8
642-0-8592-8
681-0-6087-8
701-0-3084-8
701-0-3379-8
721-0-6260-8
753-0-3705-8
792-0-3846-8 (1x4, 5x3)
792-0-3873-8 (1x4, 2x3)
792-0-3890-8 (1x4, 6x3)
811-0-5814-8 822-0-0387-8 (1x4, 3x3) 846-0-0973-8 (1x4, 1x3) 851-0-4964-S (4x4, 24x3)
Jugoslovanska
loterija
Neuradno poročilo o žrebanju 13. kola srečk dne 26. 3. 1981
Srečke s končnicami	so zadele din
60	80
7860	1.080
15220	2.000
22060	2.080
103590	20.000
343550	20.000
349000	20.000
• 447240	20.000
1	40
92	80
152	160
59662	4.000
92932	4.000
385022	20.000
478332	50.000
743	160
21243	2.000
91433	4.000
032683	20.000
490903	500.000
04	80
734	200
4164	400
13704	6.080
41754	8.000
066954	20.000
25	80
75	100
52315	2.000
207955	20.000
355735	20.000
16	100
66	60
86	60
596	200
1676	400
35356	2.000
57126	2.000-
034456	20.000
132536	20.000
7	40
2337	840
8517	440
81537	4.040
153777	1,000.040
368257	20.040
08	60
48	60
3598	400
76548	8.060
98738	6.000
089278	100.000
396798	20.000
69	120
79	60
99	60
1309	600
5019	600
24689	6.000
25209	6.000
74689	8.000
99789	8.000
038359	20.000
220809	20.000
319249	20.000
378309	20.000
Premija 500.000 din je v Ljubljani na številko 490903.
VABIMO
ZUNANJE SODELAVCE-
KOMERCIALISTE
ZA DELO ZUNAJ
JUGOSLAVIJE
PRI PRODAJANJU
VII. IZDAJE PUBLIKACIJE
»EUROPEAN BUSINESS GUIDE«
Zainteresirani naj se obrnejo na naslov:
NIRO »Književne novine« 11000 BEOGRAD Francuska 7 telefon, (011) 629-136 in 626-231.
24-1969
RADIO MARIBOR
7.30 Danes za vas; 8.00 Poročila; 8.05 Obvestila, zabavna glasba in EP; 8.35 Orkester češke filharmonije igra skladbe Juliusa Fučika; 13.20 Zabavna glasba in EP; 13.30 Za danes in jutri; 14.00 Novice; 14.05 Zabavna glasba; 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.15 Obvestila, zabavna glasba in EP; 14.30 Želeli ste — poslušajte; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Dnevnik; 16.20 Obvestila; 16.30 Na tekočem traku iz studia 3; 17.00 Reportaža dneva - Z. Bilodjerič: Prispevki za zdravstvo; 17.15 Obzorja popularne glasbe (Brane Rončel); 18.00 Jules Masse-net: Werther, odlomki iz opere; 18.30 Rada imam glasbo. Vi tudi?
OBVESTILA
Odbor za svobodno katedro vas vabi na predavanje DUŠANA DOLINARJA o »AKTUALNIH MEDNARODNIH —POLITIČNIH ODNOSIH«.
Svobodna katedra bo v torek, 31.marca, ob 19. uri na Fakulteti za elektrotehniko, predavalnica št. 1, Ljubljana, Tržaška 25.
27-2043-0
V
zavod tivoU
CENTRALNO KOPALIŠČE TIVOLI
obratuje: ob torkih in četrtkih od
10.30	do 12. ure, od ponedeljka do petka od 16. do 17.30 in od 20. do 21.30, ob sobotah od 9.30 do 13.30, od 14. do 18. in od 18.30 do 21.30 ter ob nedeljah od 9.30 do 13.36 in od 14. do 18. ure, v soboto, 28. marca od
9.30	do 13.30 rekreacijsko plavanje odpade.
Obvezne so plavalne kape.
Plavalni tečaji za otroke in odrasle se prično 6. aprila 1981. Informacije in prijave po telefonu 315-522, int. 51. Vplačila so možna v času rekreacije pri blagajni kopališča.
REKREACUSKO DRSANJE bo še
vključno do 29. marca 1981.
Petek od 21. do 23. ure, v soboto in nedeljo od 14. do 16. in od 20. do 22. ure.
Termini od 10. do 12. ure odpadejo v soboto in nedeljo.
BOWLING
obratuje v ponedeljek, torek, sredo, četrtek, petek, od 16. do 22. ure. Ob sobotah in nedeljah od 14. do 22. ure. Poseben popust za organizirane skupine. Informacije po telefonu 315-522, int. 74.
OBJAVA
ZDRUŽENA ELEKTROGOSPODARSKA PODJETJA SLOVENIJE n. sub. o., MARIBOR
objavljajo
na podlagi sklepa 5. seje sveta republiške skupnosti za cene z dne 23. 3. 1981 o povišanju cene električne energije za 10,4%
TARIFNE POSTAVKE ZA PRODAJO ELEKTRIČNE ENERGIJE
Napetost	Sezona	Obračunska moč meseč. din/kW	Delovna energ. din/kWh		Jalova energ. din/kVArh	
			VT	MT	VT	MT
A. Posebni odjem na 110 kV:						
	VS	379,75	0,60	0,30	0,12	0,06
110kV	NS	151,90	0,24	0,12	0,12	0.06
B. Ostali odjem na 110 kV:						
	VS	576,50	1,06	0,53	0,22	0,11
110kV	NS	288,25	0,53	0,26	0,22	0,11
C. Odjem na 1-35 kV:						
	VS	600,20	1,32	0,66	0,24	0,12
1-35 kV	NS	300,10	0,66	0,33	0,24	0,12
D. Tarifne postavke za gospodinjski odjem:
Obračunska moč mesečno din/kW	ENERGIJA - din/kWh	
	Dvotarifno merjenje	Enotarifno merjenje
	VT	MT	
15,70	2,40	1,20	2,15
E. Krmiljeni odjem v gospodinjstvu:
Obračunska moč mesečno din/kW	ENERGIJA - din/kWh	
	VT	MT
15,70	2,40	0,80
F. Tarifne postavke za ostali odjem na 0,4 kV:
Obračunska moč mesečno din/kW	Delovna energija din/kWh	Jalova energija din/KVArh
	VT	MT	VT	MT
67.70	4,00	2,00	0,60	0,30
JAVNA RAZSVETLJAVA 2,69 din/kWh.
Spremenjene tarifne postavke za prodajo električne energije se uporabljajo od vključno 1. aprila 1981 dalje.
Kratice označujejo:
VS — tarifne postavke v višji sezoni (6 mesecev) I,, II., III., X., XI. in XII.NS - tarifne postavke v nižji sezoni (6 mesecev) IV., V., VI., VIL, Vlil. in IX.
VT - večje tarifne postavke (od 6. do 13. ure in od 16. do 21. ure)
MT - manjše tarifne postavke (od 13. do 16. ure in od 21. do 6. ure ter ob nedeljah in državnih praznikih ves dan).
27-2069
TEDEN MEDNARODNEGA SODELOVANJA - JUBILEJNI 20. MEDNARODNI SEJEM
RAZSTAVA ČLOVEK IN PROSTI ČAS
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA 500 RAZSTAVLJALCEV IZ 16 DRŽAV
strokovno sodelovanje revije SAM, Zagreb
deHustacije
AVLA HALE A, A 2
gospodinjski pripomočki in živilski izdelki za hitro in okusno pripravo hrane, elementi za ure]an|e in dekoriranje doma, zabavna elektronika, pripomočki za ročna dela in konjički	*
tvformacije«P*
IU
pivovarna union ljubljana
Desni prizidek hale A
predstavitev in degustacija izdelka UNION GRAND, dobitnika mednarodnih priznanj
K
mladinska
knjiga Ljubljana
AVLA HALE A - 4
predstavitev^ programa za konjičkarje, demonstracija izdelave makrameja
HALA C, ZUNANJI PROSTOR (Selno) naredi si sam: gradbeni elementi, ročna in električna orodja, materiali za hišna popravila, barve, laki, zaščitna sredstva, lepila, veziva

JOŽE IN IVAN TOMAŽINČIČ, Izola	A 1 -17
čajne mešanice, zeliščne kapljice, mazila, olja za različne težave in drugi izdelki iz zdravilnih zelišč
Kemična industrija, Dol pri Ljubljani	C - 1
demonstracija izdelkov za zaključna dela v gradbeništvu
gorenjep^msft s©trwos
Velenje	A2
demonstracija pralnega stroja, pomivalnega stroja in zamrzovanja živil
IKRO
Ž3 m 1 a d o s t
Zagreb
A 2-6
demonstracija linguaphona - Kako se lahko v najkrajšem času naučite tujih jezikov
r^ws
L	1 \jSS DO AVTOMONTAŽJ8k, TOZD UTENSILIA Ljubljana A 2-11
^	—w--> demonstracija ročnega tkanja na statvah, razstava izdelkov
utcnslliii	dosedanjih kupcev
»AUTORAD«
ZAGREB
demonstracija posebnih pritrjevalnih elementov v gradbeništvu, elementov za centralno ogrevanje, pritrjevalcev za lesne obloge ter prenosnih svetilk za avtomobile in delavnice
C — 3
,/
Black & Decker
JUGOSLAVIJA
C - 8
prikaz programa orodij in demonstracija univerzalne delovne mize WM 2000
Grosuplje
belinka	Ljubljana	C-25
demonstracija lazur SADOLIN in novih impreg-
tovarna kemičnih izdelkov	n3tOrj©V
©	.	j;
HALA A IN ZUNANJI PROSTOR (delno)	V ‘
Tema leta: NAVTIKA ZA VSAKOGAR	•
vvindsurfing deske, gumijasti čolni, kajaki, jadrnice, motorne jadrnice, zunanji In vgrajeni motorji, oprema za ladje, potapljaška oprema, prikolice In kamp oprema
t ' "	: *	T:>;fc5
YACHT KLUB, Zagreb	A-10
prikaz aktivnosti, razstava 4 m gumijastega čolna, ki je po Savi in Donavi preplul od Zagreba do Regensburga, male jadrnice v lastni izdelavi
/G AUTOCOMMERCE
Ljubljana
l—l J\f\J Begunje
celotni modri program ELAN, diesel motorji torpedo, yanmar; zunanji motorji tomos, mercury, johnson; motorji za vgradnjo mercury, johnson; jadralne deske imgrad; plovila stradun na nožni pogon, dodatna oprema
0 Kih
LJUBLJANSKE MLEKARNE, TOZD MARKETING Ljubljana
degustacija sladoledov najrazličnejših vrst in okusov
A 2 - 12
©C
EMONA COMMERCE TOZD GLOBUS, Ljubljana A 2 -16
degustacija mineralne vode: Radenska, Deit, Rogaška, Swing
Črnuče
prikaz pečic za hitro pripravo okusne hrane in sodobnih likalnikov vseh vrst
A 2—
Canon
A 2 - 21
razstava fotoaparatov, kinokamer in pribora; ekskluzivni zastopnik firme Canon Avtotehna svetuje in predstavlja najnovejše dosežke
TOZD ZASTOPSTVA, Ljubljana
Ct avtotehna
OPcplet
SLAVKA IN JOŽE FLERE, Domžale	A 2 - 26
demonstracija vozlanja iz dekorativnih vrvic; križno in spiralno pletene vrvice za izdelavo makramejev, za čolne in smučanje na vodi, gugalne mreže, mreže za rekreacijo in planinarstvo
T
O
M
Zidanšek inq. ciril H	t
53	’1 demonstracija izdelave tapiserij
izdelava kov. Cjalanterije na preprost način; posebna igla
ljubljana, celovška 225 a zd*l*”°in ™"
A 2 - 27
NOVO
PAVILJON JURČEK
PRODAJA RABLJENE OPREME ZA PROSTI ČAS pod pokroviteljstvom ZOTKS:
-	navtika, elektroakustika, šotori in oprema za taborjenje, športna oprema, konjičkarski izdelki in drugi rekviziti za prosti čas
—	možnost strokovne ocenitve za skupine: vvindsurfing, plovila in opremo, motorje za plovila, šotore in opremo za taborjenje, CB oddajnike in opremo
0 meta Ilca Liub,'ana
prikaz uporabe električnih ročnih orodij, premazov, barv, orodij na komprimiran zrak, izolacijskih materialov, negorljivih plošč, električnih brizgalk, polaganja vseh vrst talnih in stenskih oblog, vodnih črpalk, ročnih orodij, papirja in filmov v pravem foto-laboratoriju >■
iptas)
k	C-28
industr^a demonstracija uporabe talilnega lepila za robno furniranje, ^uporabe cianoakrilnih lepil in disperzijskih lepil zapodne, stropne in talne obloge na prostorih Metalke

izolirka
LJUBIJA Ni-A
C-32
demonstracija toplotne izolacije fasad in prikaz varjenja hidroizolacijskih trakov izotekt
Iskra
C-33
Ljubljana
demonstracija uporabe celotnega programa električnega orodia KLIP-KLAP električnih vrtalnikov, priključkov, pribora
KLIP-KLAP mize in KLIP-KLAP delavnice
Li
zunanji prostor - 7
_______----------- .
XTiimnilT prikaz možnosti uporabe sestavljivih elementov iz impregni-l9l£4tL liliIfll I ranega |esa za ureditev okolja (ograje, vhodna vrata, vrtna drav ograd miza, pasje utice, cvetlična korita...)
HALA, A 1, A 2
amaterske dejavnosti, čebelarstvo, zeliščarstvo
hp^medex
^	fiKDOrt-imnnrt n n
export-import. p.o.
ljubljana. jugoslavija	A 2 - 9
»Čebelarstvo na Slovenskem — kako izkoristiti prosti čas«; prikaz živih čebel, prodaja izdelkov na osnovi čebeljih pridelkov, medu in kranjske medice, degustacija novega izdelka »Frutimed« medeni namaz
ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE IN STROKOVNO SODELOVANJE - ABC TEHNIKA, Zagreb	^ ^
prikaz aktivnosti: amaterjev-navtičarjev, radioamaterjev in CB amaterjev, letalskih organizacij, astronavtsko raketarskih organizacij, avto-moto zveze, jamarske in potapljaške zveze, društva ljubiteljev železnic...
Gospodarsko razstavišče Ljubljana, tel. centrala 311-022, komerciala 310-930, recepcija 311-324
informacije
VVINDSURFING SEKCIJA VETER, Ljubljana	Zunanji prostor - 2
od programa poletnih šol jadranja, do prikaza nacionalnega tekmovalnega sistema jadranja na deski

HALA B

kolektivne razstave: Avstrija, Furlanija-Julijska krajina, Veneto, San Marino, predstavitev prijateljskih obmejnih in pobratenih mest Ljubljane: Celovca, Karl-Marx-Stadta, Leverkusna, Pesara, Rijeke, VViesbadna, turistična ponudba
4X». 'Sr>, '
vao Intourist zssr	b-9
delniška družba ZSSR za inozemski turizem, Moskva,'predstavništvo Beograd
YUGOTQURS
poslovalnica Ljubljana
predstavitev možnosti vseh vrst potovanj, počitnic in izletov v Jugoslaviji in tujini
TUNIZIJSKI URAD ZA TURIZEM	B-10
predstavitev turističnih predelov v Tuniziji in razstava izdelkov domače obrti
ENIT, Rim, Turistična agencija Italije	B ---14
Italija pozdravlja Slovenijo; vse informacije za potovanja v sosednjo Italijo
PRIVREDNA KOMORA - RIJEKA
r—	B - 18
predstavlja v sodelovanju 15 hotelsko-gostinskih OZD s področja Istre, Hrvaškega primorja, Kvarnerskih otokov in Gorskega Kotorja s turistično ponudbo svojega območja
Sejem odprt od 23. do 29. marca vsak dan od 9. do 19. ure Vstopnina je 30 din, vojaki, učenci in študenti 20 din,
stalna vstopnica 150 din
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI PROGRAMI
OD 28, MARCA DO 3. APR«
Deficitarni poklici se pojavljajo tudi v ladjedelništvu in pomorstvu.
Ponedeljek, TV 17.55
Pred izbiro poklica
O poklicnem usmerjanju
V uredništvu izobraževalnih oddaj že vrsto let pripravljajo oddaje, v katerih seznanjajo gledalce s poklici. V uredništvu se zavedajo, da bi bilo napak, če bi prepustili težavno nalogo usmerjanja zgolj strokovnim ustanovam, poklicnim svetovalcem, šolskim delavcem ter združenemu delu. Poklicno usmerjanje mora biti, da bi bilo učinkovito, navzoče na vsakem koraku. Širok akcijski
. liko neizkoriščenih možnosti.
radij omogočajo zlasti sredstva javnega obveščanja, med katerimi ima televizija še ve-
Mnogi poklici danes na žalost v zavesti ljudi nimajo več tistih vrednot, ki bi posameznika napajale z močjo, da bi vztrajal v poklicu in iz katerih bi črpal energijo za svoje delo. Današnja delovna generacija črpa moči za delo vse preyečkrat iz materialnih osnov; ta naravnanost pa se seveda kot blisk prenaša na mlade in najmlajše. Tako mladi danes ne vedo, kaj vse zahteva ta ali oni poklic, kakšne lepote nosi v sebi, in kje so nevarne čeri, ki lahko zavrejo ambicije in želje po uspehu in uveljavitvi.
Letos je v ospredju zanimanja slovenske javnosti uvajanje usmerjenega izobraževanja, ki tudi pri usmerjanju v ->oklice prinaša
nekatere novosti. Prav o tem bo spregovorila prva oddaja ciklusa, ki bo s kratkim filmom predstavila usmerjeno izobraževanje, pogovor o filmu pa bo osvetlil še nekaj nejasnosti o poteh usmerjanja v srednjem izobraževanju.
V nadaljevanju ciklusa se bodo gledalci seznanili z nekaterimi deficitarnimi poklici v gradbeništvu, ladjedelništvu, letalstvu, železniškem gospodarstvu, pomorstvu ter v elektrogospodarstvu.
Ciklus o poklicnem usmerjanju že vseskozi ureja novinar Danijel Čakš, slikovno pa sta ga oblikovala režiserja Emil Rižnar in Vlado Suhi-Morvai.
vf
A
Televizija
Ljubljana
8.15	Poročila
8.20	Minigodci v glasbeni deželi
8.30	Lolek in Bolek, poljska risana serija
8.40	Tehtnica za natančno tehtanje, otroška nad. TV Beograd
9.10	Palčki nimajo pojma, kontaktna oddaja TV Zagreb
9.40	Statistika: Popis 81
10.10	Lanoux-Lorenzi: Emile Zola, francoska nadaljevanka (do 11.10)
14.00	Poročila
14.05	Hokej SP »B« skupine Norveška : Jugoslavija, posnetek iz Ortiseia
15.25	Nogomet Borac : Partizan, prenos
17.20	Stekleni čeveljček, ameriški mladinski film
18.50	Veleslalom za moške, posnetek iz Laaxa
19.05	Zlata ptica: Miškolin
19.24	TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV Dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Srečanja
21.50	Poročila
21.55	Vlomilci, francosko-italijanski film
Oddajniki II. TV mreže
17.35	Glasba narodov
18.05	Iz sporeda TV Novi Sad: Ledine so plodne
TV 17.20
Stekleni čeveljček
Film Stekleni čeveljček oživlja znano pravljico o Pepelki in to v svojevrstni priredbi, gre za giasbeno-plesno-revijski film, ki je prava paša za oči. Ta vtis poglablja še glasba Bronislava Kapra in koreografija Rolanda Petita.
Režija: Charles Walters - 1954
TV 21.55
Vlomilci
Francosko-italijanski film Vlomilci gotovo sodi med boljše filme svoje zvrsti. Tudi igralska zasedba je izvrstna. Belmondo igra lopova, ki ukrade drugulje in z avtom beži pred pokvarjenim policajem (igra ga Omar Sharif), ki se prav tako skuša dokopati do ukradenega bogastva. Tu je še Dyan Can-non, ki niha med tibema moškima. Če k napeti zgodbi in izvrstnim posnetkom pregona z avtomobili, dodamo še lepo grško pokrajino, potem lahko rečemo, da se ob gledanju filma skorajda ni mogoče dolgočasiti.
Režija: Hanri Verneul - 1971
18.35	Na vrat na nos, nadaljevanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Življenje na zemlji, dokumentarna serija
20.55	Poročila
21.00	Človek in zakon, dokumentarna serija
21.35	Športna sobota
21.55	Hrvatska klavirska glasba
23.00	Kronika mess (do 23.30)
TV Zagreb I. program
9.30	TV v šoli: Izobraževalni film, Risanka, TV izbor
10.30	Otvoritev »Srbskega narodnega gledališča«, prenos
12.30	»Pokondirena tikva«, prenos gledališke predstave
14.25	Hokej SP B skupine, Jugoslavija : Norveška, posnetek iz Ortiseia
15.25	Nogomet Borac : Partizan
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
17.45	Otroška predstava
18.45	Poezija: Brana Cmčevič
19.30	TV dnevnik
20.00	Vzemi denar in zbeži, ameriški film
21.30	TV dnevnik
21.45	Nočni žep
Koper — Capodistria
12.00	Gran bazar — replica, ponovitev
15.25	Calcio — Nogomet Borac : Partizan
17.15	Hockey su ghiaccio: Hokej na lddu — Jugoslavija : Norveška, Ortisei
19.00	Confine aperto — Odprta meja
19.30	Alta pressione — Visok pritisk
Tokrat bo v naši redni oddaji iz cikla z naslovom ZBOROVSKA GLASBA PO ŽELJI POSLUŠALCEV pesmi izbirala dolgoletna pevka Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane Anica Pucihar iz Horjula. Urednik bo Danilo Čadež. (R III 18.25)
20.00	Cartoni animati — Risanke
20.15	Punto d’incontro — Stičišče
20.35	Film: Abandonati nello spazio —
Ujetniki v vesolju, režija: John Sturges, igrajo: Gregory Pečk, Richard Crena, David Janssen, Nancy Kovack
22.00	Tuttoggi — Danes
22.10	Film: Texsas — II prezzo del po-tere, režija: Tonino Valeri, igrajo: Giuliano Gemma, Warner Vanders, Maria Cuadra
Radio
I.	program
4.30	Dobro jutro!
4.50	Dnevni koleda
5.30	Prva jutranja kronika
6.00	Dobro jutro, rojaki na tujem!
6.10	Prometne informacije
6.20	Rekreacija
6.50	Dobro jutro, otroci!
7.00	Druga jutranja kronika
7.30	Iz naših sporedov
8.00	Prometne razmere
8.08	Pionirski tednik
9.05	Z radiom na poti
9.40	Turistični napotki za naše goste iz tujine
10.05	Pojo amaterski zbori
10.30	Panorama lahke glasbe
II.	05 Zapojmo pesem - MPZ RTV
Ljubljana
11.20	Svetovna reportaža
11.40	Zapojmo z nami
12.00	Na današnji dan
12.10	Godala v ritmu
12.30	Kmetijski nasveti
12.40	Veseli domači napevi
13.00	Danes do 13.; Iz naših krajev; Iz naših sporedbv
RIU 18.05
Nove prevodne strani
V današnjih Prevodnih straneh se bo predstavil nizozemski prozaik Harry Mu-lisch. Odlomek iz njegovega roma Zenski, nastal je leta 1979, govori o istospolni ljubezni, seveda v širših okvirih družbenih in zgodovinskih problemov. Tako bomo prvič predstavili pri nas popolnoma neznano nizozemsko literaturo.
Pisatleja predstavlja Janko Moder, ki je odlomek tudi prevedel.
RI 18.30
Iz dela GMS
V tokratni oddaji boste prisluhnili besedi in glasbi skladatelja Pavla Merkuja (na sliki). Dobršen del skladateljeve ustvarjal-
13.20	Zabavna glasba
13.30	Prioročajo vam ,..
14.05	Kulturna panorama
15.00	Dogodki in odmevi
15.30	Zabavna glasba
15.50	Radio danes, radio jutri!
16.00	Vrtiljak
17.05	Spoznavajmo svet in domovino
18.30	Iz dela Glasbene mladine Slovenije
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Zabavna glasba
19.35	Mladi mostovi
19.55	Domovina je ena
20.00	Sobotni zabavni večer
21.00	Za prijetno razvedrilo
21.30	Oddaja za naše izseljence
22.00	Iz naših sporedov
23.05	Lirični utrinki
23.10	Od tod do polnoči 00.05 Nočni program - glasba
II.	program
8.00	Sobota na valu 202
12.30	Opoldanski poročevalec
13.00	Dober dan na drugem programu
13.05	Radi ste jih poslušali
13.35	Glasba iz Latinske Amerike
14.00	Srečanja republik in pokrajin
14.30	Iz naših sporedov
15.00	Dogodki in odmevi (prenos I. programa)
15.30	Hitri prsti
15.45	Mikrofon za Tatjano Dremelj
16.00	Naš podlistek - Janez Trdina:-Moje življenje
16.15	Na naših vsakdanjih poteh
16.40	Čaj za dva
17.35	Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev
18.00	Pol ure za chanson
18.35	Naši kraji in ljudje
18.50	Glasbena medigra
18.55	Razgledi po kulturi
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Športna sobota (prenosi in komentarji)
21.15	Mala nočna glasba
21.45	SOS — V soboto obujamo spomine
22.45	Zrcalo dneva
22.55	Glasba za konec programa
III.	program
10.05	Literarni dopoldan - Jack London
10.45	Na krilih petja
11.15	Promenadni koncert — Fran Gerbič: Jugoslovanska rapsodija za orkester, op. 60, Carl Maria von Weber: Briljantna polo-neza za klavir in orkester, op. 72, Nikolaj Rimski-Korsakov: Španski capriccio za orkester v A-duru, op. 34
16.00	Pregled sporeda popoldanskega in večernega programa — Književnost jugoslovanskih narodov
16.23	Znani skladatelji - znane melo-
•	dije (N. Paganini, S. Rahmani-
nov, F. Schubert, M. Ravel)
16.45	Glasba je ... glasba
18.05	Nove prevodne strani — Hary Mulisch: Dve ženski
18.25	Zborovska glasba po želji poslušalcev
19.00	Pogledi v glasbeno preteklost — Skladbe G. F. Haendla z domačimi izvajalci
19.35	Jugoslovanski feljton
20.00	Marij Kogoj: Črne maske -Opera v 2 dejanjih
22.00	V nočnih urah — IjVilliam za Walton: Koncert za violo in orkester, Albert Roussel: »Bak-
hus in Ariadna« - suita iz baleta št. 2, op. 43
22.45	Literarni nokturno - Nibelungi
Koper
0.05 Nočni program radia Koper
6.00	Glasba za dobro jutro
6.05	Jutranji koledar
6.30	Poročila
6.37	Kinospored
7.15	Najava sporeda in poročila
13.00	Pregled dogodkov in napoved sporeda
13.05	Med rojaki v zamejstvu
13.40	Zapojmo in zaigrajmo - spored domačih viž in napevov
14.00	Moja generacija
14.37	Glasbeni notes — objave in re-' klame
15.00	Dogodki in odmevi
15.30	Glasba po željah
16.00	Sobotni piknik
16.15	Jugoton
16.30	Primorski dnevnik
16.45	Zabavna glasba
Radio Študent
11.00	Pretegovanja
12.00	Tolpa bumov: Abdul Wadud-/Leroy Jenkins — Straight Ahead (1)
12.30	Tednik
13.00	Ko semena marširajo
13.45	Razširjamo obzorja:	Max
Roach - We Insist: Freedom now
15.00	Kratek popoldanski odmor
20.00	Otvoritev sobotnega bala
20.30	Držimo svet za vrat
21.15	Univerza RŠ: Avantgarde
22.30	Koncert RŠ: Hanibal at Antibes
nosti je povezan z ljudskim izročilom slovenskih pokrajin Rezije, Benečije, Kanalske in Terske doline. In prav temu skladateljevemu delu smo posvetili današnjo oddajo Iz dela Glasbene mladine Slovenije.
Oddajo je pripravila Branka Kljun, redakcija Lela Berkopec.
Ril 16.15
Na naših vsakdanjih poteh
Inovatorstvu namenjamo kljub številnim akcijam vse premalo pozornosti, velikokrat pa se tudi dogaja, da inovator ne naleti na razumevanje pri vodstvenih organih, saj mu skušajo inovatorstvo spodbiti in podobno. Vendar pa ni povsod tako, saj se vse več delovnih organizacij zaveda, kakšen prihranek lahko prinese uspešna izboljšava izdelka ali izboljšava tehnološkega načina izdelave. Tako imajo v škofjeloški Jelovici kar prek 20 inovacij letno in med najuspešnejšimi inovatorji je Anton Kužnik, z njim se je pogovarjal naš sodelavec Tine Golob.
RIU 10.05
Portret pisatelja Jacka Londona
Marsikatera zanimiva arhivska literarna oddaja ohranja vsebinsko in izrazno vrednost. Takšna je tudi ta, ki upodablja portret znamenitega ameriškega pisatelja Jacka Londona. Oddajo je nastala ob stoletnici pisateljevega rojstva, pripravila pa jo je Majda Stanovnik.
Redakcija: Rapa Šukije in France Vurnik.
RIU 16.00
Književnost jugoslovanskih narodov
Roman Čudoviti prah hrvaškega pisatelje Vjekoslava Kaleba pripoveduje o mladih, zvestih in poštenih ljudeh, ki so se trudili premagati utrujenost, mraz, lakoto in preganjanje, ker so vedeli, da prek vseh teh težav pelje pot v svobodo.
Televizija
Ljubljana
8.05	Poročila
8.10	Živ-žav, otroška matineja
8.55	Ortisei: Hokej SP »B« skupine — Jugoslavija : Poljska, prenos EVR
11.00	TV kažipot
11.30	Ansambel Borisa Franka (za JRT 1)
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	R. Grlič — S. Karanovič: Na vrat na nov, nadaljevanka TV Beograd
13.55	Poročila (do 14.00)
14.30	Pesmi za Dublin, predstavitev popevk za veliko nagrado EVR
15.00	Levač, dokumentarna oddaja TV Beograd
15.30	Poročila
15.35	Gola Zora, ameriški film
16.55	Modne novosti
17.00	Športna poročila (in posnetek paralelnega slaloma v Laaxu)
17.25	Rokomet Kolinska Slovan : CSKA, prenos (za JRT 2)
18.45	Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete
19.10	Risanka 19.22 TV nocoj
19.24	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
2.00	M. Milankov: Svetozar Marko-
vič, nadaljevanka TV Beograd
21.20	Pohorska godba, dokumentarna reportaža
21.50	V znamenju
22.15	Športni pregled
Oddajniki II. TV mreže
15.00	Nedeljsko popoldne
19.00	Risanke
19.30	TV dnevnik
20.00	Zakaj imam rad jazz
21.00	Včeraj, danes, jutri
21.25	Najlepša, italijanski film (do 23.20)
TV Zagreb I. program
9.50	Poročila
10.00	Po jutru se dan pozna
11.30	Ansambel Borisa Franka
12.00	Kmetijska oddaja
13.05	Tretji program
13.35	Plamen in puščica, ameriški film
15.00	Nedeljsko popoldne
19.00	Risanke
19.30	TV dnevnik
20.00	Svetozar Markovič
21.25	Dokumentarna reportaža
21.55	TV dnevnik
22.15	Športni pregled }
Koper — Capodistria
15.00	Hockey su ghiaccio: Hokej na ledu — Jugoslavija : Poljska, Ortisei
16.30	Film, replica, ponovitev
18.00	Temi d'attualita — Aktualna tema
18.30	L'angolino dei ragazzi - Otroški kotiček
Kremenčkovi: Gli antenati
19.15	Punto d’incontro — Stičišče
19.35	Film: Amore e ginnastica — Lju--bezen in gimnastika, režija: Luigi F. D. Amico, igrajo: Sen-ta Berger, Lino Capolicchio
22.00	Canale 27: Programi naslednjega tedna
22.15	Telefilm: La grande valata — Velika dolina
23.10	Notturno musicale — Glasbeni nokturno
Cappella Cracoviensis
Radio
I.	program
5.00	Dobro jutro!
6.00	Dnevni koledar
6.15	Danes je nedelja — Rekreacija
7.00	Jutranja kronika
7.30	Zdravo, tovariši vojaki!
8.00	Iz naših sporedov 8.07 Veseli tobogan
9.05	Še pomnite, tovariši!
10.05	Obisk
II.	00 Pogovor s poslušalci
11.10	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
12.00	Na današnji dan
13.00	Posebna obvestila
13.10	Zabavna glasba
13.20	Za kmetijske proizvajalce 13.50' Pihalne godbe
14.05	Humoreska tega tedna — Lu-.dvik Souček: Hiša s tisoč nadstropji
14.25	S popevkami po Jugoslaviji
15.10	Pri nas doma
15.30	Nedeljska reportaža
15.55	Listi iz notesa
16.20	Gremo v kino
17.05	Popularne operne melodije
17.50	Zabavna radijska igra — Bogdan Petecki: Strel na vrtu
18.20	Na zgornji polici
19.00	Radijski dnevnik
TV 21120
Pohorska godba
Nad tisoč metrov visoko smo, tik pod novim smučarskim centrom pri Arehu. V sobi na domačiji Maksa Juriča pričakujemo godbenike. Morda nekaterih ne bo, saj je čez dan zapadel novi sneg.
Vendar se zberejo vsi, zaradi snemanja. Posedejo okrog mize in zaigrajo. Pripovedujejo o sebi, o svojih dedih, ki se jih spominjajo kot vnetih muzikantov. Stopetdeset let je že stara pihalna godba s Frajhajma in zmeraj so v njej igrali kmetje.
TV ekipa, ki se je lotila dokumentarne oddaje po zamisli in pod vodstvom režiserja Bogdana Mrovljeta, je preživela z njimi štiri dni. Prednost so dali njihovi glasbi, ki bo, upamo, popestrila tudi vaš večer.
RI 10.05
Obisk
V seriji javnih radijskih oddaj smo prejšnji četrtek nastopali za delavce tovarne Beti
19.30	Zabavna glasba
19.35	Lahko noč, otroci!
19.45	Glasbene razglednice
20.00	V nedeljo zvečer
22.00	Iz naših sporedov
22.20	Glasbena tribuna mladih
23.05	Lirični utrinki
23.10	Mozaik melodij 00.05 Nočni program — glasba
II.	program
8.00	Nedelja na valu 202
12.30	Opoldanski poročevalec
13.00	V nedeljo se dobimo
13.30	Pet pedi
14.00	Zimzelene melodije
14.35	Iz roda v rod 14.45 Živimo z naravo
15.00	Pet minut humorja
15.15	Šport in glasba
16.15	Brei njih ni športa: Jože Založnik, telesnokultiirni delavec iz Šmatna ob Paki
16.30	Šport in glasba 17.20 Morda niste vedeli
17.35	Šport in glasba
18.00	Po naši deželi 18.10 Šport in glasba 14.30, 15.30 in 17.30 Poročila Osrednji dohodek današnje oddaje bo povratno srečanje za pokal evropskih državnih prvakov med Kolinsko-Slovanom in CSKA-jem iz Moskve. Prenašali bomo tudi nogometno tekmo Crvena zvezda — Olimpija, poročali bomo o razpletu na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu skupine B, pripravili pa smo tudi obširnejšo reportažo ob koncu letošnjega tekmovanja za svetovni pokal v alpskem smučanju. Seveda pa bomo spremljali tudi vse ostale športne dogodke doma in v svetu.
19.00	Radijski dnevnik
19.30	Stereorama
20.30	Glasba iz starega gramofona
v Metliki. Med obiskovalci, ki so se zbrali v preurejeni dvorani obrata družbene prehrane, ob odru, za odrom in skoraj tudi nad njim, so nastopali z razvedrilnim programom člani Plesnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška, igralci, pevci in humorist Tone Fornezzi-Tof. Delavci Beti so predstavili svoj kolektiv najprej zares, potem |ja tudi v šaljivi besedi. Posnetek radijske oddaje Obisk s katero že nekaj let gostujemo po delovnih organizacijah bo na sporedu v »Nedeljski matineji«.
RI 9.05
Še pomnite, tovariši
‘ Minilo je 38 let od znamenite bitke slovenskih partizanskih brigad v Jelenovem Žlebu. 26. marec praznujejo Ribničani zato kot občinski praznik.
V oddaji Še pomnite tovariši se bomo to nedeljo spominjali tega dogodka, ki je silovito odmeval po vsej Sloveniji in ki pomeni eno pomembnih zmag slovenske partizanske vojske v prvem obdobju vojskovanja na naših tleh.
21.30	Novosti iz francoske diskoteke
21.45	Karakteristike
22.45	Zrcalo dneva
22.55	Glasba za konec programa
III.	program
19.05	Igramo, kar ste izbrali
21.05	Sodobni literarni portret — Ninov nagrajenec
Koper
7.00	Veselo v nedeljsko dopoldne
7.05	Jutranji koledar
7.37	Kinospored
8.00	Kmetijski nasveti
8.03 Nedeljski spored zabavne in narodnozabavne glasbe
8.33	Iz našega življenja
13.00	Otvoritev in napoved sporeda 13-05 Sosednji kraji in ljudje
13.40	Glasbeni notes
14.00	Glasba po željah
15.00	Radio Koper na obisku
15.15	Poje Ivo Mojzer
15.30	Programi tedna 15.35 Zabavna glasba
16.00	Primorska poje — Pivka
16.30	Primorski dnevnik
16.45	Skladbe Poul Anke, poje Mirel-le Mathieu
17.00	Nedelja na športnih igriščih
Maribor
11.00	Ljudje ob meji
11.30	Zabavna glasba
11.45	Novčič v Jugotonovem glasbenem avtomatu
12.00	Mariborski feljton
13.10	Želeli ste — poslušajte
Radio Študent
11.00	Pretegovanja
12.00	Tolpa bumov
Zasluge za to, da je bil v tej bitki popolnoma uničen bataljon italijanske divizije Ma-cerata, imajo tudi ribniški aktivisti Osvobodilne fronte, KPS in SKOJ, ki so se na predlog Milivana Saranoviča, komandanta dolenjske operativne cone, napotili v Ribnico oziroma v njeno neposredno bližino, tamkaj zbrali vrsto pomembnih podatkov o premikih sovražnikove vojske in jih posredovali štabu cone.
V oddaji bodo tokrat obujali spomine nekdanji aktivisti ribniškega okrožja France Malešič, France Marolt, Stane Kozina in Anica Ilc-Tanko.
Oddajo je pripravil novinar Matija Male-žič.
R115.30
Od brazde do tržnice
Nedeljska reportaža bo tokrat poizkušala nekoliko podrobneje prikazati zapleteno verigo od kmeta do potrošnika. Kmetje pravijo, da se ceneje ne da razpošiljati in prodajati na debelo ali na drobno, vmesni posre-
12.30	Reportaža: O ljubljanskih klošarjih
13.00	Rock v opoziciji
13.55	Stari rock
15.00	Kratek popoldanski odmor
20.00	Otvoritev nedeljskega
20.30	Vročih 45 vatlov teorije: Mesto države v sistemu nadgradnje
21.15	Rock fronta*
22.15	Rože za Alberta: The World Sa-xophone Ouartet
Pesmica za mlade risarje in pozdravi
Pavel Mihelčič (Stana Vinšek): Na travniku.
Zaradi prostorske stiske pesmico za mlade risarje, ki smo jo predvajali prejšnji ponedeljek objavljamo tokrat.
Na travniku
(S. Vi nitk )
AlUgrtHo	P.MhaUli
j,	.jj 'J-» O-i-pj
Sto ro-iic se zbudi in mladi dan pozdravi, ko pt/čic ivrgo- h, bran- či-jo vsa ce-ba-le in
ffe iT3 if) J- 1 O J j>-*3
sonca zabla sti na sveži, rosni tra- v/. Sto -sa-pi- ca po-di čez svod o -dlaka ba- la- Po -
brali so megli ~ ce za prvi žarki zlati, po -go-da jo vsi črički in zvabijo še me-ne, pa
p-i 1 y Lf it/ n.i-jM
- di -jo cez c ve tli ~ ca m a ~ tuljčki sa kot sva-ti ža po-hitim za pti-čki čez
travnike za-la - na .
dni členi kot na primer kmetijske zadruge zatrjujejo, da sodelujejo s kmeti v svojo škodo, trgovina pa jim pobere levji delež. V tem stalnem krogu se vrtijo obtožbe in nerazumevanja, ki pa še zdaleč ne prinašajo tistega, kar bi bilo pomembno za vse: primerne cene za proizvajalca in ne previsoka cena za potrošnika. Oddajo je pripravil novinar Ivan Sivec.
R18.05
Veseli tobogan
Javna radijska oddaja Veseli tobogan je bila tokrat v Tolminu. Nastopili so otroci iz osnovne šole France Bevk ter drobižki iz tolminskega vrtca. Gosta oddaje sta bila Božo Kos s šaljivim kvizom ter Toni Gašperič. Ansambel Maria Rijavca je spremljal mlade pevce, nastopili pa so recitatorji, zbori, skupina z orfovim inštrumentarijem, pesniki in humoristi, osnovnošolci seveda. Oddajo sta vodila Branka Kadunec in Milan Krapež, pripravili pa so jo v kulturno zabavnem programu. Redakcija Milan Krapež, režija Grega Tozon.
Televizija________________________
Ljubljana
8.45	TV v šoli: TV koledar, Povej mi, povej, Avgust Cesarec, Slovenščina
10.00	TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Risanka, lz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 16.00)
14.55	TV v šoli - ponovitev (do
16.00)
17.15	Poročila
17.20	Minigodci v glasbeni deželi
17.30	Burleska Charlieja Chaplina
17.55	Pred izbiro poklica: O poklicnem usmerjanju
18.35	Obzornik
18.45	Mladinska oddaja
19.15	Risanka
19.24	TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	B. Vučičevič: Splav meduze, TV film
21.35	V znamenju
22.00	Rock festival v Essnu
Oddajniki II. TV mreže
17.10	TV dnevnik v madžarščini
17.30	TV dnevnik
17.30	Bajke daljnih ljudstev
18:00 »Enci-Menci«, lutkovnaoddaja TV Skopje
18.15	Narava in človek
18.45	Telesport
19.30	TV dnevnik
20.00	Znanost
20.50	Zagrebška panorama
21.00	Kratek film
21.30	B. Ibanez: Trsje in blato, španska nadaljevanka
22.30	Kronika Mess-a (Festival malih eksperimentalnih odrov) do
23.00
TV Zagreb I. program
17.40	Poročila
17.45	Bajke daljnih ljudstev
18.00	»Enci-Menci«, lutkovna oddaja TV Skopje
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Bjelovar
18.45	Mladinska oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	B. Vučičevič: Splav Meduze, TV film
21.40	Glasbeni trenutek
21.45	Mozaik, kulturna oddaja
22.30	TV dnevnik
22.45	En avtor, En film — Miroslav Subotički: Maestro
Koper- Capodistria
/
17.30	Film: replica — ponovitev /
18.00	Passo di danza: Baletna oddaja
18.30	Temi d’attualit£ — Aktualna tema
19.00	Cartoni animati — Risanke
19.15	Punto d’incontro - Stičišče
19.35	Film: Georgy, svegliati: Dekle
Georgy, režija: Silvio Narizza-no, igrajo:	Lynn Redgrave,
Alan Bates, James Mason, Charlotte Rampling
21.00	Tuttoggi — Danes
21.10	Film: Femina ridens, režija: Pie-ro Schivazappa igra: Philippe Leroy
Radio
I.	program
4.30	Dobro jutrol
4.50	Dnevni koledar
5.00	Obvestila
5.20	Rekreacija
5.30	Prva jutranja kronika
6.00	Dobro jutro, rojaki na tujem
6.10	Prometne informacije
6.50	Dobro jutro, otroci!
7.00	Iz naših sporedov
8.00	Prometne razmere
8.08	Z glasbo v dober dan
8.25	Ringaraja
Dober dan, škratje In palčice Iz vrtcev, Kaj pravite? Da niste škratje, temveč mali šolarji. Zgodbe o škratih pa vseeno radi poslušate, kajne? Ste že slišali tisto o škratu Kuzmi? Danes jo boste slišali malo drugače, tako kot so jo zaigrali mladi umetniki Iz vrtcev Solzice In Marjetka na Ravnah.
8.40	Izberite pesmico
9.50	Z radiom na poti
9.40	Turistični napotki za naše goste iz tujine
10.05	Rezervirano za ...
II.	35 Znano in priljubljeno
12.00	Na današnji dan
12.10	Veliki revijski orkestri
12.30	kmetijski nasveti
12.40	Pihalne godbe na koncertnem odru
13.00	Danes do 13.00, Iz naših kra jev, Iz naših sporedov
13.20	Zabavna glasba
13.30	Priporočajo vam ...
14.05	V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj
14.25	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
TV 20.00
Branko Vučičevič: Splav Meduze
Leto 1920... Učiteljici Ljiljana in Kristina, obkroženi z blatom, kmeti, ki verujejo v vampirje, svinjami in bučami, brez volje opravljata svoje prosvetiteijsko delo in sanjarita o velikih mestih in pustolovščinah. Nekega dne se iz Beograda pripeljejo v črnem avtomobilu mladi Umetniki Mišič, Aleksa in Borivoje, ki uvajajo novo smer v umetnosti. Film je posnet v koprodukciji Dramskega programa TV Beograd in Viba filma iz Ljubljane. Sodeloval je na mnogih festivalih, kot v Londonu, Mannheimu, Rotterdamu, Cannesu, Sydneyu, San Franciscu, New Yorku .,.
Na zadnjem filmskem festivalu v Puli je film prejel nagrado kritike »Milton Mana-ki«, na festivalu v Nišu sta bili nagrajeni igralki Olga Kacjan in Radmila Živkovič, na festivalu v Celju pa je bil proglašen za »film leta«.
15.00	Dogodki in odmevi
15.30	Zabavna glasba
15.50	Radio danes, radio jutri!
16.00	Vrtiljak '17.00 Studio ob 17.00
18.00	Na ljudsko temo
18.25	Zvočni signali
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Zabavna glasba
19.35	Lahko noč, otroci!
19.45	Minute z ansamblom Milana Križana
20.00	Kulturni globus
20.10	Iz naše diskoteke
21.05	Glasba velikanov
22.00	Našim rojakom po svetu
22.15	Informativna oddaja v nemščini
in angleščini
22.25	Iz naših sporedov
22.30	Popevke iz jugoslovanskih studiev
23.05	Lirični utrinki
23.10	Za ljubitelje jazza
II.	program
8.00	Ponedeljek na valu 202
12.30	Opoldanski poročevalec
13.00	Dober dan na drugem programu
13.05	Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri
13.35	Znano in priljubljeno
14.00	Ponedeljkov križemkraž
14.20	Z vami in za vas
14.30	Iz naših sporedov
15.00	Dogodki in odmevi
15.30	V plesnem ritmu
16.00	Svet in mi
16.10	Španske popevke
16.30	Občanova tribuna
16.40	Od ena od pet
17.35	Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana
17.55	Filmski zasuk
18.00	Pesmi svobodnih oblik
18.30	Iz delovnih organizacij
18.40	Mali koncert lahke glasbe
18.55	Razgledi po kulturi
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Stereorama
20.00	Iz zakladnice jazza — Bud Shank
20.30	Popularnih dvajset
22.45	Zrcalo dneva
22.55	Glasba za konec programa
III.	program
10.05
10.25
11.00
11.10
16.00
16.23
17.30
18.05
18.20
20.00
20.40
21.45
22.45
Koper
Aktualni problemi marksizma Plesi in spevi
Človek in zdravje (ponovitev) En sam, za dva, za tri....(B. Smetana, C. Frank, J. Brahms) Pregled sporeda popoldanskega in večernega programa; Aktualni problemi marksizma Tako muzicirajo...
Naj narodi pojo (13. oddaja) Naši znanstveniki pred mikrofonom
Srečanja s slovenskimi skladatelji — Milan Stibilj Literarni večer — Italo Calvino Stereofonski operni koncert Odmevi z glasbenega sveta; s festivala komorne glasbe 20. stoletja — Radenci; koncert čembalistke Olivere Djurdjevič in mezzosopranistke Aleksandre Ivanovič Literarni nokturno
6.00 Glasba za dobro jutro 6.05 Jutranji koledar
6.30
6.37
7.15
13.00
13.05
13.40
14.00 14.37
15.00 15.30
16.00 16.10
16.30
16.45
Poročila Kinospored Najava sporeda
Pregled dogodkov in napoved sporeda
Stoji, stoji lipica - glasbeni utrinki iz zamejstva Izbrali smo za vas V podaljšku Glasbeni notes Dogodki in odmevi Glasba po željah Pogovor o jeziku Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic - 25-888 Primorski dnevnik Zabavna glasba
Maribor
7.30	Danes za vas
8.10	Tretji polčas
14.05	Zabavna glasba
14.10	Turistični napotki v nemškem jeziku
14.15	Zabavna glasba
14.30	Želeli ste — poslušajte
15.30	Prijetno popoldne vam želijo
16.00	Dnevnik
16.30	Na tekočem traku iz studia 3
17.00	Univerza v Mariboru
17.15	Glasbeni zimzelen
18.00	Študij in glasba
18.30	Glasbena mladina
Radio Študent
11.00	Pretegovanja
12.00	Tolpa bumov: Jay Hoggard — Days like these (2)
12.45	Ozemljitev: Ob popisu
13.30	Poročila in obvestila
13.45	Brez punka mi živeti ni
Karpo Godina, ki se je tokrat prvič predstavil kot režiser, je ob tem opravil še delo snemalca in montažerja, torej je kompleten avtor.
Scenarij je napisal Branko Vučičevič.
Igrajo: Olga Kacjan, Vladica Milosavljevič, Boris Komnenič, Predrag Panič, Frano Lasič in drugi.
R m 18.20 Milan Stibilj
Srečanja s slovenskimi skladatelji veljajo tokrat temu samoniklemu in pomembnemu oblikovalcu naše glasbene sodobnosti. Veliko portretno oddajo Milana Stibilja (na sliki), ki je doslej pri nas prvi zgoščeni prikaz njegove osebnosti in ustvarjalnosti, je pripravil muzikolog dr. Primož Kuret. Na rob oddaje zato le njegove sklepne, dovolj zgovorne in povsem samoumevne besede: .. .»Svežina misli in zamisli, izvirnost izvedbe iz izpeljav, doslednost in stroga kritičnost ter ne nazadnje odmevnost njegovega dela (predvsem v tujini) označujejo osebnost Mi-
lana Stibilja kot eno najbolj vznemirljivih sodobnih skladateljskih imen na Slovenskem.« Redakcija Vida Šegula.
R II 20.00
Iz zakladnice jazza
Iz zakladnice jazza bo Aleksander Skale zavrtel nekaj posnetkov ameriškega flavtista, altovskega in baritonskega saksofonista, ter skladatelja Buda Shanka.
Pisal je tudi filmsko glasbo, zaslovel pa je predvsem kot skladatelj in izvajalec jazza zahodne ameriške obale, West Coast jazza. Z brazilskim kitaristom Laurindom Almei-do pa je med prvimi - še sredi petdesetih let — ustvarjal jazz s primesjo južnoameriških glasbenih prvin.
Na nocojšnjih posnetkih igra altovski saksofonist in flavtist Bud Shank v ansamblih s saksofonistom in oboistom Bobom Cooper-jem, s pozavnistom Bobom Brookmeyerjem in s Laurindom Almeido. V ritemski skupini pa nastopa odlični pianist Claude William-son, nekdanji stalni spremljevalec Buda Shanka.
Televizija
Ljubljana
9.00	TV v šoli: TV koledar, Vstaja na Hrvaškem, Poštni nabiralnik, Dnevnik 10
10.00	TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.05)
16.20	Šolska TV: Cepitev jedra, Življenjska združba, Igralec v filmu
17.20	Poročila
17.25	Lolek in Bolek, poljska risana serija
17.35	Kolumbijska folklora
18.05	Palčki nimajo pojma, otroška oddaja TV Zagreb
18.35	Obzornik
18.45	Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost
19.00	Knjiga
19.25	Risanka
19.24	TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Marjana gre v šolo, aktualna oddaja
20.50	J. Allen: Dnevi upanja, angleška nadaljevaka
22.35	V znamenju
Oddajniki II. TV mreže
17.10	TV dnevnik v madžarščini
17.30	TV dnevnik
17.45	Otroška oddaja
18.15	Življenje knjige
18.45	Narodna glasba
19.30	TV dnevnik
20.00	Razvoj popularne glasbe-
20.55	Portreti: Dr. Mioljub Kičič
21.40	Zagrebška panorama
22.05	Izviri
22.35	Kronika Mess (do 23.05)
TV Zagreb I. program
15.00	TV v -šoli: Vstaja na Hrvaškem, Zakaj so zvezde zvezde, Učenci v samoupravni družbi (do 16.00)
17.40	Poročila
17.45	Otroška oddaja
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Varaždin
18.45	»Pod zastavo«, oddaja TV Novi Sad
19.30	TV Dnevnik
20.00	Stop
21.00	Okvara, jugoslovanski film
22.25	TV dnevnik
Koper — Capodistria
16.30	Film: replica »—ponovitev
18.00	Odprta meja — Confine aperto
18.30	L’angolino dei ragazzi - Otroški kotiček
19.15	Punto d’incontro — Stičišče
19.35	Film: Luv, vuol dire amore? -
Lbezen, režija: Clive Danner, igrajo: Jack Lemmon, Peter Falk, Elaine May
21.00	Tuttoggi — Danes
21.10	Romagna special — Glasbena oddaja
21.20	Sceneggiato TV — TV nadaljevanka: La via dei tormenti -Trnova pot
22.00	Passo di danza — Baletni večer
Radio
I.	program
4.30	Dobro jutro!
4.50	Dnevni koledar
5.30	Prva jutranja kronika — obvestila
6.00	Dobro jutro, rojaki na tujem!
6.10	Prometne informacije
6.20	Rekreacija
6.50	Dobro jutro, otroci!
7.00	Druga jutranja kronika
7.30	Iz naših sporedov
8.00	Prometne razmere
8.08	Z glasbo v dober dan
8.30	Iz glasbenih šol
9.05	Z radiom na poti
9.40	Turistični napotki za naše goste iz tujine
10.05	Rezervirano za...
II.	05 Operne arije in monologi
11.35	Znano in priljubljeno
12.00	Na današnji dan
12.10	Danes smo izbrali
12.30	Kmetijski nasveti
12.40	Po domače
13.00	Danes do 13.00; Iz naših krajev; In naših sporedov;
13.20	Zabavna glasba
13.30	Priporočajo vam ....
14.05	V korak z mladimi
15.00	Dogodki in odmevi
15.30	Zabavna glasba
15.50	Radio danes, radio jutri!
16.00	Vrtiljak
17.00	Studio ob 17.00
18.00	Sotočje (iz studia Radia Maribor)
18.45	Glasbena medigra
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Zabavna glasba
19.35	Lahko noč, otroci
TV 20.00
Marjana gre v šolo
Marjana je eden izmed štirih Vidmarjevih otrok z Malega Tinja nad Slovensko Bistrico. Njeno življenje je podobno življenju
drugih kmečkih otrok: delo na kmetiji in šola. Kar Marjano in seveda še marsikaterega slovenskega šolarja loči od drugih, je pot v šolo. Šola na Tinju je nekaj kilometrov oddaljena od Marjaninega doma in tako mora deklica, podobno kot marsikateri njen vrstnik iz odročnejših krajev, vsak dan in ob vsakem vremenu prepešačiti teh nekaj kilometrov do šole in spet domov. Poleg vsega bo tinjska šola prihodnje leto slavila že stoletnico in ta starost se ji tudi močno pozna.
Krajani so sicer že nekajkrat glasovali za samoprispevek, ki ga tudi plačujejo, vendar je zidava nove šole vselej izpadla s programa. Tako šola, kljub velikemu prizadevanju učiteljev, še svojemu osnovnemu poslanstvu ne more dobro služiti. Kaj šele, da bi postala tisto, kar naj bi v naši družbi bila: središče življenja v kraju.
Oddaja se oblikovno in vsebinsko opira na Marjanino pot v šolo, nanjo pa so »pripeti« dekličini spomini in razmišljanja o njenem vsakdanjem življenju.
Oddajo so pripravili v uredništvu doku-mentarno-feljtonskega programa: novinarka Helena Koder, filmski snemalec Joco
Žnidaršič, zvokovni snemalec Franc Velkavrh, osvetljevalca Marjan Vajda in Drago Jerič, montažerka Zdenka Oblak in režiser Janez Drozg. Urednik: Ludvik Škoberne.
Radijski kmetijski nasveti
Pregled tedenskih oddaj kmetijskih nasvetov bomo začeli s čebelarskim sestavkom. V Sloveniji imamo tri organizacije in ustanove, ki so tesno povezane s čebelarstvom. Sodelovanja med temi tremi pa čebelarji ne občutijo dovolj, vsaj ne v tolikšni meri, kot si želijo in bi bilo dobro za čim uspešnejši razvoj in napredek čebelarstva pri nas. Več o tem bodo v sobotni oddaji povedali predstavniki teh treh organizacij,
V ponedeljek bomo govorili o gozdu in varstvu okolja. Statistični podatki kažejo, da z onesnaževanjem okolja in s škodo v njem izgubimo 3 do 5% bruto nacionalnega proizvoda na leto, to je prav toliko, kolikor znaša stopnja rasti bruto nacionalnega proizvoda. To pomeni, da v bistvu ne napredujemo. Več o vplivu gozda’ na varstvo okolja piše ing. Tone Modic.
19.45	Minute z ansamblom Franca Puharja
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi
20.30	S solisti in ansambli JRT
21.05	Od premiere do premiere
22.00	Našim rojakom po svetu
22.15	Informativna oddaja v nemščini
in angleščini
22.25	Iz naših sporedov
22.30	Tipke in godala
23.05	Lirični utrinki
23.10	S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program - glasba
1.30	Informativna oddaja v tujih jezikih (ponovitev)
II.	program
8.30	Torek na valu 202
12.30	Opoldanski poročevalec
13.00	Dober dan na drugem programu
13.05	Iz obdobja dixillanda — Dukes of dixieland
13.35	Znano in priljubljeno
14.00	Z vami in za vas
14.30	Iz naših sporedov
14.55	Minute za EP - prenos I. programa
15.00	Dogodki in odmevi (prenos I. programa)
15.30	V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Ralph Dokin
16.00	Pet minut humorja
16.05	Popevke italijanskih avtorjev
16.30	Nič nas ne sme presenetiti
16.40	Kriki in šepetanja
17.35	Iz partitur orkestra »Carsten Klouman« in orkester Radia Koln
17.50	Ljudje med seboj
18.00	Danes vam izbira
Ljubitelji okrasnih rastlin bodo v torek slišali nekaj besed o okrasnih češnjah in drugih okrasnih rastlinah iz rodu Prunus.
Spet je teden naokrog in v sredo bo na vrsti oddaja o vrtnih opravilih, to pot o aprilskih opravilih. V njej bomo spregovorili o delih v zelenjadnem in okrasnem vrtu, ne bomo pa pozabili dodati tudi nekaj napotkov za sadjarje,
V	četrtek bomo uvrstili med oddaje tega tedna sestavek o pridelovanju-zdravilnih rastlin za farmacevtsko industrijo, saj jih čedalje bolj iščejo in jih tudi čedalje več uporabljajo. Glede tega so daleč pred nami Francozi, Poljaki, Rusi in Nemci. V Sloveniji so se tega lotili Lek, Krka in Medex. To je vsekakor razveseljivo. Nekoliko manj pa je razveseljivo, da za potrebne surovine le še ni tako poskrbljeno, kot bi lahko bilo, saj Slovenija slovi po bogastvu botaničnih vrst, med katerimi so mnoge zdravilne. Več o tem piše ing. Ančka Godeša.
V	petek bomo posegli na področje pridelovanja vrtnin. Pri načrtni izrabi vrta kombiniramo setev na prostem in vzgojo sadik, To velja za vrtnine, ki jih lahko gojimo s setvijo
18.30	Iz delovnih organizacij
18.40	Koncert v ritmu
18.55	Razgledi po kulturi
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Stereorama
20.00	Torkov glasbeni magazin
21.00	Misel in pesem
21.45	Jazz na II. programu — Monty Alexander—Clare Fischer
22.15	Rezervirano za country glasbo
22.45	Zrcalo dneva
22.55	Glasba za konec programa
III.	program
10.05	Radijska šola za srednjo stopnjo: Zakaj niste nikoli zadovoljni z menoj
10.35	Moment musical
11.00	Tekoča-repriza
11.20	Pojeta sopranistka Mady Mes-ple in tenorist Jussi Bjoering
16.33	Nove operne plošče - 4. oddaja
18.05	Pota sodobne medicine - dr. Zupančič: Specialne preizko-valne metode v okolistiki
18.20	Minute za Yehudi Menuhina
19.00	Z našimi solisti
20.00	Dvignjena zavesa
20.20	Berlinski slavnostni tedni 1980
21.05	Camille Saint-Saens: Koncert za klavir in orkester št. 5
22.20	Skupni program JRT - studio Novi Sad; Jugoslovanska glasba
Koper
6.00	Glasba za dobro jutro
6.05	Jutranji koledar
6.30	Poročila
6.37	Kinospored
7.15	Objava sporeda
7.25	Poročila
13.00	Najava sporeda in pregled dogodkov
na vrtu ali s presajanjem. Korenovk — izjeme so zelena in nekatere solatnice - ne presajamo, pa tudi kitajski kupus slabše uspeva, če ga presadimo. Kdaj bomo sejali neposredno v tla in kdaj sadili vzgojene sadike, je odvisno od tega, kakšne možnosti za pridelovanje imamo. Načrtovana vzgoja sadik namreč zahteva odločitev, kdaj želimo imeti pridelek; ob tem moramo upoštevati podnebne razmere, kakovost zemlje, opremljenost in ne nazadnje možnost prodaje pridelka oziroma premišljene domače porabe. O tem piše ing. Silva Avšič.
TV 16.20
Šolska TV
Današnja oddaja Življenjska združba ali skupnost iz ciklusa Ekologija prikazuje tri različne skupnosti: skupnost borovega goz-dg, skupnost pašnika in skupnost morske obale. Kaj je življenjska združba ali skupnost?
Skupnost pomeni vse rastlinske in žival-
13.05	Domači pevci zabavne glasbe
13.40	Male skladbe velikih mojstrov
14.00	Mladim poslušalcem
14.37	Glasbeni notes
15.00	Dogodki in odmevi
15.30	Glasba po željah
16.00	Primorska poje — Pivka
16.30	Primorski dnevnik
16.45	Zabavna glasba
Maribor
7.30	Danes za vas
8.05	Zabavna glasba
8.35	Polke in valčke igrata pihalni ansambel Avsenik in sekstet Toneta Neuvirta
14.05	Zabavna glasba
14.10	Turistični napotki v nemškem jeziku
14.15	Zabavna glasba
14.25	Napevi, ki jih radi poslušate
14.40	Naši zbori — moški zbor »Kajuh«, Velenje, vodi Zmago Frankovič
15.30	Prijetno popoldne vam želijo
16.00	Dnevnik
16.20	Obvestila
16.30	Na tekočem traku iz studia 3
17.00	Mladi-mladim
17.30	Trideset minus z..
18.00	Sotočje
18.45	Mladina poje - posnetki s srečanja zborov Mladina poje in igra
Radio Študent
11.00	Pretegovanja
12.00	Tolpa bumov: Sector 27 — Sec-tor 27 (1)
12.30	Maligani
13.00	Reggae
13.30	Poročila in obvestila
13.45	Kulturna špajza in ŠKUC-eva vetrina
ske oblike življenja v določenem okolju. To so vsi živi organizmi, ki so prilagojeni istim naravnim razmeram in vsako bitje v tej skupnosti ima svojo posebno vlogo in nalogo. Oglejmo si, kako vsako bitje opravlja svoje delo.
Igranega filma ne moremo ustvariti brez sodelovanja igralcev in njihove igre. Zato je igralec tudi eden izmed avtorjev filma, kajti s svojimi igralskimi sposobnostmi vpliva na uspeh filma in mu daje večjo ali manjšo umetniško vrednost.
Današnja oddaja vas bo podrobno seznanila tudi z razlikami med igralcem v gledališču ali na filmu oziroma s tem, kakšna je gledališka in kakšna filmska igra.
V poročilu s 14. redne seje Skupščine RTV Ljubljana, ki je bilo prejšnji teden objavljeno na zadnji strani priloge Delo-RTV, se je prikradla neljuba pomota. Predsedniku Skupščine RTV Jožetu Smoletu smo spremenili ime.
Televizija
Ljubljana
9.20	TV v šoli: TV koledar, Istra
10.00	TV v šoli: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05)
17.25	Poročila
17.30	Zbis: 40 zelenih slonov, 1. del., otroške nadaljevanke
17.50, Velike razstave, kulturno dokumentarna nanizanka
18.20	Okrogli svet
18.30	Obzornik
18.45	Tekmovanje slovenskih glasbenih šol 81 (za J RT)
19.15	Risanka
19.24	TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Film tedna: Solo sunny, vzho-dno-nemški film
21.40	V znamenju
21.55	Rock festival v Essnu
Oddajniki II. TV mreže
17.10	TV dnevnik v madžarščini
17.30	TV dnevnik
17.45	Mak ob progi, nadaljevanka TV Skopje
18.15	Splošna ljudska obramba
18.45	Tekmovanje slovenskih glasbenih šol 81
19.30	TV dnevnik
20.00	Bertram in Liza, TV drama
21.50	Zagrebška panorama
22.10	7+7, ponovitev zabavno glasbene oddaje
23.05	Kronika MESS (do 23.35)
TV Zagreb I. program
17.40 Poročila
17.45	Mak ob progi, nadaljevanka TV Skopje
18.15	TV koledar
18.25 Kronika občine Karlovac
19.45	Tekmovanje slovenskih glasbenih šol 81
19.30	TV dnevnik
20.00	Izbor v sredo
21.15	Liki revolucije: Narodni heroj Janko Cmelik
22.00	TV dnevnik
22.15	Jugo rock: Drago Mlinarec
Koper - Capodistria
16.30	Film: replica — ponovitev
18.00	Alta pressibne — Visok pritisk
18.30	Temi d’attualita — Aktualna tema
19.00	Cartoni animati — Risanke
19.15	Punto d'incontro — Stičišče
19.35 Film: Frenesia del piacere —
Jedci buč, režija: Jack Layton, igrajo: Peter Finch, James Ma-son, Anne Bancroft
21.00	Tuttoggi — Danes
21.10 Documentario — Dokumentarna oddaja
Radio
I.	program
4.30	Dobro jutro!
4.50	Dnevni koledar
5.20	Rekreacija
5.30	Prva jutranja kronika
6.00	Dobro jutro, rojaki na tujem!
6.10	Prometne informacije
6.50	Dobro jutro, otroci!
7.00	Druga jutranja kronika
7.30	Iz naših sporedov
8.00	Prometne razmere
8.08	Z glasbo v dober dan
8.30	Pisan svet pravljic in zgodb
9.05	Z radiom na poti
9.40	Turistični napotki za naše goste iz tujine
10.05	Rezervirano za ...
11.35	Znano in priljubljeno (prenos Radia Maribor)
12.00	Na današnji dan
12.10	Veliki zabavni orkestri
12.30	Kmetijski nasveti
12.40	Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti
13.00	Danes do 13.00-ih; Iz naših krajev; Iz naših sporedov
13.20	Zabavna glasba
13.30	Priporočajo vam ...
14.05	Razmišljamo, ugotavljamo ...
14.25	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
15.00	Dogodki in odmevi
15.30	Zabavna glasba
15.50	Radio danes, radio jutri
16.00	»Loto vrtiljak«
17.00	Studio ob 17.00
18.00	Zborovska glasba v prostoru in času — Pesmi Francisa Pou-
18.15	Našgost
18.30	Kaj radi poslušajo
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Zabavna glasba
19.35	Lahko noč, otroci!
19.45	Nanute z ansamblom Mihe ' Dovžana
20.00	Koncert za besedo — šaljivo
20.25	Minute z Igorjem Stravinskim — Trije stavki iz »Petruške«, italijanska suita
21.05	Arrigo Boito: Odlomki iz ope-
TV 17.30
Štirideset zelenih slonov
Štirideset zelenih slonov se bo zvrstilo sedemkrat ob sredah, in sicer od 1. aprila dalje. To kratko igrano humoristično nadaljevanko, scenarij zanjo je napisal Franček Rudolf, smo posneli minulo poletje v TV adaptaciji in režiji Zorana Lesiča-Vukotiča ter Jurija Součka. Med snemanjem smo o seriji že poročali, pa vendar bi vas radi še enkrat spomnili za kaj gre.
Albert, upokojeni cirkurški direktor in bivši klovn bi rad imel na stenah svojega majhnega stanovanja štirideset zelenih slonov. Zato gre k slikarju, ker pa ilustrira predvsem otroške slikanice, ne zna slikati brez zgodbe. In medtem ko Albert išče zgodbo, spoznamo številno in nenavadno slikarjevo družino ter več fantazijsko bogatih pravljic.
Kdo izmed otrok ne pozna Janeza Hočevar-ja-Rifleta in Dareta Ulage? Sodelovali pa bodo še Branko Miklavc (na sliki), Angelca Hlebcetova in Marjeta Gregorač. Redakcija Milena Ogorelec.
re »Mcfistofeles«
22.00	Našim rojakom po svetu
22.15	Informativna oddaja v nemščini
in angleščini
22.25	Jz naših sporedov
22.30	Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe
23.05	Lirični utrinki
23.10	Jazz pred polnočjo — Osibisa -Mombasa
24.00	Poročila
00.05 Nočni program - glasba (Radio Maribor)
1.30	Informativna oddaja v tujih jezi-
kih (ponovitev)
II.	program
8.00	Sreda na valu 202
12.30	Opoldanski poročevalec
13.00	Dober dan na drugem programu
13.05	Ž velikimi zabavnimi orkestri
13.35	Znano in priljubljeno
14.00	Yu - POP - scena (prenos iz studia radia Koper)
14.30	Iz naših sporedov
14.35	Z vami in za vas —
14.55	Minute za Ep — prenos I. programa
15.00	Dogodki in odmevi (prenos I. program)
15.30	V plesnem ritmu (majhni ansambli)
16.00	Tokovi neuvrščenosti
16.10	Pesmi Latinske Amerike
16.30	Tehnika za vsakdanjo rabo
16.40	Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe
17.35	Vprašanja telesne kulture
17.40	Iz partitur orkestrov »Heinz Buchold« in »Manfred Min-nich«
18.00	Z orkestri in solisti
18.30	Iz krajevnih skupnosti
18.40	Mali koncert lahke glasbe
18.55	Razgledi po kulturi
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Stereorama
20.30	Melodije po pošti
22.45	Zrcalo dneva
22.55	Glasba za konec programa
III.	program
10:05 Dogovori, odločitve
10.25	Po Talijinih poteh
11.25	Solisti in orkestri
16.00	Pregled sporeda popoldanskega in večernega programa; Dogovori, odločitve (ponovitev)
16.23 Ars antiqua
17.00	Z nadihom romantike — Bruc-kner, Saint-Saens, Liszt, Lipovšek, Tomasi
18.05	Ekonomska politika
18.20	Iz manj znanih oper
19.30	Večer Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dirigenta Samo Hubad, Ernest Bour, solista Igor Ozim - violina, Aci Bertoncelj — klavir
21.40	Izbrana proza — Gabriel Laub: Satirični globus
22.00	Komorni studio — S srbskimi skladatelji Milojevičem, Logarjem in Konjovičem
22.45	Literarni nokturno - Epigrami
Koper
6.00	Glasba za dobro jutro
6.05	Jutranji koledar
6.37	Kinospored
7.15	Najava sporeda
7.25	Poročila
13.00	Pregled dogodkov
13.05	Zapojmo pesem — spored mladinske zborovske glasbe
13.30	Poročila
14.37	Glasbeni notes
15.00	Dogodki in odmevi
15.30	Glasba po željah
16.00	Po samoupravni poti
16.10	Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic — 25-888
16.30	Primorski dnevnik
16.45	Zabavna glasba
Maribor
7.30	Danes za vas
8.10	V sredo popoldne
11.35	Znano in pribljubljeno (prenos v Ljubljano)
14.05	Zabavna glasba
14.10	Turistični napotki v nemškem jeziku
14.15	Zabavna glasba
14.30	Želeli ste - poslušajte
15.30	Prijetno popoldne vam želijo
16.00	Dnevnik
16.30	Na tekočem traku iz studia 3 .17.00 Svet in mi
17.15	Spoznavajmo country glasbo
18.00	Scherzo - šala v glasbi
18.45	Literarna oddaja — Danilo Gorinšek
18.55	Glasbena medigra
Radio Študent
11.00	Pretegovanja
12.00	Tolpa bumov: Frank Lowe (Eu-gene Chadbourne — Don’t Punk out (2)
12.45	Histerični razgledi
13.30	Poročila in obvestila
13.45	Rock indok
R120.25
Minute z Igorjem Stravinskim
V minutah z Igorjem Stravinskim se bodo pristaši komorne glasbe srečali z nedvomno najbolj priljubljeno solistično literaturo tega velikana ruske glasbe 20. stoletja. Na sporedu bodo Trije stavki iz »Petruške« za klavir in Italijanska suita za violino in klavir.
Že skoraj deset let je minilo od smrti Igorja Stravinskega - skladatelja, ki je bil kot ustvarjalec novih idej in novih pobud več desetletij v središču evropskega in svetovnega glasbenega dogajanja. Bil je ena tistih glasbenih osebnosti, ki so imele in imajo Še danes množice občudovalcev, hkrati pa je bil in je še vedno tarča svojih prav tako številnih nasprotnikov.
Prii njegovem ustvarjanju radi razlikujemo tri glavna razdobja: prvo - »rusko«, približno do leta 1920, drugo - »novoklasič-no«, približno do 1932 in tretje, obdobje »dvanajstletne tehnike«.
TV 20.00
Film tedna: Solo sunny
To je film o dekletu, ki zapusti delo v tovarni, da bi življenje nadaljevala kot pevka zabavne glasbe. S to odločitvijo se njeno življenje bistveno spremeni, čeprav ne vedno na boljše.
Oba ustvarjalca, scenarista in režiserja, poznamo že iz nekaterih njunih prejšnjih filmov. Prav pred kratkim samo predvajali njun film Mama, živ sem. Konrad Wolf je eden najbolj plodovitih in tudi uspešnih filmskih avtorjev vzhodno-nemške kinematografije.
Film Solo sunny je pripoved o vsakdanjih stvareh, brez kakšne posebne fabulativne izjemnosti. Poskuša biti psihološki portret mlade generacije. S težavo bi film opredelili kot filmsko dramo, pa tudi komedija ni, saj prikazuje razpad človeških idealov ob čereh vsakdanjih življenjskih problemov.
Režija: Konrad Wolf -1979 Scenarij: Wolfgang Kohlhase.
Igrajo: Dieter Montug, Klaus Brar.ch, P nato Crossner, Aleksander f-.
R116.00
Loto Vrtiljak
Whole lotta love — ansambel Led Zeppelin
The way I am - Merle Haggard
Moje luči - Eva Sršen
Una stqria sbagliata — Fabrizio de Andre
Naši vrstniki - ansambel Prva )jubav
Share your love - ansambel Earth, VVind
and Fire
Special brew — ansambel Bad Manners Zlata boginja — Ivo Baranja II faut danser reggae - Dalida E alorda dal - Giorgio Gaber Kot v ZDA — Duet Ottawan Volči les des - Gerard Lenorman Babooshka - Kate Bush Pjesmo moja - Zdravko Golič
Odločite se za popevko, o kateri mislite, da bo nagrajena. Odločitev sporočite do torka, 31. marca 1981, in sicer na naslov: Redakcija oddaje Loto Vrtiljak, RTV Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tavčarjeva 17. Na dopisnico l:'!:!to napišete le eno izbrano melo->.
Televizija
Ljubljana
9.00 TV v šoli: TV koledar, Sadovnjak pomladi, Sonce, Naše, moje, tvoje
10.00	TV v šoli: Umetnost, Risanka, Združeni narodi, Risanka, Predšolska vzgoja, Zadnje minute (do 12.00)
16.10	Šolska TV: Cepitev jedra, Življenjska združba, Igralec v filmu
17.10	Poročila
17.15	Tehtnica za natančno tehtanje, nadaljevanka TV Beograd
17.45 Mozaik kratkega filma: Slovenski kratki filmi
18.20 Življenje s tveganjem, 3. oddaja iz cikla Energetika nemške TV
19.24 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 19.55 Vreme
20.00	Studio 2
V oddaji Studio 2 bomo spregovorili o slovenski risanki in stripu. Ogledali si bomo nekaj slovenskih risank, med njimi tudi prvi slovenski risani film. Sodelovali bodo Miki Muster, Bojan Jurc, laka Judnič, Koni Steinbaher in Miloš Eker.
Oddajo pripravlja in vodi Sandi Čolnik.
22.00	V znamenju (pogovor ob oddaji Življenje s tveganjem)
Oddajniki II. TV mreže
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30	TV dnevnik
17.45	Jelenko, otroška serija
18.15	Znanost: Zdrav otrok
18.45	Življenje na bulvarju
19.30	TV dnevnik
20.00	Teleskopija: Zoran Slavnič
21.00	Po izbiri...
23.00	24 ur (do 23.057
TV Zagreb I. program
15.05
17.40
17.45 18.15 18.25
18.45 19.30 20.00
20.50
22.05
22.20
TV v šoli: Sadovnjak spomladi, Industrijska proizvodnja, Matematična delavnica (do 16.00) Poročila Jelenko TV koledar Kronika občine Split Življenje na bulvarju TV dnevnik
Paralele, zunanje politična oddaja
Kvizoteka TV dnevnik Glasbena oddaja
Koper — Capodistria
16.30 18.00
18.30
19.00
19.15
19.35
21.00
21.10
Film: replica, ponovitev Odprta meja — Confine aperto Cantanti jugoslavi — Jugoslovanski pevci
Cartoni animati — Risanke Punto d’incontro - Stičišče Film: 7 pištole per i Mac Gregor: Sedem pištol za Mac Gregorjeve, režija: Frank Garfield, igrajo: Robert Wood, Agatha Flory
Tuttoggi — Danes Film: Cosi’doIce... cosi’perver-sa — Tako sladka... tako perverzna,
Radio
I. program
4.30 Dobro jutro! 4.50 Dnevni koledar
5.30 6.00 6.10 6.20 6.50
7.00
7.30
8.00 8.08
8.30 9.05 9.40
10.05
11.35 12.00 12.10
12.40
13.00
13.20
13.30
14.05
14.20
14.40
15.00
15.30 15.50
16.00
17.00
18.00
18.15
18.35
19.00 19.25 19.35 19.45
20.00
Prva jutranja kronika Dobro jutro, rojaki na tujem Prometne informacije Rekreacija Dobro jutro, otroci!
Druga jutranja kronika Iz naših sporedov Prometne razmere Z glasbo v dober dan Mladina poje Z radiom na poti Turistični napotki za naše goste iz tujine
Rezervirano za...
Znano in priljubljeno Na današnji dan Kmetijski nasveti Od vasi do vasi
Danes do 13.00, Iz naših kra- i jev, Iz naših sporedov Žabavna glasba Priporočajo vam...
Mehurčki
Koncert za mlade poslušalce Jezikovni pogovori Dogodki in odmevi Zabavna glasba Radio danes, radio jutri!
Vrtiljak
Studio ob 17.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... »Naprej« (himne)
Lokalne radijske postaje se vključujejo
Ludvvig van Beethoven: Sonata v E-duru, op. 109 - Igra pianist Friedrich Gulda Radijski dnevnik Zabavna glasba Lahko noč, otroci!
Minute z ansamblom Mojmira Sepeta
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

RII 22.00
S festivalov jazza
Zadnji, četrti koncert XXI. Mednarodnega festivala jazza Ljubljana 80 je začel Jazz-orkester RTV Beograd pod vodstvom Zvonimira Škerla. Trobente igrajo Georgij Di-mitrovski, Predrag Krstič, Dragutin Huš-man, Stepko Gut in Nikola Mitrovič; pozavne Predrag Stefanovič, Dušan Kavaja, Ljubomir Matiazza in Petar Popovič; saksofone Eduard Sadjil (as), Milivoje Markovič (ts), Dragoljub Davidovič (as), Milan Stojanovič (ts), Ljubiša Nikolič (ts) in Karlo Takač (bs) - Vladimir Vitas (p), Zoran Jovanovič (g), Toma Milakovič (b) in Lazar Tošič (dm). Orkester je predstavil tele skladbe: Upozna-vanje Zvonimira Škerla, 1 remember Duke Ellington Bore Rokoviča, Bora’s blues Bore Rokoviča, Letnje popodne Zvonimira Škerla in Take it or leave it Bore Rokoviča. Urednik cikla: Aleksander Skale
Četrtek, 2. aprila
21.05	Literarni večer — Podoba naše NOB - IV.
21.45	Lepe melodije
22.00	Našim rojakom po svetu
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini
22.25	Iz naših sporedov
22.30	Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev
23.05	Lirični utrinki
23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev
00.00 Nočni program — glasba 1.30 Informativna oddaja v tujih jezikih (ponovitev)
II. program
8.00 Četrtek na valu 202
12.30	Opoldanski poročevalec
13.00	Dober dan na drugem programu
13.05	Vedri zvoki
13.35 Znano in priljubljeno
14.05	Pet minut humorja 14.05 Z vami in za vas 14.20 Za mlade radovedneže
14.30	Iz naših sporedov
15.00	Dogodki in odmevi (prenos I. programa)
15.30	S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana
16.00	Reportaža na kratko
16.15	Francoske popevke
16.30	Od črke do dejanja
16.45	Jazz-klub
17.30	Mi in narava
17.40	Iz partitur orkestra Radia Berlin in Orkestra Fred Giinther
18.00	Popularna ljudska glasba
18.30	Iz delovnih organizacij
18.40	Koncertov ritmu 18.55 Razgledi po kulturi
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Stereorama
TV 18.20
Življenje s tveganjem
Gotovo se še spominjate zahodnonemških oddaj Revni in bogati ter Somrak nafte, ki smo ju, opremljeni z razgovorom o naših
20.00	Beseda v rocku
20.50	Deset minut z instrumentalno ' zasebo
21.00	Zavrtite, uganite ...
22.00	S festivalov jazza
22.45	Zrcalo dneva
22.55	Glasba za konec programa
III. program
10.05	Radijska šola za višjo stopnjo: Človek I.
10.35	Slovenska in svetovna zborovska glasba
11.00	Tekoča repriza
16.00	Pregled sporeda popoldanskega in večernega programa — Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Človek I.
16.33	Danilo- Švara: Dva odlomka iz opere »Veronika Deseniška«
17.00	Ura z Antoninom Dvorakom: Antonin Dvorak: Serenada za pihala v d-molu, op. 44 — Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88
18.05	Zunanjepolitični feljton
18.20	Dubrovniške poletne prireditve 1980: Koncert z dne 22. 8. 80 — Karl Richter, orgle
20.00	Kultura danes
20.15	Iz baročne dediščine
22.50	Igor Stravinski: Simfonija in C
22.45	Literarni nokturno — Branko
Šomen: Pesmi
Koper
6.00	Glasba za dobro jutro
6.05	Jutranji koledar
6.30	Poročila
6.37	Kinospored
7.15	Najava sporeda
8.00	Val 202
energetskih razmerah, predvajali februarja.
Tokrat dopolnjujemo sliko o energetskem ’ stanju v svetu s tretjo oddajo: Življenje s tveganjem. Avtorji filma razpravljajo predvsem o stiskah, ki jih povzroča uporaba jedrske energije.
Znano je, da imajo prav v ZRN največ težav z javnim mnenjem, kar se pokaže tudi v oddaji.
Zato je še pomembnejši razgovor z dr. Milanom Čopičem z Inštituta Jožef Stefan, ki smo ga tokrat uvrstili v oddajo V znamenju. Temo bomo ne le presadili na naša tla, ampak tudi opredelili vzroke, ki v različnih državah ustvarjajo tako zelo različne možnosti za razmah jedrske energetike. Predvsem pa bomo govorili o naših možnostih in načrtih pri večanju deleža jedrskih elektrarn v našem elektroenergetskem sistemu.
Oddajo in razgovor je pripravila v Uredništvu izobraževalnih oddaj ing. Mira Špan (na sliki).
. Režija: Vlado Suhi-Morvai.
13.00	Najava sporeda in pregled dogodkov «■
13.05	Popevke se vrstijo
13.40	Mladi izvajalci: gojenci glasbene šole Koper
14.00	Mali koncert lahkih not
14.37	Glasbeni notes
15.00	Dogodki in odmevi
15.30	Glasba po željah
16.00	Mladinska oddaja
16.10	Vaš telefon, naš mikrofon l"6.30 Primorski dnevnik
16.45	Zabavna glasba
Maribor
7.30	Danes za vas z 8.05 Zabavna glasba
8.35	Slovenske narodne in umetne pesmi (kvartet DO, ans. Miška Hočevarja, Vaški kvintet in pevci)
14.05	Zabavna glasba
14.10	Turistični napotki v nemškem jeziku
14.15	Zabavna glasba
14.30	Mali recital violončelista Alojza Mordeja
14.45	Slovenski pevci zabavne glasbe
15.30	Prijetno popoldne vam želijo
16.00	Dnevnik
16.30	Na tekočem traku iz studia 3
17.00	Pričevanja
17.30	Vedno lepe melodije
18.00	Kulturna paleta
18.30	Glasba kreativnih (Brane Rončel)
Radio Študent
11.00	Pretegovanja
12.00	Tolpa bumov: The Feelies — Crazy Rhythms (2)
12.45	Jazz, ki to je: Vplivi, vplivi
13.30	Poročila in obvestila
13.45	Prežvekovanja
R18.30 Mladina poje
V	oddaji se bo zvrstil prvi del posnetKov s festivala Revolucija in glasba. Pesem mladih se je imenoval eden med mnogimi koncerti tega festivala, ki je bil lani novembra v Hrastniku in Zagorju. Nastopilo je 7 zborov, ki so zapeli po tri pesmi, uglašene na tematiko revolucije. Pomanjkanje tovrstne literature se je znova pokazalo tudi na tem koncertu, saj so bili programi zborov sestavljeni, razen ene izjeme, iz mlajših in starejših že znanih in pogosto petih pesmi. Program koncčrta pa je bil kljub temu zanimiv, ker so ob slovenskih zborih nastopili Nekateri povabljeni zbori iz drugih republik; ti so peli pesmi jugoslovanskih skladateljev.
V	prvi oddaji s tega festivala bodo pen trije zbori: mladinski zbor iz Zagorja, dekliški zbor »Heribert Svetel« iz Maribora in mešani mladinski zbor gimnazije Celje.
Televizija
Ljubljana
8.45	TV v šoli: TV koledar, Pravljica, Ruščina, Športna rekreacija in zdravje, nega bolnika na domu
10.00	TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.05)
14.55	TV v šoli — ponovitev (do 16.00)
17.20	Poročila
17.25	Družina smola, madžarska risana serija
17.50	Domači ansambli: »Štirje kovači«
18.20	Obzornik
18.30	Šah v svetu, oddaja iz cikla Šah
18.50	Varčevanje z elektriko, izobraževalna oddaja
19.00	Ne prezrite
19.15	Risanka
19.24	TV nocoj
19.26	Zrno do. zrna
19.30	TVtdnevnik
19.55	Vreme
20.00	Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija
21.00	A. Christie: Zakaj ne Evans, angleška nadaljevanka
21.45	V znamenju
22.00	Nočni kino: Vzemi denar in zbeži, ameriški film
Oddajniki II. TV mreže
17.10	TV dnevnik v madžarščini
17.30	TV dnevnik
17.45	Z našega zornega kota, otroška oddaja
TV 20.00
Aprilska vojna 1941
Tretja epizoda jugoslovanske dokumentarne TV serije Ustvarjanje Titove Jugoslavije obravnava kratkotrajno obdobje aprilske vojne 1941. Tedaj so združene nemške, italijanske in madžarske fašistične sile zahrbtno napadle Jugoslavijo. Jugoslovanska vojska je že po 12. dneh popolnoma razpadla.
Epizoda spremlja potek vojnih operacij na vseh frontah, odpor ki so ga nudile posamezne enote jugoslovanske vojske, pregled stanja v vojaških vrhovih, ki so ga označevali defetizem in kapitulanstvo vse do izdaje. Dokumentarna oddaja prikazuje istočasno stališče Komunistične partije Jugoslavije in ukrepe, ki jih pod vodstvom Tita prevzema z organiziranjem odpora proti agresiji in obrambe dežele.
Mimo več ali manj znanih filmov iz nemških arhivov, v epizodi prvič objavljamo filme o prihodu in napredovanju italijanskih in madžarskih sil na jugoslovanskem ozemlju ter okupacijo posameznih mest.
18.15	Namesto top liste
18.45	Glasbeni klub
19.30	TV dnevnik'
20.00	Zabavno glasbena oddaja
20.45	Zagrebška panorama
21.10	Ona, dokumentarna serija
21.55	V petek ob 22. uri, kulturni
mozaik (do 23.55)
. TV Zagreb I. program
17.40	Poročila
17.45	Z našega zornega kota
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Reka
18.45	Mladinski ekran, oddaja TV Novi Sad
19.30	TV dnevnik
20.00	Ustvarjanje Titove Jugoslavije
21.00	Komisar Moulin, serijski film
22.20	Revija tujih pevcev na dnevih
slovenske zabavne glasbe
23.05	TV dnevnik
Koper — Capodistria
16.30	Film: replica — ponovitev
18.00	Temi d’attualita — Aktualna tema
18.30	L’angolino dei ragazzi — Otroški kotiček
19.00	Canale 27 — Programi naslednjega tedna
19.15	Punto d’incontro — Stičišče
19.35	Film: La stanza a forma di L —
Podstrešna soba, režija: Bryan Forbes, igrajo: Leslie Caron, Tom Bell
21.00	Tuttoggi — Danes
21.10	Sceneggiato TV — Nadaljevanka: II sole sorga ad est
Sonce vzhaja na vzhodu
22.10	Passo di danza — Baletna oddaja
Pisec teksta te epizode je general Fabijan Trgo, glasbena oprema Todor Dedič, montaža Zdravko Borko, režija Stanko Majna-rič. Glavni urednik Ivan Kocon.
TV 22.00
Nočni kino: Vzemi denar in zbeži
Woody Allen se je v zadnjem času uspešno uveljavil kot filmski komik, ki komične prvine združuje v družbeno kritiko. Tokrat pa gre za starejši film tega ustvarjalca. Vzemi denar in zbeži je prav tako komedija, čeprav zgodba bolj spominja na akcijsko kriminalko.
Virgil Starkwell je žrtev okolja, saj živi v revščini, poleg tega pa se ljudje iz njega norčujejo zaradi njegove neznatne postave. Tako postane najprej prestopnik, kmalu pa zaide tudi na pot pravega kriminala. Znajde se za zapahi, vendar uide. Doživlja romanco, a je nenehno ubežnik pred zasledovalci. Bolj kot zgodba sama je seveda zanimiv junak s svojimi karakternimi značilnostmi.
Radio
I.	program
4.30	Dobro jutro!
4.50	Dnevni koledar 5.20 Rekreacija
5.30	Prva jutranja kronika
6.00	Dobro jutro, rojaki na tujem 6.10 Prometne informacije
6.50	Dobro jutro, otroci!
7.00	Druga jutranja kronika
7.30	Iz naših sporedov
8.00	Prometne razmere 8.08 Z glasbo v dober dan
8.30	Otroške igre
8.45 Iz otroškega glasbenega sveta 9.05 Z radiom na poti 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine
10.05	Rezervirano za...
II.	35 Znano in priljubljeno
12.00	Na današnji dan 12.10 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe
13.00	Danes do 13.00; Iz naših krajev; Iz naših sporedov
13.20 Zabavna glasba
13.30	Priporočajo vam ...
13.50	Človek in zdravje
14.05	Mihovil Logar: »Zlata ribica« — suita iz baleta št. 4 »Primorje« (Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirig. Samo Hubad)
14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
15.00	Dogodki in odmevi
15.30	Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba
15.50	Radio danes, radio jutri!
16.00	Vrtiljak
17.00	Studio ob 17.00
18.00	Razgledi po slovenski glasbeni literaturi
ki vzbujajo najrazličnejše reakcije, prav pogosto seveda tudi smeh.
Režija: Woody Allen.
Igrajo: Woody Allen, Janet Margolin, Marcel Hillaire, Jacquelyn Hyde, Lonny Chaphman.
-
RIU 10.05
Za pravljicami okoli sveta
Zakladnica ljudskih pripovedi v svetovnem merilu je neizmerno bogata in neizmerno stara, saj je nastajala mnoga tisočletja. V kulturno zavest človeštva se je vtkala šele v minulih dveh stoletjih, pri nas v Evropi po prvih natisih Grimmovih pravljic in pravljic Afanasjeva na začetku minulega stoletja. In tako imamo danes nešteto knjig v mnogih jezikih, v katerih so zbrane in natisnjene pravljice številnih narodov in rodov, in še zmeraj se rojevajo novi zbiralci in zapisovalci ljudskega izročila, kajti človeško življenje nenehno niha med začetkom in koncem. Naša oddaja bo šolarjem predstavila izbor primernih pravljic iz evropskega, azijskega,
18.30	S knjižnega trga
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Zabavna glasba
19.35	Lahko noč, otroci!
19.45	Minute z ansamblom Toneta Žagarja
20.00	Uganite, pa vam zaigramo ...
21.05	Oddaja o morju in pomorščakih
22.00	Našim rojakom po svetu
22.15	Informativna oddaja v nemščini
in angleščini
22.25	Iz naših sporedov
22.30	Besede in zvoki iz logov domačih
23.05	Literarni utrinki
23.10	Petkov glasbeni mozaik
00.05 Nočni program — glasba (Radio Koper)
1.30	Informativna oddaja v tujih jezikih (ponovitev)
II. program
8.00	Petek na valu 202
12.30	Opoldanski poročevalec
13.00	Dober dan na drugem programu
13.05	Jazz v komornem studiu — Eu-gen Cicero
13.35	Znano in priljubljeno
14.00	Z vami in za vas
14.20	Prometni leksikon
14.30	Iz naših sporedov
15.00	Dogodki in odmevi (prenos I. programa)
15.30	Glasbena medigra
15.45	Vroče - hladno
17.35	Odmevi z gora - Marjan Kri-šelj: Mladina in gore (vodniški tečaj za MV-Uskovnica
17.55	Vodomet melodij
18.30	Iz krajevnih skupnosti
afriškega, ameriškega in tudi otoškega sveta. Čas narekuje izbor čim krajših pripovedi, mladost naših poslušalcev pa primerno in dostopno vsebino. Tako boste med drugimi slišali sibirsko pripoved o nehvaležnem medvedu, romunsko o čebeli in pajku, tatarsko o skopem in dobrodušnem sosedu, sirijsko o leči, srbsko o tem, zakaj se sova skriva v gozdu, pa še črnsko iz Afrike in Amerike, indijansko, cigansko, židovsko ljudsko pripoved in še zgodbe z otokov v Tihem morju in Atlantiku. Vse pravljice so prvič prevedene in pripovedovane v slovenščini.
TV 18.30
Šah v svetu	x
Šahisti in šah, ki je najbrž šport samo zato, ker se je tudi v tej igri moč boriti za zmago, točke, uvrstitve... so v svetu in pri nas povezani v podobne organizacije kot drugi športniki in športi. Imajo svoja pravila tekmovanj in uveljavljanja.
Oddajo so pripravili: Ala Peče, Boris Kutin, Ivo Bajec, Rudi Križanič, Janez Mally, Sandi Videnšek in Miro Pribela.
18.40	Mali koncert lahke glasbe
18.55	Razgledi po kulturi
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Stereorama
20.00	Revijalne paralele
22.45	Zrcalo dneva
22.55	Glasba za konec programa
III. program
10.05	Radijska šola za nižjo stopnjo — Za pravljicami okoli sveta
10.35	Naša glasbena izročila
11.00	Jezikovni pogovori (ponovitev)
11.15	Gozdovi, najlepša vam hvala
11.30	Štiri sonatine slovenskih skladateljev — Jakob Jež, Alojz Srebotnjak, Dane Škerl
16.33	Popoldanski koncertino — Uroš Krek: Koncert za rog in godala, L. M. Škerjanc: III. simfonija
17.15	Za šestnajst strun — Saša Šantel, Maurice Ravel
18.05	Radijska igra — Vesna Krmpo-' tič: Fantomatika
19.15	»Ljubezen brez upa« — zborovske pesmi Adamiča, Deva, Lajovica, Preglja in Hajdriha
19.30	Z jugoslovanskih koncertnih
odrov »Bemus 1980« — Koncert Sinfonietta orkestra iz Londona, dir. Ronald Zolman, H. Purcell:	Zlata sonata, J. S.
Bach: Brandenburški koncert št. 5 v D-duru, B. Britten: Sinfonietta, op. 1, I. Stravinski: »Zgodba o vojdkih« — suita -vmes poročila in pričevanja o glasbi
21.10	Svjatoslav Richter s Čajkovskim — (P. I. Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu, op. 23) — orkester Leningrajske filharmonije dirigira Jevgenij Mravinski
21.45	Mednarodna radijska univerza
22.00	Iz novejše operne literature
22.45	Literarni nokturno
Koper
6.00	Glasba za dobro jutro
6.05	Jutranji koledar
6.37	Kinospored
7.15	Najava sporeda
7.25	Poročila
13.00	Pregled dogodkov
13.05	To smo mi - glasbena oddaja za mlade
13.40	Svirac svira, kolo igra — spored pesmi in plesov narodov in narodnosti Jugoslavije
14.00	S polnimi jadri
14.37	Glasbeni notes
15.00	Dogodki in odmevi
15.30	Glasba po željah
16.00	Kulturni relief
16.10	Vaš telefon, naš mikrofon in zborovska skladba na vaš telefonski klic — 25-888
16.30	Primorski dnevnik
16.45	Zabavna glasba in objave
Radio Študent
11.00	Pretegovanje
12.00	Tolpa bumov: Tu personalities -And Don’t the Kids just love it (1)
12.45	Iščemo zvezo z bazo: Tabuji v odnosih moški-Ženska
13.30	Poročila in obvestila
13.45	Jazz na novo: Stephan Micius & John Clark
15.00	Kratek popoldanski premor
20.00	Uvajanje v večerne ure
20.30	Ura je devet odbila (oddaja etnične glasbe)
21.00	Undergruntar: Rdeči mož s pištolo in odjek
22.00	Alternativa skozi novi val
RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA
razglaša naslednja dela in naloge:
V TOZD TELEVIZIJA LJUBLJANA
tonskega snemalca v filmski produkcii s končano tehniško elektro šolo - šibki tok z dvema letoma delovnih izkušenj;
v TOZD Oddajniki in zveze
samostojnega tehničnega delavca v skupini za vzdrževanje srednje in ultrakratkovalovnih oddajnikov. Sprejmemo elektrotehnika šibkega toka s tremi leti delovnih izkušenj;
v TOZD založba kaset in plošč
samostojnega skladiščnika s končano poklicno trgovsko šolo in dvema letoma ustrezne prakse;
v delovni skupnosti storitve
manipulanta v transportni skupini. Potrebna je nedokončana osemletka s tremi meseci delovnih izkušenj.
v delovni skupnosti skupne službe
kuhinjske pomočnice v delovni enoti družbena prehrana. Pogoja: končana osemletka in tri mesece delovnih izkušenj.
Za opravljanje del in nalog kuhinjske pomočnice velja delo za določen čas s polnim delovnim časom in s 3-mesečnim poskusnim delom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), za ostala dela in naloge pa sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s 3-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogbjev sprejema do 11 aprila letos kadrovska služba Radiotelevizija Lju jana, Čufarjeva 2, Ljubljana
O TV drami Blagor premagancev
Blagor premagancev je naslov drami slovenskega dramatika Ivana Mraka, ki jo v teh dneh končujejo v našem uredništvu igranega programa. Televizijska izvedba je tudi krstna uprizoritev tega dela, ki je knjižno objavo doživelo leta 1978.
Delo je v pravem pomenu besede drama, saj se vseskozi dogaja na robu med življenjem in smrtjo. S tega usodnega roba, iz te zares temeljne človekove stiske je sprožen, tisti trenutek, ko sta vse človekovo življenje in ves človekov svet na usodni preizkušnji. Bližina smrti oziroma zavest o smrti iztisne iz človeka tisti temeljni dogovor, ki ga je dolžan življenju: to je odgovor o resnici, o svetosti življenja. Za Ivana Mraka, ki je dramatik človekovega etosa, izpraševalec in potrjevalec človekovega moralnega sveta, je ta odgovor nekaj svetega. Do odgovora, ki je hkrati osmislitev življenja in najvišja pre-svetlitev človekovega bivanja, pride Mrakov človek po poti skrajne telesne in duhovne preizkušnje. Za spoznanje o življenju, za potrditev lastnega bivanja je treba nemalokrat žrtvovati življenje samo. Oton Župančič pravi »Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira, se dvigne v življenje, ko pade v smrt.« In ti verziso zapisani na najsvetejšem pomniku slovenskega naroda. Domala enako spoznanje o najvišji, to je o etični vrednoti življenja razvije Ivan Mrak v drami Blagor premagancev — in razvije ga, tako kot Oton Župančič, iz usodne zgodovinske z/jcooooooooooocooeoooooocc
AMATERJI POZOR!
Avdicija za radijsko oddajo Kar znaš — to veljaš bo v ponedeljek, 30. marca 81'. Vabimo vse amaterje — recitatorje, pevce, humoriste in skupine, ki še niso nastopili na tej oddaji, naj se zberejo v avli radijske hiše na Tavčarjevi 17 v Ljubljani, in sicer v ponedeljek ob 16. uri.
preizkušnje, ki jo je za slovenski narod pomenil narodnoosvobodilni boj.
Osrednja oseba Mrakove drame Blagor premagancev bo našla odgovor na najvišje vprašanje o smislu življenja. Izrekla bo visoko etično spoznanje o smislu posameznikovega življenja v trenutku, ko bo to vprašanje povezala z usodo naroda in z usodo vsega sveta. V času usodne zgodovinske preizkušnje sredi druge svetovne vojne se Mrakov v dvomu razkrojeni, nenehno o smislu življenja sprašujoči se človek dvigne v najvišjo, to je v etično potrditev življenja v trenutku, ko se odloči kljubovati vseuničujoči moči nacizma. Mrakov junak bo padel pod streli okupatorja, toda njegova zavestna odločitev Ud hkrati sveta zaobljuba življenju, potrditev smisla, ki bo razkrojila demonično nihilistično moč nacizma,. presegla smrt samo in ustvarila možnost za svet, ki bo »lep« in »spet cel«.
Televizijska uprizoritev Mrakove drame Blagor premagancev je bila za vse ustvarjalce nedvoumen in neprikrit izziv. Delo so oblikovali z izjemnim občutkom odgovornosti do avtorja in specifičnosti njegove dramatike, predvsem pa z odgovornostjo do drame, njene problematike in načina, s katerim nas nagovarja ta povsem nova umetniška izpoved usodnega časa narodnoosvobodilnega boja, njegovih tragičnih in velikih žrtev.
Televizijsko dramo Blagor premagancev interpretira izjemno močna igralska ekipa: Duša Počkaj (Mati), Anica Kumer (Julijana), Igor Samobor (Valentin), Boris Juh (Lipe), Radko Polič (dr. Cimermann), Boris Cavazza (dr.. Herzl), Tone Kuntner (Leon-hard), Demeter Bitenc (Sadar) in Dušan Škedl (Egon). Delo je režiral Talal Hadi, sceno je oblikovala Seta Mušič, kostume Marija Kobi, glasbena oprema Uija Šurev, kamere: Silvo Knuplež, Alojz Zlodi in'Fran-ci Rutar. Lektor Marko Slodnjak, dramaturški sodelavec Taras Kermauner, urednik in dramaturg Jernej Novak.
Režiser Talal Hadi med snemanjem z igralci (v ozadju) Anico Kumrovo, Igorjem Samo-borom in Dušo Počkajevo.
Novo TV dramo je režiral Talal Hadi
Ime Talal Hadi ne zveni najbolj domače, zato sem poiskala režiserja naše nove televizijske drame, da bi izvedela kaj več o njem. Na kratko se je predstavil kar sam.
Prišel sem iz Jordanije in se leta 1970 vpisal na AGRFT v Ljubljani, kjer sem končal študij režije. V Jugoslavijo sem prišel, ker je bila to edina država, ki je sprejemala študente brez zagotovljene stalne štipendije. Med študijem sem deloval kot asistent pri večini Vibinih filmskih projektov. Moj prvi film je bil Sreča na vrvici, ki ga je režiral Jane Kavčič. Samostojno sem posnel dva kratkometražna filma. Kruhek na tleh, morda se ga obiskovalci kina Union še spominjajo, je bil predvajan tudi na televiziji. Filmsko pa sem upodobil tudi portret slovenskega dramatika Ivana Mraka. Delo je bilo predvajano na beograjski televiziji.
Pravkar končujemo snemanje drame Blagor premagancev. To je prva drama Ivana Mraka, ki je prenešena v televizijsko govorico. Delo je bilo izredno zahtevno, vendar bi rad povedal, da sem bil navdušen nad profesionalnostjo sodelavcev v snemalni ekipi, hkrati pa moram omeniti, da je bila igralska zasedba odlična. Prepričan sem, da smo delo dobro opravili.
Ob vašem vprašanju o mojih načrtih v prihodnosti, bi rad omenil, da sva skupaj s pisateljem Tonetom Partljičem napisala scenarij za komedijo. Dogaja se med vojno in se imenuje Življenje-kameval. Delo je zelo primemo za televizijsko ekranizacijo, ven-' dar odločitve o morebitnem snemanju še ni.
D. O.
ioor)nnrinnnnnn~~~****~***^~*~
Od nedelje 29. marca se bo program TV Koper-Ca podiš tria pričenjal uro prej. Tako bo vse do konca poletja in še tja v jesen, ko se bomo ponovno vrnili na stari urnik.
Tone Kuntner je zaigral v vlogi Leonharda, Boris Cavazza pa je upodobil dr. Herzla.
JUGOSLOVANSKI LEKSIKOGRAFSKI ZAVOD
ENCIKLOPEDIJA JUGOSLAVIJE
(II. izdaja)
0)
3
to
• 2:
' 2.
tnciklopedija Jugoslavije sistematično obravnava materialno in duhovno kulturo naše, države, njeno preteklost in sodobni razvoj, zato je zanesljiv in vsestranski vir podatkov o vseh naših narodih in
zvezkov
narodnostih. Enciklopedija zajema vse stroke. Druga izdaja vsebuje šest vsebinsko identičnih in enakopravnih izdaj: v latinici in cirilici, v hrvatskem ali srbskem jeziku oz. hrvatskem knjižnem jeziku (za priloge iz SR Hrvatske), v srbsko hrvatskem (za priloge iz SR Srbije), v srbskohrvatskem oz. hrvatskosrbskem ijekavskem izgovoru (za priloge iz SR Bosne in Hercegovine), v srbskohrvatskem ijekavskem izgovoru (za priloge iz Črne gore), varianta je odvisna od izbire avtorja teksta, v makedonskem, slovenskem, albanskem in madžarskem jeziku v 11 zvezkih, povzetek v angleškem jeziku v dveh zvezkih, skupaj torej 68 zvezkov. Za angleško izdajo sprejemajo prednaročila..
Enciklopedija je likovno in grafično najsodobneje urejena, z več kot 70 odstotki ilustrativnih barvnih prilog, marginalnimi naslovi ob besedilu in indeksom v zadnjem zvezku.
Enciklopedija je pomemben znanstveni dosežek za sedanje IN PRIHODNJE RODOVE, ZA VSE NARODE IN NARODNOSTI JUGOSLAVIJE
Skupni dosežek 4000 naših najbolj znanih strokovnjakov
Druga izdaja enciklopedije Jugoslavije vsebuje celotne družbene odnose v preteklih stoletjih na naših
TLEH
Enciklopedija Jugoslavije prikazuj^ več kot deset.ti-
SOČ OSEBNOSTI, POMEMBNI H ZA PRETEKLOST IN PRIHODNOST NAŠIH NARODOV IN NARODNOSTI,PREDVSEM OSEBNOSTI, KI SO SVOJE REVOLUCIONARNO, ZNANSTVENO IN UMETNIŠKO DELO VGRADILI V TEMELJE NAŠE SODOBNOSTI
~ ^ENCIKLOPEDIJI BO SKORAJ VSAK PRIPADNIK NAŠIH NARODOV IN NARODNOSTI PRVIČ V SVOJI ZGODOVINI V SVOJEM JEZIKU IN PISAVI NAŠEL VSE, KAR GA ZANIMA O NAŠI SKUPNOSTI, O SVOJI REPUBLIKI IN POKRAJINI, SVOJEM NARODU ALI NARODNOSTI TER O VSAKI DRUGI REPUBLIKI IN POKRAJINI, O DRUGIH NARODIH IN NARODNOSTIH
Njena kulturna in politična pomembnost je neprecenljiva ZA BOLJŠE SPOZNAVANJE IN ZBLIŽEVANJE! »JUGOSLA-VIKA« JE EDEN OD POMEMBNIH KONSTITUTIVNIH ELEMENTOV NAŠE KULTURE IN VELIK PRISPEVEK ZA OHRANJANJE IN KREPITEV ENOTNOSTI IN ENAKOPRAVNOSTI TEH NAJPOMEMBNEJŠIH TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE JUGOSLAVIJE
t	\.	'
Enciklopedija Jugoslavije je primerno darilo za
UČENCE IN ŠTUDENTE, PRIJATELJE, POSLOVNE PARTNERJE, ŠPORTNIKE, ZASLUŽNE DELAVCE IN STROKOVNJAKE
V"
rNCIKLO
PEDUA
UIGOSLA
VIJE
IZŠEL JE
l zvezek
v hrvatskosrbskem jeziku (latinica)
A - BIZ
768 strani
81628 vrstic besedila
346 barvnih slik
299 č/b prilog
63 kartografskih prilog
grafikonov
format 22x29 cm
vezano v umetno usnje
Prvi zvezek (v latinici) pošljemo takoj, druge zvezke bomo pošiljali sukcesivno, ko bodo dotiskani. Zvezki bodo izšli v časovnem presledku povprečno vsakih 12 mesecev.* Izdaje v cirilici, makedonščini, slovenščini, albanščini in madžarščini potekajo hkrati z latinsko, vendar bodo zaradi prevoda in izdelave dopolnilnih besedil zvezki teh izdaj dotiskani v povprečno enem letu po dokončanju posameznega zvezka v latinici.
Cena kompleta (11 zvezkov) znaša 15400 dinarjev, mesečni obrok pa 200 dinarjev.
Enciklopedijo Jugoslavije lahko kupite na brezobrestno še-stinpolletno posojilo.
V prednaročilu priznavamo 20 odstotkov popusta pri morebitni novi ceni preostalih zvezkov.
iVsa pojasnila dobite na naslovih: Jugoslavenski leksikografski zavod, Komercijalni odjel, 41000 Zagreb, Jurišičeva 3, tel. (041) 272-511, žiro račun 30102-603-1419, Poslovalnica JLZ, 41000 Zagreb, Masarykova 26, tel. (041) 449-306, Enciklope-dijski salon, 11000 Beograd, Knez - Mihajlova 40, tel. (011) 625-191.
Postopek je preprost: izpolnite naročilnico, označite katere izdaje želite in pošljite na naslov: Jugoslavenski leksikografski zavod, 41000 Zagreb, Jurišičeva 3, vse drugo pa bomo za vas v najkrajšem času storili mi.
DE LO 27. III. 1981
NAROČILNICA
Prosim, da mi pošljete:
a)	pogodbo za nakup v prednaročilu-odplačilu
b)	s povzetjem za naslednje vaše izdaje
Ime in priimek: Točen naslov: _
(kraj, ulica in številka) podpis naročnika:_____
poklic:
če ste naš naročnik, vas prosimo, da napišete svojo naročniško številko:
22. stran ★
DELO
MALI OGLASI
TEL. 28-111
Sprejem in vse informacije o malih oglasih izključno le na telefonsko številko 28-111
STANOVANJE, novo, dvosobno, v Medvodah, zamenjam za večje, starejše ali manjšo, nedokončano hišo. Ponudbe pod »Poletje 81«. p-4245-15 ENIONPOLSOBNO stanovanje, 50 m2, s telefonom, centralno, v BS-3 zamenjam za večje. Ponudbe pod »Soglasje«.
prodam
ENOSOBNO stanovanje, 45 m2, za Bežigradom, vseljivo takoj, prodam. Ponudbe pod »Za gotovino«.
P-5279-10
STANOVANJE, dvosobno, lastniško, komfortno, centralna, telefon, prodam. Lahko kredit. Ponudbe pod »Vselijo po dogovoru«, ali po tel. (061)47-437.	PT-106030-10
DVOSOBNO, komfortno, skoraj novo stanovanje za Bežigradom, prodam. Ponudbe pod »Navedite ceno«	P-4279-10
GARSONJERO, novejšo, v bloku, 26 m2, toplovod, centralna, v Šiški, prodam za gotovino. Vseljiva julija' 1982. Ponudbe pod »Navedite ceno«.	P-04283-10
STANOVANJE, dvosobno, nekom-fortno, 70 m2, z balkonom in 67 m2 vrta, v Ljubljana Polje, prodam. Ponudbe pod »Samo gotovina«.
P-5325-10
TRISOBNO stanovanje v Semedeli -Koper, obseg 75 m2, s telefonom in centralno, prodarrt. Tel. (066) 23-256.	T-106175-10
STANOVANJE, dvosobno, komfortno, v Šiški, prodam. Ponudbe pod »Ugodno«.	4329-10
kupim
STANOVANJE v Ljubljani ali bližnji okolici, kupim. Ponudbe pod »Kredit-gotovina«.	P-5163-12
STANOVANJE, starejše v Ljubljani, kupim. Ponudbe pod »Gotovina 50 M«.	P-5212-12
STANOVANJE do 120 M gotovine — kredit kupim. Tel. (061) 559-959.
PT-106199-12
najamem
4974-15
STANOVANJSKA
OPREMA
prodam
SEDEŽNO garnituro (trosed in dva fotelja), beige barve, žametna, ugodno prodam. Tel. (061) 41-620.
4101.28
RAZTEGLJIV KAVČ, dva fotelja m klubsko mizico, ugodno prodam. Ponudbe po telefonu (061) 349-293, vsak dan od 16. do 20. ure. P-5238-20 KAVČ. in dva fotelja prodam. Nedat Dubovca, Celovška 369, Ljubljana.
5208-20
DNEVNO sobo ugodno prodam. Tel. (061)315-658.*	T-106229-20

GOSPODINJSKA
OPREMA
prodam
GARSONJERO ali podobno stanovanje, nujno išče uslužbenka. Možnost predplačila, Marjana Šarlohar, Gotska 8, Ljubljana, tel. (064) 22-844.
P-6192-13
SOBO, po možnosti s kuhinjo, iščeta zakonca, brez predplačila. Ponudbe pod »Nujno«.	P-5048-13
ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero, išče zakonski par. brez otrok, lahko predplačilo. Ponudbe pod »Prvi april«.	P-4278-13
GARSONJERO ali enosobno stanovanje za določen čas, najame mlad zakonski par. brez otrok. Ponudbe pod »Nujno«.	PT-106058-13
ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero, kjerkoli v Ljubljani, išče mamica z dvema otrokoma. Predplačilo za dve leti. Vsak dan popoldne, razen nedelje po tel. 417-474 ali ponudbe pod »Takoj«.	P-5352-13
.GARSONJERO ali sobo s posebnim 'vhodom nujno potrebujem do oktobra. Ponudbe pod »Inženir«. 5314-13 SGBO.-^.Ljubtjani išče študentka stomatologije. mirna in nekadilka. Ponudbe pod »Velenjčanka« ali po tel. (063) 850-380.	4251-13
SOBO išče mlada, samska uslužbenka. Ponudbe pod »Redno plačilo«.
5296-13
SOBO ali garsonjero kjerkoli v Ljubljani išče mlad par. Tel. 341-113, Marjana (kuhinja) ali ponudbe pod »Redna plačnika«.	5141-13
DVO ali trisobno stanovanje v občini Vič-Rudnik najamem za 4 leta. Ponudbe prosim pod »April-maj«.
5213-13
PODNAJEMNIŠKO sobo v Ljubljani išče podiplomski študent, nekadilec. Ponudbe pod »Študent.« 5337-13 SOBO v bližini centra išče pošteno dekle. Ponudbe pod »Čistoča.«
5261-13
SOBO, po možnosti v Mostah ali blizu centra iščeta fanta. Ponudbe pod »Cimprej«.	•	5209-13
SOBO od Centra Lj. do, Škofljice išče avtomehanik. Ponudbe pod »Predplačilo«.	6183-13
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Šiški ali drugje najameta dva fanta. Predplačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Cimprej«.	4196-13
SOBO išče miren fant v Ljubljani. Ponudbe pod »Vnaprej plača«.
4200-13
SOBO s sanitarijami v okolici Ljubljane išče mlad zakonski par. Pomagata tudi starejšim osebam. Ponudbe pod »Poštena«.	P-4190-13
SOBO, opremljeno, išče zakonski par v bližini mesta. Ponudbe pod »Nujno««.	4228-13
SOBO s souporabo kopalnice v bližini Kliničnega centra nujno iščem. Ponudbe pod »Angležinja«.'	4222-13
SOBO, ogrevano, v Ljubljani, išče dijakinja. Tej. (064) 69-340.
T-106070-13
ŠTEDILNIK, končar, 3 plin, 1 električna plošča, popolnoma nov, prodam 10 odstotkov ceneje. Tel. 50-187.	P-4189-25
DVE viseči omarici in nizko omaro ter kuhinjski kot poceni prodam. Inf. po tel. (061) 344-530, vsak dan popoldne.	T-106202-25
PlRALNI stroj gorenje 664 bio S, brezhiben, prodam za 5.000 din. Tel. (061) 28-220, po 13. uri. T-106183-25 TERMOAKUMULACIJSKO peč, 3,5 W takoj poceni prodam. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure na naslov Alojz Sladič, Gorazdova 1,. Ljubljana.	5289-25
ELEKTRIČNI štedilnik prodam. Informacije po telefonu (061) 47-979.	5233-25
POMIVALNI stroj indesit, rabljen, ugodno prodam. Tel. v službi (061) 22-140.	T-106121-25
DVOJNO korito z omarico poceni prodam. Ponudbe pod »Takoj«.
5137-25
POMIVALNO korito z omarico, novo, 120 cm, prodam. Tel. (061) 343-659, zvečer.	T-106075-25
nsn OTROŠKA IVI OPREMA
prodam
VOZIČEK, kombiniran, globok, športen, ugodno prodam. Inf. po 15. uri po tel. (061) 557-918. T-105990-30 POSTELJO in otroško posteljico z jogijem prodam. Ponudbe pod Kebe, Bijedičeva 3, Ljubljana. T-106144-30
OTROŠKI AVTQSEDEŽ in stajico, prodam. Mladen Bižič, Kamnogoriška 41, Ljubljana.	P-5221-30
OTROŠKI voziček, znamke peg, globok, zložljiv, prodam. Inf. po tel. (061) 311 -080.	PT-106016-30
kupim
kupim
TISKARSKI STROJ Boston-Tigl za A3 format, kupim. Tel. (011) 216-82P7.	PT-106071-42
LOKALI
prodam
GOSTILNO s stanovajem, pri Portorožu, prodam za sto milijonov. Ponudbe na podružnico Dela Koper pod »Gostilna«.	PT-106254-50
oddam v najem
LOKAL v Nišu, novogradnja, 70 m2, primeren za predstavništvo, prodajalno ali servis, oddam. Tel. (018) 77-206, od 17. do 20. ure vsak dan.
T-105927-53
SKLADIŠČNI prostor, 80 m2, oddam. Carič, Pelechova 6, Radomlje pri Domžalah.	T-106127-53
vzamem v najem
LOKAL, lepo urejen, velikost do 25 m2, za mimo obrt, po možnosti v občini Moste-Polje iščem. Ponudbe pod »Reden pračnik« ali tel. 266-345, v soboto.	5323-54
PROSTOR okoli 50 m2, primeren za predstavništvo, v centru Ljubljane, s telefonom, najamem ali kupim. "•Ponudbe po telefonu (061) 25-849, zvečer.	P-5201-54
prodam
oddam
GARSONJERO oddam dvema dekletoma. Inf. po tel. (061) 267-804.
6167-14
SOBO in hrano nudim v Domžalah za pomoč v gospodinjstvu v popoldanskem času. Tel. (061) 721-791.
P-5237-14
ENOSOBNO stanovanje v Kamniku, blok oddam za dve leti, najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Maj 81.
5302-14
NEOPREMLJENO sobo oddam. Ponudbe pod »Rudnik«.	4248-14
STANOVANJE, enosobno, starejše, 50 m2 v Ljubljani zamenjamo za garsonjero v Domžalah ali Kamniku. Ponudbe pod »Ugodno«.	4272-14
SOBO, centralno ogrevano, s kopalnico, dobita študentki. Ponudbe pod »Takoj.«	T-106231-14
SOBO na Gorenjskem oddam po režijski ceni upokojencu — intelektualcu ali zak. paru. Ponudbe pod »Nad-, zor.«	5336-14
OTROŠKI voziček za dvojčke, kupim. Ponudbe vsak delovnik od 8. do 12. ure po tel. 323-061.	4341-32
OTROŠKI voziček (marelo) kupim. Tel. (061) 47-639, popoldne.
T-106020-32
APARATI IN STROJI
prodam
CANON AE 1 zoom objektiv 75 do 260 mm/4,5, telekonverter in maketo železnice prodam. Tel. (061) 27-275..	T-106/24-40
PLETILNI stroj Regina, dvoredni, prodam. Tel. (061) 41 -620.	4193-40
DIESEL stabilni motor hatz, 12 konj, zračno hlajen, prodam. Tel. (061) 314-261 dopoldne ob delavnikih.
T-106233-40
FOTOAPARAT olympus OM-10 in teleobjektiv olympus 3,5/135 ter practico TL-1000 super in širokokot-ni objektiv revoue 28/35 prodam. Informacije po telefonu (064) 50-307.	5332-40
SONČNI bojler, 300 1, s kombinacijo ogrevanja (elektrika, centralna kurjava. sončna energija) prodam. TeJ. (061) 311 -006, od 18. do 20. ure.
T-106170-40
KOMPLETNO orodje za tovrstno dejavnost prodam avtoelektrikarjem. Prodam tudi preizkusni stol in druge aparature znamke cebora ter dvoste-brno avtodvigalo znamke hofman. skoraj novo. Interesenti naj se oglasijo po tel. od 11. do 13. ure vsak dan (065)31-065.	T-106185-40
AGREGAT nov, 1500 W in večji varilni aparat prodam. Informacije po tel. (061)51 -926.	P-4215-40
KINO projektor super 8, skoraj nov, carina plačana, prodam. Branko Jurič, Črne 19, 68250 Brežice ali tel. (068) 61-226, dopoldne.	PT-105755-40
NAKLADAČ fiat goseničar, letnik 1971 prodam. Milan Tavčar, Križ 45, Sežana.	PT-105380-40
PLETILNI stroj MC 1 universal 183/12, brezhiben, prodam po ugodni ceni. Strojna pletilnica, Štefanija Šmit, Rogatec 253.	PT-105789-40
STRUŽNE avtomate traub A25, A15 ter ekscenter prešo s podajalno napravo, prodam. Tel. (061) 881-589.	P-4264-40
HIŠO, dvostanovanjsko, v 4: fazi, z 260 m2 stanovanjske površine in 130 m2 delavnice, tri km od centra Domžal, na mirnem lepem kraju, prodam. Ponudbe pod »Dogovor«. P-4181-60 HIŠO v centru Niša, pritličje in nadstropje, 150 m2, prodam. Tel. (011) 767-713.	PT-105869-60
STARO istrsko hišico, 90 m2, potrebna adaptacija, pri Poreču, voda in elektrika v hiši, do morja 4 km, prodam. Ponudbe pod »35 M« ali tel. (061)264-683.	PT-106132-60
HIŠO v V. fazi, tristanovanjsko, novo, telefon, centralna, primemo za predstavništvo, v Ljubljani, prodam. V račun vzamem stanovanje na morju. Ponudbe pod »Možnost obrti«.
P-4342-60
ENOSTANOVANJSKO hišo z vrtom, nedograjeno, na najlepši parceli v Radovljici, prodam. Ponudbe na naslov:	Bassin, Ulica bratov
Babnik 36 (telefon).	P-5243-60,
ENOSTANOVANJSKO hišo z vrtom, nedograjeno, na naj lepši parceli v Radovljici, prodam. Ponudbe na naslov:	Bassin, Ulica bratov
Babnik 36.	-	P-5243-60
PARCELO primerno za vikend, 1800 m2, v Zapotoku pri Kureščku, prodam. Ponudbe pod »1800 m2«.
T-106100-60
PARCELO z gradbenim dovoljenjem in načrti v Domžalah prodam. Ponudbe pod »Zdomec«.	4297-60
PARCELO, 12 arov, primemo za vikend ali vinograd, v bližini Novega mesta, prodam. Tel. (068) 24-033.
T-106082-60
zamenjam
POLOVICO hiše ~Z'vrtom in"travnikom zamenjam za manjše stanovanje z vrtom. Ponudbe pod »Lesce-Oto-če«.	5335-63
HIŠO, polovico dvojčka, v Dolu pri Ljubljani zamenjam za 4 do 5-sobno stanovanje s centralno, garažo in telefonom v Ljubljani. Možna je tudi prodaja. Ponudbe pod »Dogovor«.
P-5290-63
GRADBENI MATERIALI
prodam
TERMOPAN steklo, balkonsko okno 2,10x1,70 m, in manjše okno, 1,70x0,60 m, ugodno prodam. Informacije po telefonu (061) 311-265, razen sobote in nedelje.	P-5152-70
SMREKOV opaž, ladijski pod, oplemeniten opaž (jesen, hrast) in betonsko železo, poceni prodam. Tel. (064) 60-103.	PT-105995-70
OPEKO modularec, 19x19x39, 800 ali 1500 kosov, prodam. Odvoz takoj. Ponudbe pod »16.000 ali 30.000 din« ali tel. (061) 264-683.	PT-106131-70
GRADBENO BARAKO, 17 m2 površine, prodam. Ogled vsak dan popoldne. Marjan Šinkovec, Jelovškova n. h., Mengeš.	PT-106112-70
LES za ostrešje, za hišo, 10xlU, prodam. Inf. po tel. Volk, 556-021, int. 396.	'	P-5341-70
KUPPERSCHUSH za etažno centralno, tovarniško nov, 1200 ccal, prodam. Inf. po tel. (061) 25-068.
T-106197-70
HRASTOV lamelni parketAprodam. Ogled popoldne, Prešernova 4, Trzin.	T-106221-70
ELEKTROGRADBENO omarico, kompletno, prodam. Vnanje gorice 239. Nova pot. pošta Brezovica pri Ljubljani. Bizjak.	P-3636-70
300 KOSOV betonskih strešnikov, z rjavim brizgom, Trojanka, prodam. Tel. (061) 314-786, od 15. do 18. ure.	T-106076-70
kupim
zamenjam
GARSONJERO v Šiški zamenjam za večje stanovanje. Ponudbe pod »Kjerkoli v Ljubljani«. PT-106102-15 STANOVANJE, dvosobno, lastniško, komfortno zamenjam za trisobno. Ponudbe pod »Zamenjava«.
PT-106088-15
Sobo v Mostah, za Bežigradom ali v Centru
nujno potrebujem.
V dopoldanskem času lahko varujem otroka ali pomagam v gospodinjstvu.
Ponudbe pod »Šola«.
27-2042
600 kosov strešne opeke novoteks, črne barve kupim. Oražem. Bled, Ri-benska 14.	T-105894-72
MOTORNA VOZILA
prodam
FIAT 850, odlično ohranjen, ugodno prodam. Drenov grič 79, tel. (061) 751-300.	P-5392-80
126 P, nov. rdeč, prodam. Tel. (064) 22-374.	P-6182-80
RENAULT 4, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. Inf. po tel.(061) 324-455. Ogled mogoč vsak dan po 16. uri. Brezovec, Linhartova 76, Ljubljana.	*PT-105882-80
SIMCO 1307 GLS, letnik 1977. prevoženih 45.000 km. prodam za 20 M. Inf. po tel. (062) 71-027.PT-105854-80 BMW 316, december 1977. srebrne barve, zelena stekla. 185 70. prodam. Tel. (063) 27-635.	PT-105916-80
ZASTAVO 1500 E zaščiteno. 13.600 km. staro 15 mesecev, prodam za 10 M. Tel. (061) 313-563. PT-105863-80
FIAT 850 šport, 71., karamboliran, z novimi deli, ugodno prodam. Pod-skrajnik 8, Cerknica.	P-4047-80
GOLF JGL, nov, neregistriran, prodam najboljšemu ponudniku. Pisne ponudbe pod »Golf«.	P-4216-80
FIAT 126, eno leto star, ugodno prodam. Tel. (061) 347-550, po 13. uri.	PT-105848-80
126 P, star 6 mesecev, prodam za 9,4 M. Inf. dopoldhe po tel. (061) 721-740.	PT-105966-80
DIANO, 11000 km, kot nova, ugodno prodam. Tel. (061) 341-322.
P-4089-80
FIAT 125, registriran do sredine novembra, prodam. Križaj, Na jami 7/XII, tel. (061)555-628.	P-5018-80
GOLF, star dve Ifeti in pol, oranžen, nujno prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Milan Humar, Kamnik, Pot 27. julija 2 a (poleg tovarne Titan).
PT-105811-80 R 16 poceni ali za rezervne dele prodam. Milan Zrimšek, Rožna dolina c. VIII. št. 7, Ljubljana.	P-5017-80
RENAUTL 5 TL, odlično ohranjen, ugodno prodam. Inf. po tel. (061) 265-733.	PT-105981-80
OPEL ASCONO 1,9 S,v tovarni dodatno opremljeno, prvič registrirano 1977, prevoženih 70.000 km, garaži-rano, prodam. Informacije dopoldne po tel. (061) 344-261, int. 98.
P-5157-80
R 4, 1. 70, neregistriran, ugodno prodam. Informacije po tel. (061) 22-886.	P-4220-80
OPEL MANTO, letnik 77, karanpbo-lirano, prodam vso ali po delih. Alojz Lesjak, Ivančna gorica n. h. P-6173-80 GS PALLAS, letnik 76, 53.000 km, prodam. Inf. po tel. (061) 28-391.
PT-105813-80 SWM 250 CROSS, pripravljen za sezono, prodam ali zamenjam za avto do 6 M. Tel. (061) 832-048, popoldne.	«	PT-105833-80
R 4, letnik 77, prevoženih 45.000 km prodam. Ogled: Bojan Pregelj, Ljubljanska 12, Rakek, tel. (061) 796-102.	PT-105442-80
AUSTIN 1300, letnik 74, odlično ohranjen prodam. Tel. (063) 811-488 dopoldne ali 811-831 popoldne.
PT-105830-80 Z 101,1.1977, zaščiteno z dinitrolom, registrirano do februarja 1982, ugodno prodam. Zuljan, Runkova 8, Šiška.	P-5083-80
Z 750, letnik 71, obnovljeno, ugodno prodam. Informacije po tel. (061) 349-625,	P-5164-80
VW 1300, letnik 1972, ugodno prodam. Vse informacije in ogled vsak dan popoldne na Trpinčevi 68, Ljubljana.	P-5121-80
BMW 1602, letnik 1973 in Z 750, letnik 1971, šasija 1978, prodam. Tel. (061) 50-425 Weber, Celovška 364, Ljubljana.	P-4998-80
125 P, letnik 80, registriran do 1982, prodam za 11 M. Inf. po tel. (061) 264-100, vsak dan med 19. in 21. uro.	«PT-105871-80
RENAULT 4, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam za 50 tisoč. Informacije po telefonu 559-872, vsak dan po 18. uri.	P-5087-80
FIAT 126 P, dobro ohranjen, prodam. Ponudbe pod »Cena pod dogovoru «.	P-4179-80
ZASTAVO 101, letnik 74, dobro ohranjen, cena 55.000, prodam. Olga Hlebec, Železnikarjeva 10, Ljubljana.	P-4209-80
RENAULT 18, nov, neregistriran, rdeč, prodam za 36 M, do 8 M na kredit. Ponudbe pod. »Poštena kupčija«.	P-6199-80
DIANO 6, letnik september 1978, 33.500 km, zelo dobro ohranjeno, prodam. Ivan Novak, Kidričeva 28, Nova Gorica, tel. (065) 22-764.
PT-105891-80 R-12 TL, letnik 76, odličrio ohranjen, dodatno opremljen, zamenjam za nov Fiat 126 in doplačilo 3 M. .Naslov; Kerman, Mucherjeva 8, Ljubljana.
P-4188-80
ZASTAVO 750, audi 80, letnik 74,' motor z menjalnikom wilys, prodam. Ogled v( soboto, 28. marca popoldne in nedeljo, 29. marca dopoldne. Marinčič, Zagorje 15, Pivka. P-4176-80 FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. /Ogled v soboto, 28. marca 1981. Ponudbe na Cesta Dolomitskega odreda 20, Ljubljana, tel. (061) 267-828.
P-4198-80
ZASTAVO 101, letnik 77, dobro ohranjeno, prodam. Ogled v petek in soboto. Jože Sitar, Klavčičeva 3, Kamnik.	P-5225-80
RENAULT, letnik 76, ugodno prodam. Informacije po telefonu (061) 62-231.	P-5216-80
GARAŽIRANO škodo 120 LS, 1978/79, prevoženih 14.000 km, prodam. Ogled 27. 3. in 28. 3., od 9.-12. in od 15.-18. ure.	P-4273-80
ZASTAVO 101, letnik 75, ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo, Trnovska 15, Ljubljana. P-5280-80 TOVORNI avto fiat 80 NC, 5 t, keso-nar, prodam. Tel. (061) 81-042.
T-106204-80
ZASTAVO 750 LE, 6 mesecev, ugodno prodam Franc Sedušak, Pot na Poljane 10, Kamnik. T-106181-80 ZASTAVO 750 po delih in moped T-12 prodam. Jože Škrlj, Dolni Zemun, 3. Ilirska Bistrica.	T-106099-80
GOLF JL, 78, prodam za 16,5 M. Inf. po tel. (071) M7-038 od 8. do 16. ure.	T-106103-80
TOVORNI avto 650, 7 ton, prekucnik. prodam. Ogled mogoč v soboto. Ivan Soršak, Celjska c. 98, Slovenj gradeč.	T-106151-80
R 6 TL, francoske izdelave, letnik 1974, tehnično brezhiben, ugodno prodam. Tel. (061) 69-381, od 15. ure dalje.	T-106138-80
R 4 TLS, letnik 79, ugodno prodam. Tel. (061) 553-567, od 18. do 19. ure.	T-106108-80
ZASTAVO 101 mediteran, letnik izdelave 79. prodam za 11,5 M. Inf. po tel. (061) 641-028, po 15. uri, v ponedeljek.	T-106092-80
OPEL REKORD, letnik 64, prodam po delih. Tel. (061) 28-220. po 13. uri.	T-106182-80
ŠKODO šport 110 R, letnik 77, prevoženih 45.000 km, prodam. Tel. (061)811-172.	T-106117-80
FIAT 126 P, letnik 79, dodatno opremljen iz zaščiten* prodam za 8 M. Ivkovič, tel. (061) 50-725.T-1O6115-8O JETTO JUL 60/4, 1. 1981, prodam. Tel. (071) 45-932.	T-106I25-80
Z 101, letnik 1973, prevoženih 11.000 km, obnovljeno, prodam. Toni Zupan. Breznica 32, Žirovnica.
T-106173-80
Z 101, 1. 1977. garažirano, dintrol zaščita, prodam informacije po tel. 325-973, vsak popoldan. 4281-80 MOTOR TOMOS avtomatik prodam za 3 M. Tel. (061) 653-159 po 17. uri. Ljubo.	4299-80
AMI - 8 BREAK/L, 1. 1974, prvi lastnik, takoj prodam za 3 M. Ogled v petek popoldan v Kamniku. Klavčičeva 10 7. tel. (061) 832-338.	5235-80
R - 18, nov. neregistriran, prodam. Informacije po tel. (068) 21-511.	5240-80
GOLF J, letnik 1978, rumene barve, dobro ohranjen, prodam. Ogled Rožna dolina, Skapinova 12, Ljubljana, v petek in soboto, od 14. do 18. ure.
T-106080-80
GOLF diesel, januar 1979, 30.000 km, prodam. Tel. (071) 515-630, od 16. do 18. ure.	T-105858-80
LADO 1200 karavan, staro 6 mesecev, 6000 km, ugodno prodam. Petrač, Podgrad 107, tel. (066) 83-012.	4230-80
GOLF december 78, dobro ohranjen, prodam. Inf. po tel. (061) 611-368.
T-106090-80
FIAT 1100 R in NSU 1000, oba letnik 68, poceni prodam. Tel. (061) 21-888, Troha.	5244-80
125	PZ 1500, garažiran, z dodatno opremo, prevoženih samo 2600 km nujno prodam zaradi bolezni. Tel.
721-070, popoldne.	5133-80
126	P, I. 1981, prodam za 10 M. Tel.
(061)345-110.	520-uan
OPEL kadett, letnik 1970, registriran do konca marca 1982, prodam. Inf. po tel. (064) 60-862.	T-105973-80
ZASTAVO 750, letnik 63-75, registrirano do februarja 82, prodam. Inf. po tel. (061) 772-645.	T-106041-80
TOVORNI avto kiper deutz magirus, tip mercur, 5 t, ugodno prodam. Kličite po tel. (066) 63-536, od 6. do 14. ure.	T-105960-80
AUDI 80 LS, letnik 77, karamboliran prodam. Inf. po tel. (066) 26-702.
T-106042-80
RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Janez Zupančič, Ribno 74, Bled.
T-106031-80
ŠKODO 120 LS, rdeče barve, staro dve leti in pol, prodam za 13 M. Šorn, Podlubnik 153, Škofja Loka.
T-105924-80
JETTO JL, novo, neregistrirano, prodam. Inf. po tel. (071) 637-038, od 12. do 16. yre.	T-106025-80
AMI 8 breake in rezervni motor prodam. Pot na Fužine 17, Ljubljana.
T-106022-80
DIANI 2 nujno prodam. Slavič, Tržaška 35, Lj.	T-106079-80
GOLF, letnik 1977, prevoženih 31.000 km, prodam. Inf. po tel. (071) 530-189, od 16. do 20. ure.
T-106002-80
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Tel. (061) 314-251. T-106077-80 DIANO, letnik 1977, garažirano, prodam. Tel. (061) 57-153, od 16. do 20. ure.	P-5282-80
126 P, rabljen, ugodno prodam. Informacije po tel. (061) 50-650.
P-5262-80
101. B, staro natanko dve leti, reg. do marca 1982, 36000 km, prodam. Tel. 737-277.	P-5256-80
CITROEN 1,3 super, letnik 80, registracija do 82, kasko, prodam. Klicati od 15.—17. ure, po tel. (067) 21-903.	P-5277-80
GOLF GLS, original nemški, prodam. Inf. po tel. (067) 81-080.
PT-106126-80 VESPO, letnik 1957, cena 20.000, prodam. Informacije po tel. (061) 316-777, soba 218.	P-5304-80
KARAMBOLIRAN mercedes 306, prodam. Vutnik, Sinja gorica 18, tel. (061)751-179.	*PT-106129-80
KAMION, 6 do 12 ton, kupim. Ponudbe po tel. (061) 881-240.
PT-106166-80
KAMION TAM 2000, prodam. Bruno Sorta, Kodreti 14, Štanjel, tel. (067)73-152.	PT-106098-80
PEUGEOT 504 L, prva registracija 1976, izredno ohranjen, prvi lastnik, nikoli karamboliran, prodam. V račun vzamem tudi gradbeni material. Tel. (061)373-270.	PT-106137-80
FIAT 126 P, letnik 1979, lepo ohranjen, izredno opremljen, športni obroči s ceat platišči, stereo kasetar, rdeče barve, prodam. Kličite po tel. (061) 832-033 ali na naslov: Anica Ferjuc, Klavčičeva 2, Kamnik, proti večeru.	PT-106207-80
ZASTAVO 101, letnik oktober 75,
78.000	km, dobro ohranjeno nujno
prodam. Cena po dogovoru. Tel. (061) 751 -164.	PT-106006-80
FORD FIESTA, Jetnik - julij 1978, prevoženih 43v00&km, rdeč, prodam za 21 M. Inf. po tel. (068) 61-020, od 7. do 19. ure in v soboto od 7. do 13. ure.	PT-106048-80
GOLF, letnik 1978, prevoženih
29.000	km, prodam. Inf. po tel. (061) 772-349, zvečer ali zjutraj.
PT-106067-80 AMI 8, letnik 72, neregistriran, motor generalno obnovljen, vozen, prodam. Cena 18.000. Tel. (061)751-164.
PT-106008-80 OPEL rekord, dostavni avtomobil brez stekel, letnik 1979, prodam. Ponudbe po tel. (061) 314-184.
PT-105997-80 126 P, 2 leti star, zelene barve, prodam. Tel. (066) 61-488, od 18. ure dalje.	PT-106051-80
RENAULT 4, letnik 76, prodam. Ogled Vidmar, Obirska 1, Ljubljana, tel. (061)551-106.	PT-106001-80
GS 1,3 SUPER, star eno leto, kot nov, prodam. Ogled in informacije popoldne pri Evgen Koštial, Nova vas n. h., 66333 Sečovlje, telefon (066) 79-692.	PT-106052-80
ZASTAVO 101, letnik november 1977, dobro ohranjeno, prodam. Inf. po tel. (061) 268-629, od 16. do 18. ure.	PT-106046-80
BMW 320, december 76, garažiran, brezhiben, ocenjen pri Slovenija avtu, nujno prodam. Tel. (061) 314-772, od 8.-16. ure.	P-5350-80
VLAČILEC magirus 230 D22 s pol-priklopnikom bartoleti 24 t, registriran do 13. 3. 82, prodam. Tabakovič, Ul. II. bataljona 40, Šentjur pri Celju. Ogled popoldne v soboto, nedeljo ves dan.	P-276-80
ALFA ROMEO alfeta 1800, letnik 1974, prodam. Inf. po tel. (061) 265-823, vsak dan popoldne.
PT-106237-80 ALFA SUD prodam za 5 M. Ogled: Dražgoška 30, Ljubljana Dravlje.
PT-106225-80 126 P, letnik 78, poceni prodam. Olga Žitnik, Ižanska c. 44, Ljubljana.
P-4333-80
RENAULT 4, letnik 77, prodam. Sa-mastur, Luke Svetca 3, Litija.
P-4332-80
ALFA ROMEO GTV, letnik 75, dodatno opremljen, prodam. Stanovnik, Ljubljana, Prušnikova 23.	P-4328-80
GOLF, 3 leta star, odlično ohranjen, ugodno poceni prodam. Rožna dolina c. II/7, Ljubljana.	p-4321-80
KOMBI ford transit, zaprt, z novim motorjem, ugodno prodam. Ivan Pi-šek, Zofke Kukovič, Miklavž pri Mariboru.	P-271-80
FIAT 128 šport coupe 1100 SL, letnik 1975, prodam. Bojan Udovič, Sli-vice 33, Rakek.	PT-106218-80
ŠKODO cupe, letnik 78, prodam. Tel. (063) 24-565.	275-80
VLAČILEC TAM, 8 t, dobro ohranjen, prodam. Bizjakova 4, Ljubljana.	5322-80
126 P prodam. Maks Slatinšek, Radmirje 34, Ljubno ob Savinji.
T-106258-80
JETTA VW, nov, 4 vrata, bel, prodam. Ponudbe pod »33 M«.
T-106259-80
4 GUME, s platišči, za 101, prodam. Tel. (061) 322-764.	T-106234-80
GOLF, 1. 78, 45.000 km, dobro ohranjen, prodam. Inf. po tel. (064) 25-714, zvečer.	T-106226-80
GOLF JL rdeč, dvoje vrat, vožen 6 mesecev, prevozil 8700 km, prodam. Telefon (061) 555-783.	6172-80
AUDI 90, letnik 70, reg. do marca 1982, prodam za 8 M. Karoserija je
obnovljeni. Tel. (061) 24-810.
'	6165-80
Z 101, ugodno prodam. Ogled v soboto, od 12. do 18. ure. Pot v dolino 1, Bizovik.	5155-80
ZASTAVO 101, letnik 74, prodam. Cena 30.000 ND. Ogled vsak dan po 15. uri. Kranjac, Hradeckega 33, Ljubljana.	5148-80
OPEL rekord caravan 1700, zelo dobro ohranjen, 1968, prodam. Stanko Pintar, Trubarjeva 25, Maribor, tel. 28-186. 268-80 ZASTAVO 750, letnik 74, potrebno manjšega popravila, cena 3 milijone,-prodam. Informacije po telefonu 25-995.	5147-80
Z 750, dobro ohranjeno, letnik december 70, registrirano do decembra 81, prodam za 22000 din. Kink, Ulica miru 11, Ljubljana.	5108-80
WARTBURG limuzino, 2 leti staro, prodam za 11,5 M. Ogled v petek popoldan in v soboto. Vodopivec, Martina Krpana 2, Ljubljana. 5008-80 SUNBEAM chrysler 1300 DL, star dve leti, odlično ohranjen, zelo ugodno prodam, delno na kredit. Tel. (061) 263-993 ali (061) 322-274.
5056-80
FIAT 750, prva registracija 74,'prodam, lahko tudi na kredit. Tel. (061) 327-761, 494, med 12. in 14. uro.
• T-106009-80 R 4, letnik 78, 59.000 km, karamboliran prodam za 58000 din. Telefon (064)83-031.	4197-80
MERCEDES 230, letnik 1969 prodam. V račun vzamem novega fička. Tel. (061) 874-089, po 18. uri.
T-105761-80
smuč. oprema
SMUČKO R C 04, dolžine 190, ku-pim. Inf. po tel. (061) 311-080*.
PT-106017-94
GLASBILA
prodam
HARMONIKO kromatis, 120-basno, prodam. Tel. (065) 71-095.
PT-105875-100
AKUSTIČNI
APARATI
prodam
ITT 360« RECEIVER (2x45 W) s kvadro efektom za 12500 din, zvočnike ITT 50/70 W za 4500 din in gra-mogon Hitachi HT 355 za 7500 din, prodam. Tel. (061) 324-802, od 15. do 17. ure.	P-6170-105
OJAČEVALEC original hohner 80 W za kitaro ali bas poce.ni prodam. Naslov: Slak, Spodnje Pirniče 51 A, pod Šmarno gore.	P-5116-105
MAGNETOFON revox B 77/2, ojačevalec SAE TWO A 7, tunner tec-hnies STS 7, gramofon technics 1700, ojačevalec SUV 4 technics, prodam. Inf. po tel. (061) 326-389.
PT-105980-105 TUNER za okoli 1 M, kupim. Pisne
ponudbe s podatki pošljite na naslov: VW 1200, nemške izdelave, letnik 70, j Marko Jamnik, Gornji Rudnik c. 2. št. prodam. Inf. po tel. (061) 22-261, od 12, 61000 Ljubljana. P-4223-105
14. do 15. ure.	4213-80
ZASTAVO 101 super, letnik 78, prevoženih . 39.000 km, prodam. Tel. (064) 61 -350.	T-105748-80
ZASTAVO 101, letnik 77, brezhibno, prodam. Informacije po telefonu (061) 341 -372, po 20. uri. 4207-80 FIAT 125 P, po delih prodam (karamboliran). Inf. vsak dan do 14. ure, Ribnica, tel. (061) 861-611, int. 256.	T-106222-80
GOLF JGL, 60 KM, prodam. Inf. po tel. (071)636-668.	T-106214-80
MAN, 6 t, kesonar, generalno obnovljen in furgon za prevoz konfekcije, prodam. Ogled na naslovu: Rajko Hauptman, Zaboršt 8, Domžale. \ T-106212-80
kupim
AVTO do 12 M, rabljen, kupim, delno na kredit. Ponudbe pod »Ohranjen«.	-4120-82
MOTORNO kolo enduro, 125 ccm, malo rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe po tel. (061) 261-576.	P-5346-82
deli za avto
ZA SPAČKA, ami, diano, prodam naslednje dele: bata s cilindroma, štarter, uplinjač, blok, menjalnik ter štirioglata žarometa. Tel. (061) 345-988.	P-5291-84
R 8S, prodam po delih. Ljubljana, Njegoševa 7.	5109-84
ZAZ,ZAPOROČEC, letnik 1975, po delih ugodno prodam, ogled od 12. do 18. ure, Pot v dolino 1, Bizovik.
5156-84
ZA FIAT 850 kupim ohranjeno karoserijo. Pismene ponudbe: Oblak, Vla-hovičeva 23, Ljubljana. T-105993-84 MOTOR menjalnik in oba diferenciaT la za fap 13 prodam. Tel. (065) 31-109, po 20. uri.	R-106217-84
AUDI 60 po delih prodam. Janko Opeka, Verd 124, Vrhnika.
T-106220-84
ŠPORTNI REKVIZITI
prodam
YAMAHO 15.CS, izvenkrmni motor za čoln, vožen 10 ur, prodam. Tel. (061)325-074.	P-5224-90
GLISER s prikolico, obremenitev do 55 KM, dolžina 4 m, cena 3,5 M, prodam. Tel. (061) 881-244.
P-5211-90
ŠPORTNI zmaj, tip standard, ugodno prodam. Zmaj ni primeren za daljše polete. Cena 6500 ND. Inf. med tednom po tel. (064) 23-645, med 15. in 16. uro.	P-5232-90
GUMIJASTI gliser Beograd šport SMS prodam. Inf. po tel. (061) 554-300.	PT-106101-90
KORITO popolnoma nove, jadrnice elan 435 S prodam za 3,5 M. Mogoča montaža motorja do 10 KM. Inf. io-poldne po tel. (064) 61-861, int. o5, Rupnik, popoldan pa po tel. ^064) 60-102.	PT-106178-90
JOHNSON 40 KM in prikolico za čoln, italijanske izvedbe, oboje skupaj ali posamezno, pocem prodam. Božo Galič, Godna vas 79, Novo mesto.
PT-106074-90
IZVENKRMNI motor yamaha DRS, 40 KM, letnik 1980 in čoln elan GT 402, z opremo, prodam. Martinova pot 12, Ljubljana, Šentvid ali tel. (061)51-420.	PT-105996-90
ČOLN maestral 18, rabljen 3 sezone, odlično ohranjen, prodam. Informacije dopoldne, razen sobote, po tel. 264-585, int. 17.	P-5331-90
GLISER vega, s prikolico, kompletno opremo za smučanje, motor yamaha-40, rabljen 10 ur, prodam. Stanovnik, Ljubljana, Prušnikova 23.	P-4327-90
ČOLN maestral 18 in motor tomos T4, prodam. Kličite po tel. (068) 85-408. do 18. uri. P-4315-90 POTAPLJAŠKO‘opremo, kompletno, ugodno prodam. Tel. (065) 31-109, po 20. uri.	T-136216-90
PASARO ISTRANKA, dodatno opremljeno, s prikolico in jamborom, prodam. Inf. p8 15. uri po tel., (061) 557-918.________________T-105989-90
prikolice
KAMP prikolico, novo, tip 380 IMV, prodam. Tel. (064) 27-789.
T-106192-93
METAL akai kasetofon, tehnies oj čevalec in zvočnike 2x 120 w ugodno prodam. Ogled vsak dan na naslov: Hamo Galjaševič, Ul. 28. maja 75, Dravlie.	PT-105895-105
OJAČEVALEC pioneer SA-9800 tuner T-40P, gramofon tehnies SL-1510 MK2, zvočnike infinity collum 250 W, prodam. Inf. po tel. 322-911, Stražar, Potrčeva 4, Ljubljana.	P-5349-105
ZVOČNIKE JBL L 19 prodam. Šta-kul, Delpinova 29, Nova Gorica, tel. (065) 25-864.	T-106188-105
TECHNICS gramofon SL-Q 2 (12.000 din) in kasetofon RS-M 51 (17.000 din), vse novo, prodam. Tel. (061) 310-025.	T-106208-105
HITACHI stereo kombinacijo SDT 2690 R (2 xt 50 W) z zvočniki prodam. Cena 3 M. Ponudbe pod »HI-FI«.	5236-105
BARVNO TV Gorenje prodam. Ponudbe pod »Safir«.	T-106122-105
STEREO radiokasetofon, star pol leta, dober, ugodno prodam zaradi denarne stiske. Ponudbe pod »Japonski«.	4239-105
GRAMOFON Iskra gerard z dvema ojačevalnikoma in avtoradio blau-punkt prodam. Tel. (061) 322-764.
T-106235-105 HI-FI mini stolp, 2x35 W, prodam z boxi za 2,5 M. Telefon (062) 33-948.	267-105
MINI zvočnike visonik david ugodno prodam za 3300. Tel. (061) 265-994.	4217-105
PHILLIPS stereo radio SR 701 za 9000 din in stereo kasetofon telefun-ken za 3000 din prodam. Novak, tel. (061)344-389, int. 21.	T-105998-105
TV aparat Iskra horizont, še v garanciji, prodam, iftf. po tel. (061) 267-124.	T-106069-105
STEREO kombinacijo hitachi 2680, 2 x 26 W z boxi 50 W, prčdam za 2,5 M in nov avtoradio hitachi digital 2 za 1,2 M. Inf. od 6. do 7. ure po tel. (061)814-771.	T-106072-105
BARVNI TV, nov in nerabljen, največji ekran, prodam. Tel. (061.) 737-374.	PT-106029y-105
UMETNINE IN STARINE
kupim
NATAKARICO in kuharico, KV ali s prakso, išče gostilna Grili, Domžale, Obrtniška 2. Osebni dohodek zelo dober, stanovanje preskrbljeno, delovni čas primeren. Oglasite se osebno.	P-4312-130
GOSPODINJO za trikrattedensko pomoč sprejmem takoj. Informacije dobite v frizerskem salonu »Primc«, Cankarjeva 4, Pasaža nebotičnika, Ljubljana, tel. (061) 22-946.
P-4I69-130
OSEBO, ki bi mi zamenjala ali obrnila ovratnike na moških srajcah, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Dela« v Ljubljani pod »Prinesem na dom«.
4074-130
išče
DELO na dom iščem. Lahko tudi serijsko šivanje. Ponudbe pod »Vestno«.	4195-132
ELEKTROVARILEC išče honorarno delo v popoldanskih urah, po možnosti na Ježici, Bežigradu ali v Centru. Varim tudi C02, lahko delam kot ključavničar. Ponudbe pod »Elek-tro«.	5319-132
KAKRŠNOKOLI honorarno delo iščem popoldne ali zvečer. Lahko je tudi čiščenje lokala ali stanovanjske hiše. Ponudbe pod »Hitro-vestno«.
P-5110-132
DELO pri privatniku, lahko tudi pri plastičarju ali kakšno drugo delo iščem. Star sem 30 let, poročen, imam, ženo, dva otroka, imam tudi lastno stanovanje. Izpit za B kategorijo in auto. Lahko bi delal več kot 8 ur na dan. Cenjene ponudbe z opisom dela pošljite pod »Pridem takoj«.
P-4295-132
varstvo
VARSTVO za 3-letnega fantka od 13.30-19. ure popoldne nujno iščem. Pleiweiss, Langusova 5, Ljubljana.
P-5219-133
(nn)
ŽIVALI
prodam
NEMŠKE ovčarje, mladiče, samce z rodovnikom, ugodno prodam. Starši z odlično vzrejno oceno. Štefe, Pristova 62 A, Tržič.	_ T-106135-150
MLADIČE, nemške ovčarje z rodovnikom, prodam. Jože Kovačič, Tacen 3/a, pri Domu krajanov, 61211 Šmartno pod Šmarno goro.
T-106153-150 MLADIČE, pasme novofundlandec, mati odlična, oče arko - kraški internacionalni šampion (jugoslovanski, italijanski in mednarodni), prodam. Tel. (068) 61-950, vsak večer od 18 do 20. ure.	T-106180-150
PAPAGAJA, večjega, sorte »Jako«, udomačenega in izredno nadarjenega za govor, prodam za 9000 ND. Ponudbe pod »Jako«.	P-6174-150
NOVO! Akvarije, akvarijske ribice in rastline, prodam. 61000 Ljubljana, Vodnikova 75. Odprto vsak dan od 17. do 19. ure.	P-3952-150
NEMŠKE ovčarje z rodovnikom prodam. Janez Šimac, Golnik 85, Mali Triglav, 64204 Golnik. T-106213-150
ŠKOTSKEGA ovčarja, enoletnega, čistokrvnega, oddam ljubitelju, s hišo in vrtom. Tel. (063) 852-608, zvečer.	T-106059-150
OPREMO, rabljeno, za frizerski salon, prodam. Ogled v soboto, od 12. do 14. ure, Grbeša, Erjavčeva 19, Ljubljana.	5299-164
1000 ZNAČK, večina serije, prodam. Informacije vsak popoldan po tel. 3 25-973 .	04282-164
NAMIZNA PRTA, kvačkana, domače izdelave, prodam. Inf. po tel. (061) 51-020, vsak dan do 15. ure ali na naslov: Miroslav Bogojevič, Pot k igrišču 3, 61210, Ljubljana-Šentvid.
T-106187-164
ELEKTRIČNI štedilnik prodam za 400 din in dvoje kamgarn moških hlač za 600 din, varujem otroke od 1 leta dalje. Kožuh, Angelce Ocepkove 2, Ljubljana.	T-106163-164
DVE pasji koči (uti-), ugodno prodam. Franc Leve, Log 5, Blagovica.
'	P-6168-164
OPREMO za gostinstvo (mize, stoli, hladilna omara, drobni inventar) prodam. Telefon od 15.—17. ure (067) 21-903.	P-5278-164
iščem
UŠEL je kanarček v centru mesta z obročkom (lišček). Tel. (061) 24-
070.-	T-106250-153
RAZGLASI
razno
STAR šivalni stroj, singerico, kupim. I Konjar, Drenikova 18, Ljubljana.
4205-112
D
KNJIGE
prodam
KNJIGE prodam! PROGNOSTIKI -knjige za vas! »Skračeni uslovni sistemi« s pogoji po osnovni - možnostni koloni, od 4 do 13 srečanj, z 58 shemami in 525 sistemi, 240 str., cena 250 din. »Puni uslovni sistemi«, 240 str., 107 shem - 1825 sistemov, cena 200 din. »Skračeni sistemi sa poveča-nom garancijom« — vsi skrajšani sistemi brez pogojev, 160 strani, cena 150 din. Cena za komplet 500 din. Plačilo pismonoši s povzetjem. Naročila pošljite na naslov: Velimir Jokič. Usta-nička 186 V. 11050 Beograd.
PT-22000-120 NOBELOVCE, popolnoma nove, prodam. Ponudbe pod »4000«.
4313-120
kupim
NUJNO kupim roman Pavleta Zidarja »Karantanija«. Peter Grom, Hla-dilniška pot 26 c, 61260 Ljubljana Polje.	4529-122
dobi
AVTOLIČARJA sprejmem takoj na delo. Milan Keršič, Avtoličarstvo, Ižanska cesta 375.	PT-105821-130
DELAVCA v kovinski galanteriji zaposlim. Ponudbe pod »Takoj«.
PT-106087-130
5 MILIJONOV v gotovini, nujno potrebujem. Vrnem z obrestmi. Ponude pod »Garancija zagotovljena«.
6197-164
KOŠARE za kokoši nesnice, prodam. Sergej Dodič, 66240 Kozina, Hrpelje 21 A, telefon (066) 81-105 . 5134-164 VEČ TON sena prodam. Janko Pivk, Osojnica 4,^iri.	4208-164
ORIGINALNO perzijsko preprogo, prodam. Inf. po tel. (061) 41-620.
4191-164
NOVO cisterno, plastično, 2000 1, ugodno prodam. Tel. (061) 861-189, ob delavnikih.	T-106003-164
@T)
TAPISON, preproge, oblazinjeno pohištvo, strojno čistimo. Informacije po tel. (061) 22-261. od 14.-15. ure.	4214-165

RAZSTAVNI SALON LESONIT
r
Odprli smo nov razstavni salon pohištva in notranje opreme.
Pohištvo predstavljamo nekoliko drugače.
Obiščite nas v Razstavnem salonu Lesonit,
Ljubljana. Novi trg 1, vsak dan od 9.-13. ure in od 16.30-19.30.
Kmetijski šolski center GRM Novo mesto
razpisuje
javno licitacijo
za odprodajo:
— traktorja IMT 579 - dvojni pogon s priključnimi stroji
Licitacija bo 2. 4. 1981 ob 12. uri na posestvu Bajnof pod Trško goro.
26-2031

ŠARLAH strojno kemično čistimo tekstilne talne obloge, tapi-son, preproge in oblazinjeno pohištvo. Tel. (061) 348-543, Bra-tovševa ploščad 38, Ljubljana.
PT-104427-165
SELITVE in prevoze opravimo solidno in zanesljivo. Tel. (061) 341-079.	PT-104097-165
PREVOZNE storitve, kompletne selitve, prevozi oseb, izvršimo za zasebni in družbeni sektor. Tel. (061)345-417.
P-PR-4617-165
KERAMIČNE ploščice polagam. Naročila po tel. (061) 551-519, od 18. do 19. ure.
PT-105849-165
PARKETARŠTVO Moste*. Polaganje, brušenje in lakiranje parketa. Nudimo večletno jamstvo. Tel. (061)41-485.
PT-102536-165
KOMPLETNE selitve, prevoze, opravimo strokovno za zasebni in družbeni sektor.1 Zanesljivi in točni. Tel. (061)342-420.
T-104134-165
PREVOZE, kompletne selitve opravimo strokovno. Prevoz oseb. Zanesljivi in točni. Informacije po telefonu (061) 263-756.	T-104135-165
irv-
SPREJEMAM naročila za krov-ska in kleparska dela. A. Kumše, Tel. (061) 327-614, od 7. do 8. ure.	P-5239-165
STORITVE z motorno žago nudim, podiram drevje in ga razžagam. Ponudbe od »Motorna žaga«.	4206-165
Ugodno prodamo grelni pult z vgrajenim balmari-jem, 7 I. fritezo, dve kuhal-ni plošči, električni žar ter zaščitno dimno n%po vse v krom izvedbi.
Zelo ugodno prodamo tudi električno fakturirko, model FME - 30 z mizo
Vse informacije po tel. 064 77-743.
28-2077
Umrla je ljuba mama, stara mama
ANTONIJA
MARINČIČ
Čukova mama iz Knežaka
Pogreb pokojnice bo v petek, 27. marca 1981, ob 15. uri v Knežaku
Žalujoči:
hčerke Tončka, Marija, Ivanka z možmi, vnukinje z možmi ter vnuki in drugo sorodstvo
Koper, Piran, Knežak, 27. marca 1981
IZDAJA ČGP DELO. TOZD »DELO« • NASLOV UREDNIŠTVA LJUBLJANA. TOMŠIČEVA 3. TELEFON 23-522. 23-526 • MALOPRODAJA KOLPORTAŽA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29. 61001 LJUBLJANA • TISK CGP DELO. TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ. LJUBLJANA. TITOVA 35 • NAROČNINA IN DOSTAVA. LJUBLJANA. PARMOVA 33. TELD-FONA 147-971. 347-888. • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 6 DIN. SOBOTNA ŠTEVILKA ~ DIN • NAROČNINA ZA ZASEBNE NAROČNIKE 140 DIN MESEČNO • NAROČNIKI LAHKO DOBIJO SAMO PETKOVO ŠTEVILKO ZA 24 DIN MESEČNO ALI SOBOTNO ZA 28 DIN MESEČNO. PETKOVO IN SOBOTNO ŠTEVILKO SKUPAJ ZA 52 DIN MESEČNO • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN TOZD DELO ŠTEVILKA 50102-603-48909 • MESEČNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZRN 18 DM ZDA 10 DOL. AVSTRIJA 130 ŠIL.. ITALIJA 8.600 LIR. FRANCU A 42 F F . ŠVICA I ” ŠVIC F.. ŠVEDSKA 43 S. KRON • LETNA NAROČNINAMA TUJINO: ZDA 120 DOL.. AVSTRIJA 1.560 ŠIL . ZRN 2 16 DM. FRANCIJ A 505 F F . ŠVICA 204 S\ IC F .
ŠVEDSKA 5 16 Š. KRON. ITALIJA 104.000 LIR • PLAČILA NA DEVIZNI RAČUN PRI LB ŠTEV ILKA 50100-620-107-25730-115 5. NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V TREH DNEH OD NAROČILA • NAROČNINA JE SAMO MESEČNA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • OGLASNA AGENCIJA DELA. LJUBLJANA. ŠUBIČEVA 1.61001 LJUBLJANA. TELEFON 2 1-896 • SPREJEM MAI.IH OGLASOV: TELEFON 2S-1 1 1 »SPREJEM OSMRTNIC: OB DELOVNI KIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7. D.O lil RE OSEBNO (ŠUBIČEV A I ). PO TELEKSU YU DELO OG 3 1633. S TELEGRAMOM ALI PO TELEFONU 28-111 ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA DELA LJUBLJANA. TOMŠIČEVA 3 OSEBNO ALI PO TELEFONU 23-522 ZA NAROČNIKE 'ZVEN LJUBLJANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO
TELEFON
DEŽURNEGA
UREDNIKA
21-882
Sporočamo, da je umrla po dolgi in težki bolezni v 82. letu starosti
MARIJA JURJEC
borka NOV od 1941, zaslužna povojna družbena delavka v organizaciji Rdečega križa Slovenije in Rdečem križu Hrvaške, nosilka številnih priznanj in odličij
Zadnje slovo bo na ljubljanskih Žalah-Navju, v ponedeljek,
30. marca 1981, ob 15. uri
r
KO ZZB NOV »Oskar Kovačič«
KK SZDL Prale KO Rdeči križ Prale Društvo upokojencev Prale
Umrl je naš upokojeni sodelavec,-tovariš
KAROL MIKLAVČIČ
Pogreb pokojnega sodelavca bo v petek, 27. marca 1981, ob 16. uri na domačem pokopališču v Šentvidu pri Stični
Ohranili ga bomo v lepem spominu
Sodelavci Avtomontaže, TOZD Utensilia
Po dolgi in mučni bolezni je dotrpela naša draga žena, stara mama,
sestra in teta
ROZINA WEISS
roj. Šetina
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 30. marca 1981, ob 14. uri iz zahodne poslovilne dvorane na ljubljanskih Žalah-Navju
Na dan pogreba bo ležala v šesti mrliški vežici Žalujoči:
mož Feliks, sestra Albina z družino in drago sorodstvo
Ljubljana, Dunaj, 25. marca 1981
Dotrpela je naša draga
MARIJA JURJEC

roj. Prijatelj
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 30. marca 1981', ob 15. uri na ljubljanskih Žalah-Navju Na dan pogreba bo ležala v tretji mrliški vežici Žara s posmrtnimi ostanki bo na njeno željo pokopana na pokopališču v Šmartnem pri Litiji Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene
Vsi njeni
Ljubljana, Kragujevac, Reka, Maribor
Zapustil nas je sodelavec
VLADIMIR GRILJ
teracer
\
Od njega se bomo poslovili v pptek, 27. marca 1981, ob 14. uri iz dvanajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah-Navju
Vzornega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu
Delavci in družbenopolitične organizacije IMOS - SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki
Ljubljana, 27. marca 1981
13[>< tut '
Življenjsko pot je sklenil moj mož, naš oče in brat
JOŽE PAHOR
železničar v pok.
Od dragega pokojnika smo. se poslovili v najožjem družinskem krogu v četrtek, 26. marca 1981 na pokopališču v Dravljah
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izkazali vso pozornost v času njegove bolezni. Iskrena hvala tudi za poklonjeno cvetje.
Vsi njegovi
Ljubljana, Milano, 27. marca 1981
V 62. letu starosti je po kratki bolezni umrla
ŠTEFKA
GORENJC
iz Dol. Toplic 52
Pogreb pokojnice bo v soboto, 28. marca 1981, ob 15. uri izpred hiše žalosti
Žalujoča:
hčerka Ivanka in sin Dušan
Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. do 16. ure oz. ob sobotah od 7. do 11. ure osebno (Šubičeva 1). Po teleksu YU DELO OG 31633, s telegramom ali po telefonu 28-111 za naročnike Izven Ljubljane.
Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Tomšičeva 3 osebno ali po telefonu 23-522 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo. ^
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je umrla naša sestra
in teta
LOJZKA POVSNAR
iz Zg. Kokre 63
Pogreb pokojnice bo v soboto, 28. marca 1981, ob 15. uri na pokopališču v Kokri
Žalujoči:
sestra, bratje, nečakinje in nečaki
Kokra, 26. marca 1981
ifhL/ifjo pnts
r
Sporočamo žalostno vest, da nas je veliko prezgodaj zapustil spoštovani kolega in vzorni sodelavec, dolgoletni član našega društva
dr. ALDO MOHORČIČ
stomatolog
Ohranili ga bomo v trajnem spominu
Zdravniško društvo slovenske Istre in Krasa
Koper, 27. marca 1981
» £3 \ | i ZS t i t
UMRLA JE NAŠA OBČANKA, BORKA NARODNOOSVOBODILNE BORBE IN AKTIVNA DRUŽBENOPOLITIČNA DELAVKA
FRANCKA VIDOVIČ
PREDSEDNICA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE, GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA OBČINSKEGA GLASILA UTRIP, DOLGOLETNA ČLANICA VODSTEV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
NJENO DELO, PRIZADEVNOST IN VRLINE BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
/
SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKI SVET ZSS
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŠENTJUR PRI CELJU
L
U£LU U£LO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO bEu/
Možnosti za uspešno sodelovanje
Predsednik IS Janez Zemljarič sprejel avstrijsko delegacijo na sejmu Alpe-Adria
LJUBLJANA, 26. marca -Kot poroča republiški komite za informacije, se je avstrijska delegacija na sejmu Alpe-Adria, ki jo je vodil predsednik trgovinske zbornice za Koroško in deželni poslanec Karl Baurecht, 'danes pogovarjala s predsednikom izvršnega svefk skupščine SR Slovenije Janezom Zemljaričem. Razgovor, ki se ga je udeležil tudi predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, se je nanašal na razširitev sodelovanja med SR Slovenijo in republiko Avstrijo.
Predsednik trgovinske zbornice za Koroško Karl Baurecht in avstrijski trgovinski delegat v Zagrebu dr. Wolfang Locker sta ob sejmu Alpe-Adria v imenu avstrijske gospodarske zbornice priredila tiskovno konferenco. Baurecht je pri tem poudaril, da bi bila koristnost razstave, kot je Alpe-Adria še večja, če bi jo bolj posvetili menjavi blaga.
Prevečkrat se skrivamo le za zunaniimi vzroki
V Sloveniji se vrstijo programsko-volilne konference občinskih organizacij ZKS - Pogost očitek: Kmetijske zadruge zanemarjajo osnovno dejavnost
spremembah in o reformi šolstva.
Na današnji programsko-volil-ni konferenci so komunisti občinske konference ZK Krško za predsednika te organizacije ponovno izvolili Jožeta Habinca.
Od lanske volilne konference so pri občinski konferenci ZK
ORMOŽ, TOLMIN, RUŠE, KRŠKO, RADLJE OB DRAVI, ŠMARJE PRI JELŠAH, 26. marca — Na programsko-volilnih konferencah, Id so se tudi danes zvrstile v nekaterih občinskih organizacijah ZKS, je bila poleg volitev osrednja tema razprava o gospodarskem razvoja. Opozorili so, da v delovnih organizacijah vse preradi vzroke svojih neuspehov pripisujejo »zunanjim ukrepom«. Pri tem pa pozabljajo, da bi sami lahko rešili več vprašanj. Učinke gospodarjenja, so dejali med drugim, zmanjšujejo tudi neurejene
pravne in kadrovske razmere, razvoju kmetijstva.
V	zadnjem letu so komunisti ormoške občine, ki so danes na programsko volilni konferenci za predsednico ponovno izvolili Gabrielo Kuhar, posvetili pozornost idejni, organizacijski in akcijski krepitvi; uspeli so razgibati večino osnovnih organizacij ZK, največ moči pa so namenili gospodarskemu področju.
V	ZK so sprejeli 45 novih članov, tako da jih je zdaj 600, pri tem pa še vedno ne morejo biti zadovoljni z vključevanjem kmetov; teh je med komunisti samo 12. Ob dejstvu, da je občina v
V petih letih za poldrugo milijardo dolarjev izvoza
Deseta Iskrina zunanjetrgovinska konferenca — Povečati izvoz velikih sistemov — Drage surovine
LJUBLJANA, 26. marca - Sozd Iskra računa, da bo njihov letošnji izvoz dosegel 200 milijonov dolarjev. Za prihodnje leto napovedujejo za okoli 250 milijonov dolarjev izvoza, za celotno novo petletje pa za poldrugo milijardo dolarjev izvoza. Iskra naj bi tako k uresničitvi letošnjega slovenskega izvoznega načrta prispevala približno 9 odstotkov.
Izvoz bo imel v Iskri letos in v prihodnjih letih, so poudarili na današnjem pogovoru s časnikarji ob 10. Iskrini zunanjetrgovinski konferenci, nesporno prednost tudi za ceno slabšega gospodarskega učinka in tudi na račun morebitne slabše preskrbe domačega trga z njihovimi izdelki. Sicer je Iskrina zunanjetrgovinska mreža doslej vselej uspešno uresničevala njihove izvozne načrte.
Kljub temu pa v tej organizaciji ugotavljajo, da bo za izpolnitev izvoznega načrta, po katerem naj bi izvažali vse več zahtevnejših izdelkov, tako telefonskih central. laserske tehnike, računalniške avtomatike itd. treba nekoliko spremeniti tudi njihovo zdajšnjo zunanjetrgovinsko mrežo. Le usmeritev v izvoz zahtevnejših sistemov, ki so po kvaliteti na evropski ravni prinaša namreč tudi dohodek na evropski ravni.
Sicer pa se delež zahtevnejših izdelkov, kot so telefonske centrale, laserska tehnika, računalniška avtomatika itd. v Iskrinem izvozu že tako povečuje. V 1976. letu je znašal 8 odstotkov, lani pa že 34 odstotkov celotnega izvoza. Seveda vsa njihova temeljna organizacija ne bo mogla delati tako zahtevnih izdelkov. Vendar v celotni Iskri se morajo organizirati in povezati tako, da bodo sledili sprejeti usmeritvi.
Med organizacijskimi in drugimi spremembami, ki naj bi izboljšale Iskrino izvozno uspešnost, so na današnji tiskovni konferenci med drugim našteli ustanovitev poslovne skupnosti, ki naj bi skrbela za uresničevanje začrtane poetike. Posebno pozornost in nadzor bo treba posvetiti njihovim podjetjem v tujini, skrbeti za morebitno pokrivanje izgub teh podjetij itd. Ugodno pa v Iskri ocenjujejo tudi svojo šolo za zunanjetrgovinske delavce. Nien program je prilagojen potrebam Iskre na zunanjetrgovinskem področju. Zato kljub temu, da se za njihovo izobraževanje zanimajo tudi v drugih organizacijah, poudarjajo, da znanje, ki ga pridobe slušatelji, pomaga predvsem uspešneje prodajati Iskrine izdelke na tujem.
Kar zadeva kakovost Iskrinih izdelkov, so na pogovoru dejali, da je nad jugoslovanskim povprečjem v tej dejavnosti. Seveda
pa je izdelkov toliko, da kje kvaliteta tudi zašepa. Vendar poudarjajo, da za slabšo kakovost niso vselej sami krivi. Če dobe slabe surovine in reprodukcijski materila, težko narede dober izdelek. Zato je tudi kakovost Iskrinih izdelkov odvisna od solidnosti in kakovosti dela v vsej naši družbi.
Pravijo tudi, da so se letos nekatere domače surovine, ki jih uporabljajo, zelo podražile, tudi do 90 odstotkov. Zato menijo, da bi morali cene ključnih domačih surovin, ki vplivajo tudi na konkurenčnost jugoslovanskega blaga na tujem, bolj nadzorovati. Ugotavljajo tudi, da je zdaj manj deviznega izsiljevanja, kot prej. Svojim dobaviteljem surovin in reprodukcijskega materiala pa so ponudili povezave, ki jih tudi devizni zakon dovoljuje, torej na temelju skupnega prihodka in skupnega tveganja. Seveda pa bi to morali uveljaviti za partnerja. VESNA BERTONCELJ-POPIT
Jagielski v VVashingtonu
WASHINGTON, 26. marca -Podpredsednik poljske vlade Mieczyslaw Jagielski jo sprejel povabilo, naj 2. in 3. aprila obišče Washington, kjer se bo pogovarjal o trgovini med Poljsko in ZDA. To so sporočili na State Departmentu.
Jagielski, ki je tudi eden od sopredsednikov ameriško-polj-ske trgovinske komisije, bo — kot sporoča Reuter — z Malcolmom Baldrigeom, drugim sopredsednikom komisije, proučeval probleme v zvezi z nadaljnjim delom tega telesa,
Spopadi v Bejrutu
BEJRUT, 26, marca — Po srditih uličnih spopadih, v katerih je bilo ubitih 20, ranjenih pa več kot 50 ljudi, je v libanonskem mestu Baalbeku danes zavladalo relativno zatišje. Kot sporočajo tuje agencije, so v to mesto na severovzhodu Libanona - kjer je pred štirimi dnevi prišlo do spopadov z ■ minometi in' raketami med proiraškimi in proiranskimi muslimanskimi frakcijami — danes zjutraj prišle enote sirskih mirovnih sil. Okrepljene s tanki in oklepnimi avtomobili so ločile sprti strani.
Večji del razprav so namenili tndi
veliki meri kmetijska, to pomeni, da bodo v prihodnosti morali občutno povečati in okrepiti delovanje na podeželju, predvsem pa med mladimi.
Medtem, ko so z večino osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih lahko zadovoljni, saj pri vseh akcijah tesno sodelujejo z drugimi družbeno-političnimi organizacijami — to se je še najbolj odrazilo na nedavnem referendumu za uvedbo prvega občinskega .samoprispevka - pa so tudi take, kjer se člani sestajajo zgolj formalno in obravnavajo le splošne teme. Tako je tudi v nekaterih delovnih organizacijah, kjer kasnijo s srednjeročnimi na- i črti, ali pa komunisti ne spremljajo dovolj pozorno stabilizacijskih ukrepov. Iz obravnave programa za enoletno obdobje velja poudariti, da bo še naprej v ospredju uresničevanje stabilizacijskih usmeritev, ocenjevanje gospodarjenja in obravnavanje kmetijskih vprašanj.
Današnja programsko volilna konferenca tolminskih komunistov, ki so za svojega predsednika ponovno izvolili Boga Jurančiča, je bila izrazito delovna.
Ob robu poročila o gospodarjenju v letu 1980 so ugotovili precejšnje napredke, ki pa še vedno ne zadostujejo, da bi se tolminsko gospodarstvo približalo rezultatom, ki jih dosegajo v drugih občinah regije. Prav zaradi tega si tolminske delovne organizacije ne smejo več »privoščiti« neurejenih samoupravnih in kadrovskih razmer, ki so v preteklosti marsikje zmanjševali učinke gospodarjenja. Razprava s področja kmetijstva je pokazala, da je ta gospodarska panoga na pravi poti razvoja, vendar pa da jo še vedno ovirajo nekatere organizacijske pomanjkljivosti.
Predstavnika tolminskih tozdov Gostola in Iskre pa sta opozorila na napake, ki se ponavljajo pri dohodkovnih odnosih in svobodni menjavi dela med delavci tozdov in delovnimi organizacijami oziroma njihovimi skupnimi službami.
Na programsko volilni konferenci občinske organizacije ZK Maribor-Ruše so komunisti danes popoldne opozorili na neizkoriščene ali slabo izrabljene možnosti v gospodarstvu. Pri tem so omenili več vzrokov, pri čemer so izpostavili, da običajno preveč poudarjajo zunanje vzroke, medtem ko zanemarjajo probleme, ki bi jih lahko sami razrešili. Predsednik konference Franjo Kuhta, ki so ga ponovno izvolili na to nepoklicno dolžnost, je omenil svež primer neuspelega povezovanja dveh ruških delovnih organizacij. Gre za Jeklo in Alchrom, čeprav bi bila združitev gospodarsko utemeljena.
Pri obravnavi sprotnih gospodarskih problemov pa so opozorili na problem proizvodnje umetnih gnojil, zakaj temeljna organizacija z gnojili bo letos ustvarila — zavoljo razlik med cenami - okrog sto milijonov dinarjev izgube. V reševanje tega problema so se vključili tudi drugi, republiški pravobranilec samoupravljanja pa je v začetku meseca predlagal, naj o problemu proizvodnje umetnih gnojil razpravlja republiški zbor združenega dela. Na konferenci so tudi opozorili, da se kmetijske zadruge v Rušah preveč ukvarjajo s trgovino in prometom, zanemarjajo pa osnovno kmetijsko proizvodnjo. Samokritično so tudi priznali, da so se dokaj mlačno vključili v dve zelo pomembni akciji, v razpravo o ustavnih
Krško utemeljili štiri osnovne organizacije ter aktiv komunistov -političnih delavcev v poveljstvih in enotah teritorialne obrambe, tako da je v 79 osnovnih organizacijah sedaj že 1382 članov. Nasploh je za zadnje obdobje značilno delovno vzdušje. Največ pozornosti so namenjali družbenoekonomskim odnosom in uveljavljanju sistema socialistične samoupravne demokracije. Presegli so minule slabosti, tako da prihaja do pomembnejših odločitev na najširši ravni in na demokratičen način.
Manj zadovoljni pa so z delom osnovnih organizacij, saj so se mnoge sestajale zelo redko, kar velja tudi za komuniste v občinski upravi.
Komunisti v Radljah so na današnji programsko-volilni konferenci osrednjo pozornost posvetili naporom za hitrejšo gospodarsko rast občine, ki sodi med slabše razvite v Sloveniji; hkrati so preverili, kako se njihovi načrti ujemajo s stabilizacijskimi prizadevanji.
Ugotovili so, da na sodobni tehnologiji in visoki produktivnosti temelječi načrti sicer prinašajo napredek, vendar ob pospešenem razvoju ostaja ob robu še -kopica žgočih vprašanj, tako na področju kmetijstva, družbenega standarda ali razvoja obmejnega področja.
Z novimi naložbami so sicer poskrbeli tudi za hitrejše zaposlovanje strokovnjakov, toda v gospodarstvu občine je še vedno kar 45 odstotkov nekvalificiranih delavcev ali delavcev z ozkim profilom. Pozornost je veljala tudi kmetijstvu, kjer je še veliko neizkoriščenih možnosti, saj so od okrog 1500 kmetij za sodobno proizvodnjo usposobili le 300 posestev. Za hitrejši razvoj kmetijstva sicer imajo dobre načrte, a premalo denarja. Prešibko so razviti družbenoekonomski odnosi v zadrugi, ki jim bodo morali, so dejali, posvetiti več pozornosti. Radeljski komunisti so za predsednika občinske konference izvolili Alojza Gostenčnika iz Gorenja — Mute.
Hitrejša gospodarska rast, večja izkoriščenost človeških in naravnih prednosti, s tem pa ustvarjanje lastne materialne podlage za hitrejše dohitevanje razvitejših slovenskih občin so naloge, ki si jih tudi za v bodoče zastavljajo komunisti v občini Šmarje pri Jelšah. Taka usmeritev je dobila polno podporo tudi na današnji popoldanski programsko-volilni konferenci v Šmarjah pri Jelšah, ki se je je udeležil tudi član predsedstva CK ZKS Alojz Briški.
Sicer nadpovprečna gospodarska rast družbenega proizvoda namreč po ugotovitvah razprav-ljalcev še ne pomeni absolutnega zmanjševanja zaostanka te, manj razvite kozjanske občine.
Dejali so, da bi veljalo tudi katero naložb, ki smo jih zapisali v temelje republiškega plana, uresničiti na manj razvitem območju. To bi veliko pomenilo za krepitev domačega gospodarstva, hitrejše dohitevanje razvitejših in nenazadnje bi dalo tudi delovna mesta za okoli 2000 delavcev, kolikor jih bo do leta 1985 v tej občini iskalo zaposlitev. Več novih delovnih mest, seveda visoko produktivnih, pa bi lahko zmanjšalo tudi visok odstotek starejšega kmečkega prebivalstva. Na današnji konferenci so šmarski komunisti izrekli tudi podporo dosedanjemu vodstvu in mu podaljšali mandat. Občinsko konferenco bo tako še naprej vodil Ivan Rebemjak.
DOPISNIKI DELA
'Qdnosi s SZ na znanih načelih
Komisija predsedstva CK ZKJ o poročilu delegacije ZKJ na kongresu KPSZ
BEOGRAD,* 26. marca (Tanjug) ~ V Beogradu je bila danes seja komisije za mednarodno sodelovanje ZKJ predsedstva CK ZKJ, ki ji je predsedoval član predsedstva CK ZKJ in predsednik komisije Aleksandar Grlič-kov. Komisija je proučila in sprejela poročilo delegacije ZKJ, ki se je udeležila 26. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze. O kongresu in udeležbi naše delegacije je govoril sekretar predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac, ki je vodil delegacijo ZKJ.
Na seji komisije so med drugim ugotovili, da se jugoslovan-sko-sovjetski odnosi uspešno razvijajo. Izražena je bila pripravljenost za nadaljnje izboljševanje enakopravnega in obojestransko koristnega sodelovanja med državama in partijama, sodelovanja na osnovi znanih načel, ki so bila sprejeta v jugoslovansko-sovjetskih dokumentih, med katerimi imata poseben pomen beograjska in moskovska deklaracija iz leta 1955 in 1956. Ocenili so tudi, da so za nadaljnji razvoj takega sodelovanja dobre možnosti in da naj razlike v stališčih do nekaterih posameznih vprašanj ne bi predstavljale ovire za nadaljnji razvoj enakopravnih in vzajemno koristnih odnosov.
Komisija je sprejela tudi sporočilo o stikih in pogovorih delegacije ZKJ z delegacijami drugih partij in gibanj, ki so se udeležili 26. kongresa KPSZ.
Aretirali tudi tretjega ugrabitelja
ŽENEVA, 26. marca (Ta-njug) — Tretjega od ugrabiteljev španskega nogometaša Ouinija, člana nogometnega kluba Barcelona, so aretirali včeraj v Ženevi. Njegovega imena niso sporočili, vendar so objavili podrobnosti, na osnovi katerih je mogoče sklepati, da je bil preveč nepotrpežljiv. Nepremišljeno je odšel v banko, kjer je hotel preveriti ali je odkupnina iz Španije že prispela. Ker je vsota ustrezala odkupnini, ki so jo zahtevali ugrabitelji, policiji ni bilo težko sklepati, za koga gre.
Po vesteh, ki jih je objavila Tribune de Geneve, so preostala dva ugrabitelja prijeli le nekaj ur po aretaciji v Ženevi, kar pomeni, da je »tretji človek« izdal tudi naslov v Zaragozi, kjer so skrili Enrica Castra Ouinija.
OGLEDALO
J A it JAfc RC& MiC

ICO VOLJEVICA, Večernji list
Regionalno zavezništvo na Bližnjem vzhodu?
Vodja izraelskih laburistov Perez trdi, da je povezava z Jordanijo, Egiptom in Saudsko Arabijo možna
BEJRUT, 26. marca (Tanjug) - Voditelj izraelske opozicijske laburistične stranke Simon Perez, ki naj M po splošnem prepričanju po junijskih volitvah postal novi izraelski premier, je izjavil, da bi se moral Izrael »povezati z arabskimi državami, Id so proti ekstremi -
V intervjuju za izraelsko televizijo je Perez izjavil, da stiki z nekaterimi arabskimi voditelji dokazujejo, da je povezava z Jordanijo, Egiptom in Saudsko Arabijo možna. »Ob pravilnem Izraelskem stališču bi bilo moč na Bližnjem vzhodu, ustanoviti regionalno zavezništvo proti terorizmu in ekstremizmu, to pa bi lahko dosegli na podlagi gospodarskega sodelovanja«.
Perez je to izjavil komaj teden dni potem ko so objavili novico o njegovih »tajnih« srečanjih z maroškim kraljem Hasanom in bratom jordanskega kralja Huseina. Med temi pogovori, ki jih je kabinet premiera Begina takoj označil za »škandal v zvezi z bližnjimi volitvami«, je Perez spet spomnil na staro zamisel svoje stranke o tako imenovani »jordanski opciji« za Palestince in ponudil, da bo, ko bo prišel na oblast, v sodelovanju s Saudsko Arabijo, ki se ima za čuvaja islamskih svetinj, rešil problem Jeruzalema.
Akcija je povzročila ostre reakcije tako v arabskih kot v palestinskih krogih. Saudski dvor je pred dvema dnevoma odločno zavrnil Perezov predlog o spravi med Izraelci in Saudijci po junijskih volitvah v Izraelu. Minister za informacije Mohamed Jamani je izjavil, da kraljevina »zavrača predloge sovražnega (izraelskega) tiska«.
Jordanija uradno nenehno zavrača opcijo, ki ji jo ponujajo izraelski laburisti.
Portugalska delegacija v Sloveniji
Pogovori v republiškem izvršnem svetu potrdili koristnost razvijanja sodelovanja
LJUBLJANA, 26. marca -Portugalsko delegacijo, ki se pod vodstvom državnega sekretarja za zunanjo trgovino Walterja Waldemara Pego Marquesa mudi v Sloveniji, je dopoldne sprejel podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vladimir Klemenčič.
Kot poroča republiški komite za informiranje, so v razgovoru poudarili koristnost razvijanja sodelovanja med SR Slovenijo in Portugalsko tako na gospodarskem kot na kulturnem področju. Pri tem so podčrtali obojestranski interes za razvijanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja.
Po razgovorih v izvršnem svetu je portugalska delegacija obiskala Gospodarsko zbornico Slovenije, kjer so se pogovarjali s podpredsednikom zbornice dr. Borisom Zidaričem in predstavniki ozd, ki razvijajo gospodarske odnose s Portugalsko. Delegacija je obiskala tudi Iskro-telekomu-nikacije v Laborah.
Nova stranka na Otoku
V Londonu ustanovili socialno-demokratsko stranko kot alternativo laburistom in konservativcem — Program »12 nalog« — Kolektivno vodstvo
OD NAŠE SODELAVKE
LONDON, 26. marca — Danes so prvič v zgodovini zadnjih 80 let Britanci dobili novo nacionalno politično stranko. Z uradnim naslovom socialno-demokratska stranka je po besedah ustanoviteljev to rodoljubna, neodvisna in svobodna stranka britanskih narodov, pokrajin, mest in vasi.
Njene barve so rdeča, bela in modra, temelji pa na principu enakovrednih glasov posameznikov, s tajnim {glasovanjem in geslom »en član, en glas«. Zaenkrat jo (verjetno do jesenskih volitev) vodi kolektivno vodstvo »tolpe štirih« to so Shirley Wil-liams, Roy Jenkins, William Rodgers in David Owen. Odločitev o kolektivnem vodstvu pa naj bi odražala sodelovanje in skupne poglede, za katere se voditelji nove stranke zavzemajo v industriji, socialnem skrbstvu, in v družini sami. »Dnevi paterfami-lia so mrtvi, prav tako kot dnevi avtokratskih delodajalcev. Zakaj naj bi potem takšne predstave nespodbite preživele v politiki?« sprašuje Williamsova.
Ustanovitelji so razglasili tudi oKvirni program stranke, ki ga imenujejo »12 nalog za socialne
demokrate« in ki predstavlja zaenkrat še največ, kar so doslej rekli o svoji bodoči politiki. Toda tudi ob tem zatrjujejo, da bodo ta program v celoti izdelali šele s sodelovanjem svojih članov; Na prvem mestu si zadajajo nalogo razbiti kalup britanske politike dveh mogočnih političnih strank, zavzemajo se za proporcionalni volilni sistem in zvezo z liberalci ob spoštovanju identitete obeh strank. Ob tem je v programu rečeno; »Britanija potrebuje reformiran in liberaliziran politični 'sistem, brez nesmiselnih sporov in dogem, brez silovitih opotekanj v politiki in brez razrednega antagonizma, kar gojita obe stari stranki.«
Rojstni dan nove politične stranke poteka v spremstvu številnih novinarjev, v soju reflektorjev in ob brnenju televizijskih
Snežne razmere
Rogla: 45 cm južnega snega, vlečnici Mašin žaga in Uniorček delata od 9.—17. ure, hotel Planja priporoča rezervacije;
Velika planina: 10—30 cm južnega snega, nihalka vozi od 8.-20. ure, sedežnica od 8.—17. ure, vlečnice od 9.—16. ure, hotel Šimnovec je zaseden; Krvavec: do 60 cm pomrznjenega snega, urejena je proga z Njivic po Spomladanski do Tihe doline, gondola vozi od 8,—18. ure, sedežnici od 8.30-17.30, vlečnici od 9.-17. ure; Soriška planina: 70-110 cm mokrega snega, vlečnici vozita od 8.30-16.30, Litostrojska koča je odprta;
Vogel: 90 cm pomrznjenega snega, gondola vozi od 7.30-18. ure, sedežnica in tri vlečnice od 9.-16. ure, v hotelu Ski in brunaricah je prostor; Sviščaki: 40 cm južnega snega, vlečnica Gozdar vozi od 9.-17. ure, smučišče bodo teptali še do nedelje, v planinskem domu in v gostilni Planinka je prostor;
Kanin: 30—170 cm južnega snega, gondola vozi od 8.-16. ure vsako drugo uro, sedežnici vozita od 8.-15. ure, v obeh hotelih v Bovcu je nekaj prostora.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije
Prognostična karta za 27. marec 1981
SLOVENIJA
Postopno izboljšanje vremena z delnimi razjasnitvami. Najnižje nočne temperature bodo od 5 do 10 stopinj, naj višje dnevne od 14 do 19.
JUGOSLAVIJA
Poslabšanje vremena z manjšimi padavinami se bo čez dan razširilo nad vso Jugoslavijo.
VREMENSKA SUKA
Nad zahodno in severno Evropo se zadržuje obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se prek Balkana umika proti vzhodu.
KAKO KAŽE ZA SOBOTO ^
Suho in toplo.
Vreme in temperatura dne 26. marca 1981 ob 13. uri
kraj	vreme	stopinj
Ljubljana	pretež. oblač.	16
Planica	zmerno oblač.	13
Brnik	pretež. oblač.	19
Kredarica	zmerno oblač.	6
Maribor	oblačno	21
M. Sobota	zmerno oblač.	20
Sl. Gradec	pretež. oblač.	19
Celje	pretež. oblač.	19
Novo mesto zmerno oblač.		21
Nova Goricaoblačno		15
Portorož	oblačno	13
Reka	oblačno	15
Pulj	oblačno	15
Hvar	rahlo oblačno	18
Dubrovnik	pretež. jasno	16
Zagreb	zmerno oblač.	21
Beograd	pretež. jasno	24
Sarajevo	pretež. jasno	22
Titograd	rahlo oblačno	21
Skopje	pretež. jasno	22
Celovec	rahlo oblačno	18
Gradec	rahlo oblačno	18
Dunaj	oblačno	19
Benetke	oblačno	12
Milano	rahlo dežuje	14
Genova	rosi	13
Rim	oblačno	14
Pariz	ploha	•14
Berlin	dežuje	13
Stockholm	—	—
Moskva	oblačno	4
Tudi rastline
napovedujejo
vreme
Bodeča neža, kaktusi in nekatere cvetnice so tako občutljivi za vremenske spremembe, da pred dežjem zapirajo cvetove. Dete-Ijino steblo stoji pred dežjem pokonci, listi pa so povešeni k tlom ali se celo zvijejo. Tudi kisla deteljica naznanja deževno in hladno vreme, kadar se povesi; kadar pa razgrne liste in stoji pokonci, bo lepo vreme. Poslabšanje vremena naznanjajo tudi kamni, če se začno močno rositi. Saje začno padati iz dimnikov ali pa iz njih kaplja. Dim se vleče proti tlom. Vode pred dežjem močno šumijo in delajo velike mehurčke.
Nekatere rastline kažejo vremenske spremembe za daljša obdobja. Tako je znano vremensko pravilo, da bo zima huda in dolga, kadar podlesek cvete že oktobra; če pa cvete šele konec novembra, bo zima pozna in lepa. Hudo zimo napoveduje tudi breza, kadar se jeseni pozno obleti. Če hrastov žir dobro obrodi, naj bi sledila huda zima. Strokovnjaki so primerjali dobre letine hrastovega žira in zimske temperature, pa se je izkazalo, da se ta napoved ni uresničila v 60% primerov.
kamer širom po Britaniji, kajti njeni voditelji so se takoj po tiskovni konferenci v Londonu »razpršili« po raznih britanskih mestih, da bi dokazali, da rojstno mesto ni London, ampak Britanija kot celota.
Danes stranka začenja tudi trdo organizacijsko nalogo, da naklonjenost 30.000 tistih Britancev, ki so jo na začetku podprli s prispevki v višini 80.000 funtov, spremeni v trdno članstvo, da si pridobi še nove člane in z njimi za stranko prepotrebno gotovino. Kajti današnja ceremonija z napeljavo telefonskih linij v 22 hotelskih sobah po Britaniji, kjer bo naslednje štiri dni tisoč prostovoljcev po telefonu sprejemalo in vpisovalo nove člane, in skoraj izčrpala omenjeno vsoto. V stilu moderne trgovine za članstvo v novi stranki zadostuje tudi le številka kreditne karte, katere lastnik je novi član. Organizacijska novost nove stranke pa je tudi centralni register vseh članov, ki bo spravljen v računalniškem spominu. Po zatrjevanju organ:zatorjev pri tem ne gre le za preprosto praktično, ampak za bistveno pomembno uresničevanje strankinega demokratskega principa »en član, en glas«. To naj bi omogočalo, da bi vprašanja glede političnih odločitev in vodstva, člani reševali z direktnimi glasovanji po pošti.
Voditelji socialno-demokrat-ske stranke napovedujejo stranki velike uspehe pri naslednjih splošnih volitvah, vodja laburistov Michael Fot pa jo je odpravil s trditvijo, da si ta stranka ob splošnih volitvah ne bo zagotovila niti enega sedeža v parlamentu. Res pa je, da vsi pregledi javnih mnenj kažejo nepričakovano in presenetljivo veliko podporo širom po Britaniji. Zadnji Gallupov pregled javnega mnenja kaže, da če bi bile splošne volitve razpisane jutri, bi 31 odstotkov vprašanih volilo za socialne demokrate, 28 odstotkov za laburiste in 25,5 odstotka za konservativce. Če bi obstajala zveza med socialnimi demokrati in liberalci, pa bi za to zvezo volilo kar 46 odstotkov vprašanih. Iz teh pregledov je tudi razvidno, da je podpora za socialne demokrate razširjena enakomerno po deželi in v prerezu zajema skoraj narod v celoti, tako po starostnih kot tudi po socialno razrednih opredelitvah. Poznavalci to opisujejo skoraj kot politični fenomen, kajti stranka je nastala brez trdno postavljenega političnega programa, brez običajne močne vodilne osebnosti in brez vnaprej zagotovljenih denarnih skladov .
ALJA KOŠAK
Aida in slačenje
KOBENHAVN, 26. marca (UPI) - Zelo velik uspeh ima v Kobenhavnu šola, ki je verjetno edina te vrste na svetu. Predmet je en sam: strip-tease. Šolanje traja petdeset ur — učenke pravijo, da so izjemno naporne - in stane približno 30.000 dinarjev. Ob koncu razdelijo diplome, s pomočjo katerih se študentke lahko zaposlijo v kabaretih in klubih. Največ pa je med njimi gospodinj - mnoge so že precej v letih — ki hočejo spet postati zanimive za svoje može. Šolo je ustanovila in jo vodi nigerijska princesa Belina, ki je bojda izredno stroga; poleg gibanja, ki naj bi se ujemalo z glasbo (kot kaže, se da izredno dobro plesati na zvoke iz Aide), poučuje tudi o oblačilih in perilu, ki ga je treba uporabljati, o shujševalnih kurah, s katerimi se da pridobiti vitek stas, prsi in zadnjica pa ostanejo obilne.
Ni se mogel upreti skušnjavi
LANGNAU, 26. marca (AFP) Sodišče v švicarskem mestu Langnauu je oprostilo sedemletnega ovčarskega psa Aleksa, ki je lastnico ugriznil v lice. Odločilno je bilo mnenje nevropsihiatra, ki je ugotovil, da je Aleks zelo miren in dobrodušen pes in da je gospodarico ugriznil povsem naključno. Priče so namreč izjavile, da je lastničina obtožba lažna; trdila je namreč, da jo je pes napadel brez razloga. Očividci so povedali, da se je ženska igrala s psom tako, da se je plazila po vseh štirih, v ustih pa je imela klobaso. Pes se skušnjavi ni mogel upreti, pa jo je popadel. Sosedje se sprašujejo, ali žrtev morda ni potrebnejša nevropsihiatrične ekspertize kot pa nedolžni Aleks.
Končno skupaj
HOLLYWOOD, 26. marca - Člana slavne filmske družine Henry Fonda in hči Jane sta septembra lani končno prvič nastopila skupaj. Zaigrala sta v filmu »Na zlatem jezeru«, ki se zdaj poteguje za Oskarje. Šestinsedemdesetletni Henry Fonda še nikoli ni dobil te najvišje nagrade ameriške akademije za film, medtem ko je njegova hči dobila to priznanje že dvakrat. (Telefoto: UPI)
Bliskoviti prodor žensk
SAN MARINO, 26. marca (ANSA) - V San Marinu bo 1. aprila prvič v zgodovini te žepne državice postala »vladajoči kapitan« ženska. Dogodek je toliko bolj nenavaden, ker je republika veljala pri italijanskih ženskih združenjih za tipično patriarhalno družbo. Šele leta 1959 so ženske"dobile volilno pravico in šele od leta 1974 so lahko voljene v državne organe. Po ustavi, ki predpisuje polletno vladavino dveh kapitanov, tudi to pot ne bo šlo za izključno žensko oblast; državne posle bo šestindvajsetletna socialistka Lea Pedini vodila skupaj s komunistom Gastonejem Pasolinijem. Seveda so takoj nastopile težave s protokolom: po tradiciji morata kapitana na dan inavguracije obhoditi ceste republike (meri le 61 kvadratnih kilometrov) v narodnih nošah, Pedinijeva pa je že izjavila, da se bo za to priložnost oblekla v Valentinov kostim. Vsekakor pa se bo morala odpovedati poletnemu dopustu v bližnjem Riminiju, če noče, da pride na naslovnice fotografija ogorele državne poglavarke v bikiniju.
Peš po Sovjetski zvezi
MOSKVA, 26. marca (Tanjug) - Bivši predavatelj na univerzi v Vladivostoku upokojeni profesor Aleksej Salamanov je prepešačil domovino po vsej širini od skrajne vzhodne meje pa do obale Finskega zaliva na zahodu. Prehodil je okoli 13.000 kilometrov in prečkal okoli 142 mest v ZSSR, kjer so ga navadno čakali paketi s hrano, ki so jih pošiljali njegovi someščani. Sam pisavi, da je bil najtežji del njegove poti prvi del, kajti sibirska naselja ločijo ogromne razdalje. Na začetku je bil njegov nahrbtnik skoraj težji od njega samega. Hodil je v glavnem ob železniški progi, prenočeval pa na železniških postajah in v stražarnicah. Za cilj si je postavil mestece Tihvin blizu Leningrada. Med vojno je sam sodeloval pri osvobajanju tega mesta in takrat je svojim bojnim tovarišem obljubil, da se bo nekoč vrnil peš. Pred vojno je Salmanov živel v Moskvi, po vojni pa v Vladivostoku, ki je 22-krat bolj oddaljen od Tihvina kot Moskva. Kljub razdalji je držal obljubo tovarišem, ki so kasneje padli v vojni.
Avto podrl hišo
DITHMARSCHEN, 26. marca — Potem ko je v glavni podporni steber hiše v Dithmarschenu v Zahodni Nemčiji trčil avto, je zgrmela nanj cela stavba. Na srečo v tistem trenutku ni bilo v njej nikogar. Toda smrtno se je poškodoval voznik avtomobila, medtem ko je bila njegova sopotnica ranjena. (Telefoto: UPI)
PA SE TO
POPLAVA DOPLAČILNIH ZNAMK - Organizatorji velikih športnih prireditev v Jugoslaviji so odkrili pomemben vir financiranja teh prireditev. Zgledu Novosadčanov, ki so uspeli s predlogom za doplačilno znamko SPENS, so sledili še drugi. Republike in pokrajini se namreč prav zdaj dogovarjajo o uvedbi doplačilne znamke za organizacijo rokoborskega svetovnega prvenstva, ki bo septembra letos v Skopju. Slišati pa je že, da si na ta način želijo finančno pomagati tudi organizatorji SP v dviganju uteži (Ljubljana 82) in olimpijskih iger (Sarajevo 84). Poštarji ob vsem tem predlagajo, da bi uvedli dodatno plačilno znamko še za razvoj pošte...
t
I
/
t
Kranjčani načrtujejo hitro gospodarsko rast
V prihodnjih petih letih bodo pospešili razvoj kmetijstva, obrti, trgovine, turizma in-gostinstva — Obnovitev vodovoda in nova zajetja
KRANJ, 26. marca - V kranjski občini bo tudi v prihodnjem jajo za drugimi dejavnostmi in za srednjeročnem obdobju osnovni nosilec razvoja gospodarstva indu- potrebami. V ta namen bodo pod strija. Vendar pa bodo hitreje razvijali primarne in terciarne dejavnosti, kjer so možnosti premalo izkoriščene oziroma kjer preveč zaostajajo za potrebami. To velja zlasti za kmetijstvo ter obrt, trgovino, gostinstvo in turizem.
V	družbenem načrtu občine za obdobje od leta 1981 do leta 1985, ki so ga sprejeli na včerajšnji seji občinske skupščine, predvidevajo razmeroma hitro gospodarsko rast, ki znatno presega republiške planske napovedi. Tako naj bi se družbeni proizvod in dohodek povečevala za 6 odstotkov na leto. K temu bo največ pripomogla industrija s predvideno 6,5-odstotno rastjj proizvodnje. Sicer pa bo gospodarska rast temeljila predvsem na povišanju produktivnosti (za 4,2 odstotka), manj pa na povečanju zaposlenosti.
V	kranjski občini so že lani
zaustavili pretirano zaposlovanje novih delavcev, zato pomenijo usmeritve novega načrta le nadaljevanje sedanje prakse. Zaposlovanje bo temeljilo na naravnem prirastu delovnih moči, zato za prihodnjih pet let predvidevajo le okoli 2700 novih delovnih mest, oziroma na leto le za 1,7 odstotka več.	'
Med posameznimi dejavnostmi so v tem odstotku velike razlike. Tako za industrijo načrtujejo povečanje zaposlenosti le za 0,9 odstotka, v trgovini za 2,9, v obrti pa za 3 odstotke. V prihodnjih petih letih naj bi naraščanje zaposlenosti najbolj zmanjšali na področju finančno-tehničnih storitev, v izobraževanju in kulturi ter v družbenopolitičnih organizacijah, občinski upravi in interesnih skupnostih, kjer so bila v minulih letih precej na široko odprta vrata za nove delavce.
Precej optimistično so v načrtu zastavljeni tudi cilji zunanjetrgovinske menjave. Predvideno je namreč, da bi uvoz na leto povečevali za 6 odstotkov, izvoz pa za skoraj trikrat toliko. Tako bi leta 1985 s prodajo izdelkov na tuje naposled pokrili vse nakupe materiala za predelavo, ki ga bodo uvozili.
V	prihodnjem srednjeročnem obdobju bodo v Kranju posvetili veliko pozornosti smotrni izrabi prostora in izboljšanju okolja. V ta namen bodo porazdelili zemljišča za posamezne dejavnosti. Pri tem bodo dali prednost izboljšanju in varovanju rodovitnih kmetijskih zemljišč ter bolj-
šemu izkoriščanju obdelovalne zemlje. Ugotavljajo namreč, da so v zadnjem obdobju pozidavah predvsem najboljšo kmetijsko zemljo, katere površina se naglo krči.
Večja skrb za polja in travnike ■ je povezana z željami po večji pridelavi hrane, kar so zapisali tudi v družbeni načrt. K večji tržni usmerjenosti kmetij ter pri pridobivanju nove obdelovalne zemlje in izboljšanju sedanje si bodo precej pomagali z denarjem, ki ga bo zbiralo celotno gospodarstvo.
V prihodnjih petih letih v kranjski občini načrtujejo hitrejši razvoj tudi na komunalnem področju, kjer prav tako zaosta-
Družbeni načrt v javni razpravi
V ta namen so v Novem mestu pripravili posebno številko glasila »Odločajmo«
NOVO MESTO, 26. marca -Indok center pri skupščini občine Novo mesto je pripravil posebno številko glasila delegatov in delegacij občine Novo mesto »Odločajmo«, s pomočjo katerega so dali v javno razpravo predlog družbenega plana novomeške občine za obdobje 1981—85. Gradivo je pripravil novomeški zavod za družbeno planiranje, ki zajema vse, razen razvojnih planov krajevnih skupnosti, ki pa jih bodo pripravili v kratkem. Predloge svojih planov bodo krajevne skupnosti dale posebej v javno razpravo.
Javna razprava o družbenem planu novomeške občine, ki so ga uskladili z zakonom o sistemu družbenega planiranja in z družbenim planom SR Slovenije, bo zaključena 15. aprila. V tem času bo predloge in spremembe sprejemal komite za družbeni razvoj občine Novo mesto, ki jih bo posredoval v končno oblikovanje izvršnemu svetu,	S. D.
Kranjem zgradili čistilno napravo ter položili glavne zbiralnike in obnovili kanalizacijsko omrežje. Oskrbo s pitno vodo bodo izboljšali z novimi zajetji in obnovo vodovodnega omrežja. Prometne zadrege, ki so ob naraščajočem prometu vse večje, pa bodo omilili z novimi mestnimi obvoznicami. Obetajoči so tudi načrti stanovanjske zidave. V petih letih nameravajo zgraditi 3200 novih in obnoviti precej starih stanovanj.
LADO STRUŽNIK
ilustriran* > j?
m**#Cn* |
uSmi, duha In okolja^
Zidava blokov v Gorenji vasi po sporazumu
Predlog za določitev zemljišča bo zdaj pripravila posebna komisija
ŠKOFJA LOKA, 26. marca -Zaplet, ki je nastal'pri določitvi zemljišča za zidavo stanovanjskih blokov za delavce rudnika urana v Gorenji vasi, bodo sedaj skušali rešiti z novim sporazumnim predlogom. Tega naj bi pripravila komisija,sestavljena iz članov zbora združenega dela, ki je predlagani odlok o določitvi zemljišč za to zidavo zavrnil, in iz, članov zbora krajevnih skupnosti, ki je omenjeni odlok sprejel.
V komisiji so na včerajšnji seji zbora združenega dela imenovali pet članov delegacij iz tistih delovnih organizacij in dejavnosti, ki so najbolj povezane s stanovanjsko zidavo v Gorenji vasi. Na seji zbora krajevnih skupnosti pa so vanjo izvolili delegate krajevnih skupnosti Lučine, Poljane, Škofja Loka, Žiri in Log. Delegacija krajevne skupnosti Gorenja vas je sodelovanje v komisiji odklonila.
L. S.
Praznovanje v znamenju vsestranskega napredka
Zastavljeni ribniški načrti obetajo nove uspehe tudi v prihodnje - Dr. Franji Bojc-Bidovec podelili naziv častne občanke—Občinska priznanja
RIBNICA, 26. marca - Občina Ribnica je danes proslavila svoj praznik, ki ga slavijo na dan znane bitke v Jelenovem žlebu in takratne partizanske zmage nad Italijani. Letošnje praznovanje je imelo izrazit značaj gospodarskega razvoja, ki so ga Ribničani dosegli v letu dni. Napredek je očiten. Odprli so nove proizvodne prostore za primarno predelavo lesa, lani so postavili novo blagovnico, kmalu bo zgrajen zdravstveni dom, odprli so bazen, nove ceste itd.
slavnostni
Na današnji slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij v družbenem centru v Dolenji vasi je bil slavnostni govornik predsednik občinskega odbora ZZB Ribnica Vinko Ker-snič. Na seji so ugotovili, da je Ribnica v letu dni zelo napredovala in da zastavljeni načrti obetajo napredek tudi v prihodnje. Ribniškega slavja so se udeležili tudi predstavniki pobratene občine Arcevia iz Italije.
Na slavnostni seji so podelili naziv častnega občana dr. Franji Bojc-Bidovec iz Ljubljane, ki je ribniška rojakinja in je imela posebne zasluge za razvoj občine in
Nepozabne kurirske poti
Iz kraja v kraj, po cestah, strminah in gozdovih, potujejo pionirji in varno nosijo zaupano jim pošto ter obujajo spomine na slavne dogodke
KAMNIK, LJUBNO, ČRNA NA KOROŠKEM, MARIBOR, JA-SNICA PRI KOČEVJU, PODBRDO, 26. marca - Kurirčkovo pošto, ki bo prepotovala Gorenjsko, so danes pionirji-kurirji iz Stranj, kjer je kurirčkova torba prenočila, odnesli proti Velikemu jezu pri Kamniku, kjer so jo prevzeU pionirji osnovne šole Toma; Brejca. Ti so jo po ulicah Kamnika prenesli do spomenika pri tovarni usnja Utok, kjer so jo po krajši slovesnosti prevzeli pionirji Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, ki bodo zaupno sporočilo shranili do jutrišnjega dne, ko bo v Kamniku pred Titanom osrednja slovesnost ob letošnji kurirčkovi pošti — to bodo nato prevzeU kranjski pionirji.
Koroška proga kurirčkove pošte je danes zaključila svojo pot po mozirski občini. Skupina trinajstih pionirjev iz osnovne šole Ljubno ob Savinji — na težavni poti na Smrekovec so jih spremljali taborniki, borci in teritorialci - se je zagrizla v strmino že pred sedmo zjutraj, saj jih je čakal naporen, toda nepozaben pohod in na vrhu še veselo srečanje z vrstniki iz Raven na Koroškem, ki so se na Smrekovec povzpeli z druge strani. V petih dneh — od sobote, ko so v Podvolovljeku krenili na pot prvi letošnji kurirji, je kurirčkova pošta obšla vse osnovne in podružnične šole v mozirski občini. Povsod so bili mitingi, ki so se jih udeležili tudi številni krajani, pionirji pa so,
kot vedno, priložnost izkoristili za prisrčne pogovore z nekdanjimi borci, ki so jim radi pripovedovali o dogodkih iz narodnoosvobodilne borbe v njihovem domačem območju.Tudi šolarji iz Črne so na partizanskem Smrekovcu prevzeli torbico od vrstnikov iz mozirske občine, zatem pa so jo ponesli proti Mežiški dolini. V Črni so ob prihodu kurirčkove pošte pripravili prikupen kulturni program, k spomeniku NOB pred novim kulturnim domom pa so prihiteli tudi pionirji s podružničnih šol in tako prinesli svoja kurirska sporočila. Pionirjem — kurirjem je spregovoril tudi predstavnik ZZB NOV iz Črne in posebej poudaril velik pomet) ohranjevanja in razvijanja svet-
za prenašanje tradicij NOB. Novo častno občanko Ribnice pa pri nas poznamo še iz znamenite partizanske bolnice Franja. 1
Občinska priznanja za pomembne dosežke na gospodarskem področju in za razvoj so dobili: Mirko Oražem iz Ribnice, organizacija sindikata Inles tozd Loški potok, Ivan Rigler iz Ljubljane, Guštin Vatovec iz Ribnice, Mirko Fegic iz Ribnice in ansambel Franca Miheliča.
Plaketo 26. marec, ki jo podeljujejo za dosežke na področju družbene samozaščite in prenašanje tradicij NOB sta prejela France Marolt iz Maribora in Inles tozd Tovarna stavbnega po-
hištva Ribnica.
Urbanovo nagrado, ki jo dobijo tisti občani, ki so naredili veliko za razvoj kulture in športa pa je prejel France Grivec iz Dolenje vasi za razvoj amaterske kulture.
Ob prazniku so v Dolenji vasi odprli razstavo Gubčeve brigade. Poseben kulturni program' so Ribničani pripravili za svečano sejo, koncert pa je priredil veliki simfonični vojaški orkester garniziji Ljubljana.
Del letošnjih praznovanj sodi tudi k pripravam na praznovanje 900-letnice Ribnice, ki bo prihodnje leto. Tedaj bodo Ribničani dokončno uredili park kulturnikov, katerega del bodo odprli jutrih Ribničani pa imajo do prihodnjega leta še smele načrte na gospodarskem, kulturnem in komunalnem področju.
MILOVAN DIMITRIČ
PREDSTAVLJAMO:
BOHINJSKA BISTRICA
Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica šteje 2.800 krajanov. Naselij ima trinajst: Nomenj, Lepence, Bitnje, Nemški rovt, Ravne, Bohinjska Bistrica, Brod, Savica, Kamnje, Polje, Žlan, Ribčev laz in Ukanc. Kot marsikatero teh imen zveni povezano z zemljo, je čistih kmetov le 50, 60, prevladuje pa polkmečko prebivalstvo. To pove, da tu živijo marljivi ljudje, ki delajo tudi po »šihtu«.
Od železarstva do železnice
Bohinjski svet je zgodovinsko pomemben zaradi železarstva, ki sega v predrimsko dobo. Leta 1549 so začele delati fužine, plavži na Pozabljenem pa leta 1562. Izdelke iz železa so spravljali s tovornimi konji v Italijo, od lam pa tovorili živila in vino. Po stari poti prek Baškega prevala pa so gonili tudi drobnico in govedo v Furlanijo. Zadnja peč je ugasnila leta 1891. Najpomembnejše naselje Bohinja, prej je bila to Srednja vas, je postala Bohinjska Bistrica leta 1906., ko je stekla bohinjska železnica.
SPREHOD
PO
TRŽNICAH
LJUBLJANA, 26. marca -Stojnice na naših tržnicah so iz dneva v dan bolj založene. Vse več je zelenjave pa tudi sadja je že kar dovolj. Čene pa so po poročilih naših dopisnikov bile danes naslednje:
Zelene solate ne manjka, prodajajo pa jo po 70 do 120 din. V Novi Gorici stane kilogram solate 70 do 79,88 din, v Kamniku je po 70,10 do 120 din, od 70 do 100 je na ljubljanski tržnici. Po 80 din jo prodajajo na Vodnikovem trgu v Mariboru, v Celju po 75 do 100 din. Na soboškem trgu, kjer prodaja sadje in zelenjavo le prodajalec Poljoopskr-be, je solata po 84 din, v Novem mestu je po 90 din in v Kopru po 120 din. Večja je razlika v cenah na posameznih tržnicah pri radi-ču in sicer se giblje njegova cena od 52,27 (Nova Gorica) do 160 din (Kamnik). V Kopru je po 60 do 80 din, Mariborčani ga dobijo po 80 do 90, na ljubljanski tržnici pa je treba zanj odšteti 120 din. Regrat se najbolj izplača kupiti novogoriškim gospodinjam, saj ga na tamkajšnji tržnici prodajajo po 25 din kilogram, medtem ko ga kupci v Ljubljani plačajo po 80 do 120 din. Se.dražji pa je na trgu v Kamniku, kjer ga nudijo po 160 din kilo. V Kopru je po 50 din, po 60 je na mariborskem trgu, v Celju pa od 60 do 80 din. Na novomeški tržnici ga prodajajo na merice — po 10 din. Čebula je naprodaj od 12 do 20 (Ljubljana) pa do 30 din (Kamnik), v Mariboru po 20 dp 30 din. Po 24,65 prodajajo čebulo v Novi Gorici. Cebulček prodajajo na kilogram, liter ali merice. Liter čebulčka dobite na ljubljanskem trgu po 100 din, v Novem mestu po 60 din (120 din kg). Kilogram čebulčka na celjski tržnici pa stane od 200 do 300 din. Jajca so po 5 do 6 din (samo po 5 v Celju in Murski Soboti).
Jabolka, pomaranče in hruške imajo povsod. Tudi limone in grenivke ne manjkajo. Ocena založenosti tržnic: Ljubljana, Celje — dobro; Nova Gorica, Novo mesto — zadovoljivo; Maribor — pomanjkljivo; Kamnik, Koper, Murska Sobota - slabo.
Livija Bertok, branjevka iz Kopra pravi: »Malo raste, zato je pa drago. Imam dosti radiča, pa ga ne jnorem prodati. Ne verjamem pa, da je dražji kot v trgovi nah.« Tako pravi jpna. Ko pa prideš na tržnico in ti nekatere branjevke, ki skorajda ne prodajajo drugega kot šopke peteršilja po 20 din, se kar zdrzneš. Gospodinja Marija Jurinčič pa je pripomnila: »Izbira na tržnici je zanič, branjevke pretirano navijajo cene, zato pri njih ne kupujem.«
DOPISNIKI DELA
V Šmihelu gradijo center usmerjenega izobraževanja
NOVO MESTO, 26. marca - Center usmerjenega izobraževanja v Šmihelu pri Novem mestu sodi prav gotovo med največje negospodarske naložbe na Dolenjskem, saj se lahko primerja s tistimi v gospodarstvu (IMV in Krka). Ko bo center zgrajen, se bo selila na novo lokacijo večina novomeških srednjih šol, kar bo dokončno rešilo prostorsko stisko v srednjem šolstvu Dolenjske. Za naložbe bo treba pripraviti več kot 300 milijonov dinarjev, vprašanje pa je, če bo to dovolj. Na sliki: gradbišče centra v Šmihelu. (Foto: Slavko Dokl)
lih tradicij NOB. Iz Črne so šolarji kurirčkovo torbico ponesli proti Mežici, kjer so ji domačini prav tako pripravili izjemno prisrčen sprejem. V Mežici bo kurirčkova pošta tudi prenočila. Jutri pa bo nadaljevala pot proti Prevaljam.
Štajerska veja kurirčkove pošte, ki je te dni v mariborski občini, je danes ob 8. uri krenila iz Žiteče vasi. Ob 10. uri je bila na osnovni šoli bratov Graif v Spodnjem Dupleku ter ob 12. uri v’ Dvorjanah, kjer je tudi prenočila.
Ob štajerski veji gresta v Mariboru vsak dan na pot tudi dve občinski pošti, prva je krenila ob 7. uri iz Čeršaka, ob 8. uri je bila na Vranjem vrhu, ob 9. uri na Sladkem vrhu, ob 11. uri v Velki ter ob 13. uri v Jakobskem dolu, kjer je na osnovni šoli prenočila.
Druga občinska štafeta pa je krenila ob 7. uri iz Slivnice, ob 8. uri je bila v Framu, ob 9. uri v Račah, ob 11. uri v Marjeti na Dravskem polju in ob 12. uri v Strašah, kjer prenočuje.
Na svoji pqti so se kurirji ustavljali tudi pri vseh spomenikih NOB m.drugihzgpdovinskih obeležjih. Povsod so ji pionirji pripravili partizanske mitinge, pionirjem pa so borci pripovedovali dogodke iz NOB.
Dolenje vaški pionirji so danes prinesli po gozdu ob cesti Ribni-ca-Kočevje do Jasnice kurirčkovo pošto. S tem so ribniški pionirji predali pošto kočevskim. Na manjši slovesnosti je pionirjem spregovoril predsednik Zveze prijateljev mladine Kočevje Stane Jajetič. Pionirji iz osnovnih šol Dolenja vas, Stara cerkev, Struge, Kočevje in nonet šole iz Željn so skupaj s pripadniki JLA iz Ribnice pripravili kulturni program. Delavci RSNZ so pripravili sprejem za pionirje.
Z Jasnice so odnesli torbo šolarji celodnevne osnovne šole Stara cerkev, ki so v svojem kraju pri spomeniku pripravili krajši program. Iz Stare cerkve so pionirji odnesli torbo spet po stranskih poteh do podružnične osnovne šole v Strugah, Kjer bo pošta prenočila. Pošta bo jutri nadaljevala pot proti Željnam.
Kurirčkova pošta, ki so jo danes na Stopniku na meji med idrijsko in tolminsko občino, pionirji iz Mosta na Soči prevzeli iz rok cerkljanskih vrstnikov, bo danes prepotovala celo Baško grapo. Po proslavi na Mostu na Soči so jo namreč tamkajšnji kurirji odnesli do grobnice padlih na Slatanah nad Knežo, kjer jih .je pričakala kurirska trojka iz Podbrda. DOPISNIKI DELA
Srečanje jugoslovanskih šol bratov Ribarjev
V Brežicah se bodo maja zbrali učenci vseh naših šol, ki nosijo ime herojev Lole in Ivice Ribar
BREŽICE, 26. marca — Brežičani so se zadnja leta nekajkrat izkazali kot izvrstni gostitelji pomembnejših prireditev, med katerimi omenimo zlasti republiški hortikulturni praznik in lanski kongres slovenskih gasilcev. Letos bo osrednji dogodek 20. srečanje osnovnih šol bratov Ribarjev, ko se bo v tej posavski občini zbralo več kot 300 otrok iz vseh naših republik in pokrajin.
Dobri dve desetletji nazaj že prve pomoči
Največ zaposlenih je v Lipu
sega sodelovanje enajstih šol, ki ga je utrdil dr. Ivan Ribar, naš državnik in oče Lole in Ivice. Skupnost tvorijo odtlej osnovne šole Beograd, Begeč, Osijek, Se-mizovac, Tabanovci, Nikšič, Peč, Skopje, Tuzla, Zagreb in brežiška kot edina iz Slovenije. Vsakokratna srečanja, ob katerih mladi utrjujejo prijateljstvo, bratstvo in enotnost med našimi narodi ter narodnostmi, spremlja med šolskim letom širša aktivnost, pri čemer izmenjujejo izkušnje tudi pedagoški delavci. Za jubilejno 20. srečanje se v Brežicah pripravljajo že dlje časa, saj žele dostojno pradstavljati Slovenijo in svojo občino.
Na temo »Jugoslavija v letu 1941« bo posebno tekmovanje mladih zgodovinarjev, učenci se bodo pomerili tudi v orientacijskem tekmovanju in nudenju
Občine med seboj
SLOVENSKA BISTRICA - Pred šestimi leti se je občina Slovenska Bistrica pobratila s srbsko občino Svetoza-revo, lani pa je podpisala še listino o pobratenju s srbsko občino Čičevac. Medtem ko so stiki s Svetozarevom že kar dobro razviti, se sodelovanje z občino Čičevac šele začenja.
Za sodelovanje s Svetozarevom so Bistričani sprejeli poseben program. Po tem programu so navezale tesnejše stike predvsem nekatere osnovne šole in vzgojnovar-stvene ustanove. Tako sodelujeta OŠ Slovenska Bistrica in OŠ 25. maj Svetozarevo, OŠ Poljčane pa z OŠ Bagar-dan. Vzgojnovarstveni zavod Slovenska Bistrica je navezal stike z otroškim vrtcem Svetozarevo. Dobro sodelujeta tudi krajevni skupnosti Poljčane in Stalič. Razen tega sodelujejo tudi zveza prijateljev mladine, občinska gasilska zveza, kulturne skupine, družbenopolitične organizacije itd.
Običajni so že vzajemni obiski delegacij družbenopolitičnih skupnosti ob občinskih praznikih, skupne mladinske delovne brigade in skupno letovanje otrok.
ter lahki atletiki, zvrstila pa se bo še cela vrsta razstav, povorka in kulturne pri-
• Ob jubilejnem srečanju bo brežiško fr’atelistično društvo Verigar izdalo spominski ovitek in žig, ob 90-letnici rojstva dr. Ivana Ribarja pa bo izšla tudi znamka z njegovim portretom. Svoj delež bodo prispevale še druge organizacije, krajani Brežic pa se bodo posebej potrudili za lepšo podobo mesta.
reditve, med njimi tudi večer, na katerem bodo mladi predstavili plese in pesmi jugoslovanskih narodov, domačini pa bodo povabili v goste Slovenski oktet. Pokrovitelj štiridnevne prireditve, ki bo konec maja, je zvezna konferenca ZSMJ.
VLADO PODGORŠEK
Praznik štirih
krajevnih
skupnosti
V Bitnjah, Joštu, Sv. Duhu in Žabnici praznujejo v spomin na boj selške čete
KRANJ, 26. marca - V krajevnih skupnostih Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica v Kranjski in škofjeloški občini te dni skupaj praznujejo krajevni praznik v spomin na obletnico junaškega boj a selške čete v Rovtu.
Za praznik so pripravili več , športnih tekmovanj in drugih ' manifestacij. V nedeljo je bil pohod partizanskih patrulj »Po poteh Rovta«.
Praznovanje bodo zaključili v soboto s tradicionalnim množičnim srečanjem borcev in aktivistov NOV, šolske mladine in drugih prebivalcev kranjske in škofjeloške občine na Planici nad Crngrobom. Ob spomeniku 15 padlim borcem, med katerimi je bil tudi narodni heroj Stane Žagar, bo ob 10. uri spominska slovesnost.
L.S.
I> ■!■>
Največji »industrijec« je LIP — tozd Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici, ki ima 500 zaposlenih. Ob njem delajo še v tozdu Gozdarstvo Pokljuka, v gradbenem podjetju Bohinj, Almiri, Filbu. Še zmeraj se približno sto krajanOv vozi na Jesenice v železarno, precej še v blejske Vezenine. Zanimanja za zaposlitev v turizmu pa ni kaj prida.
V vikendih je največ sob A kategorije
Turizem je njega dni bolj cvetel kot danes. Pomnijo, da je bilo pred vojno na tem območju 21, samo v Bistrici jih je bilo osem, zdaj pa je vsega skupaj osem gostiln. Hotelskih sob imajo 700, zasebnih sob za turiste je 600, v počitniških domovih pa 200. Največ ležišč pa je v vikendih, na 1.000 jih ocenjujejo, v katerih je tudi zato - gotovo največ ležišč A kategorije - od hotelov jih nima nobeden. Tudi za naprej ne kaže dosti bolje. Bohinjci tako še danes točno ne vedo, kaj bo nastalo iz propadajočega hotela Jezero. Smučarski center Kobla hiti naglo naprej, ostala ponudba ob njem pa ne. Bo pa zato restavracija, ki jo bo zgradilo TTG Ljubljana na Ravnah, pomembna pridobitev.
Ceste, ceste...
Ko človek pomisli na Bohinj, pomisli na slabe ceste. Slaba je cesta, ki pelje do njega, poseben zapis pa bi zaslužila cesta do Savice, ki je sicer republiškega pomena, je pa poleti vsa zavita v prah. Lani so v krajevni skupnosti asfaltirali precej cest, vse avtobusne postaje. Letos jih bodo prekrili z asfaltom 2 ali 3 od osmih kilometrov, kolikor jih čaka na to. Cesta na Ravne bo postala prava cesta v letu 1983. Radi bi dobili tudi avtobusno postajo v Bistrici, toda brez 'sodelovanja avtoprevoznikov bo to zanje prevelik zalogaj.
Mrliške vežice, pa vodovod
Prednostna naloga v tem letu bo ob razširitvi pokopališča gradnja mrliških vežic v Bohinjksi Bistrici. Močno pa krajane žuli tudi vodovod, ki ga je treba speljati od Polj do Bistrice. Komunalna skupnost je imela za to zagotovljen denar, toda... Boje se, da vsak čas lahko ostanejo brez vode. Vodovod je sedaj speljan po izredno plazovitem terenu, ponekod so cevi kar nad zemljo. Z vodo imajo sploh težave. Veliko škode jim povzroče hudourniki, kar gre na račun zanemarjenega vzdrževanja v preteklosti. Voda trga zemljo, po dvakrat na leto Sava, Belca in Bistrica pridrejo tudi v hiše.
Stanovanja bodo, tudi počitniška
Za domom Joža Ažmana v Bistrici bosta do leta 1985 zrasla dva stanovanjska bloka, na Zoisovi plani pa bodo zgradili tudi dva apartmajska bloka, v katerih bodo počitniška stanovanja.
Telefoni bodo zvonih še pogosteje
Sedanja telefonska centrala s 160 priključki je že nekaj časa popolnoma zasedena. Želja pa je veliko. Vendar je videti, da bodo uslišane. Po načrtih tozda PTT Radovljica bodo že prihodnje leto v Bistrici dobili preurejen prostor za centralo, ki bo imela 240 novih priključkov.
Slaba izbira v trgovinah
PRAVNA POSVETOVALNICA
Prisilna zamenjava stanovanja
V. K., P. - Ali lahko lastnik hiše oziroma stanovanja zahteva prisilno zamenjavo stanovanja, če potrebuje stanovanje za svoje sorodnike?
ODGOVOR: Ob pogoju, da ponudi imetniku stanovanjske pravice v zameno drugo primerno stanovanje, to je stanovanje, ki ne pomeni bistvenega poslabšanja razmer uporabnikov stanovanja, ima lastnik družinske stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe, pravico do te prisilne zamenjave tudi v primeru, če hoče v stanovanje vseliti svojega polnoletnega otroka ali svoje starše.
Stanovanjska
pogodba
Ž. P., K. — Več let že uporabljate stanovanje in redno plačujete stanarino in druge dajatve. Ali lahko stanodajalec doseže vašo izselitev, ker ni bila sklenjena pismena stanovanjska pogodba?
ODGOVOR: Čeprav zakon o stanovanjskih razmerjih predpisuje pismeno obliko za sklenitev veljavne stanovanjske pogodbe ter izrecno določa, da stanovanjska pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, ni veljavna, po
sodni praksi ni možna uveljavljati neveljavnosti te pogodbe zaradi pomanjkanja pismene oblike in zahtevati izselitev imetnika stanovanjske pravice, če je bila ustno dogovorjena pogodba realizirana in • se je imetnik stanovanjske pravice vrnil v stanovanje ter ga uporabljal in redno plačeval stanarino in druge obveznosti. Lahko pa od stanovalca tudi zahtevate pismeno sklenitev stanovanjske pogodbe. Kolikor pa stanodajalec v 30 dneh od dneva vaše zahteve tega ne bo storil, bi lahko pri sodišču zahtevali, da v nepravdnem postopku s sklepom nadomesti stanovanjsko pogodbo.
Letni dopust
— C. dr. K., S. - Ali ima delavec pravico izrabiti letni dopust v več delih in ali je v zakonu določeno, koliko delovnih dni mora najmanj trajati en del dopusta?
ODGOVOR: Po 93. členu-za-kona o delovnih razmerjih mora sicer delavec izrabiti dopust praviloma v nepretrganem trajanju. Če pa je tako določeno v samoupravnem splošnem aktu, lahko delavec v določenih primerih izrabi dopust v dveh ali več delih, pri čemer pa mora en del dopusta trajati nepretrgano najmanj 12 delovnih dni.
Varstveni dodatek
P.D.,K. — Radi bi vedeli, ali se pokojnina upokojenčevega zakonca upošteva pri presoji upo-kojenčeve upravičenosti do varstvenega dodatka?
ODGOVOR: Za upokojenče-vo upravičenost do varstvenega dodatka k pokojnini ne zadostuje, da odmerjena pokojnina ne dosega predpisanega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov (sedaj 4311 din). Izpolnjen mora biti še nadaljnji pogoj, to je, da njegovi prispevku in davku zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo zneska, ki ga določ’ skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja s posebnim sklepom. Navedena skupnost je izdala sedaj veljavni sklep, o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka 10.4.1980 (Ur. 1. SRS, št. 10/1980). Po tem sklepu pa imajo pravico do varstvenega dodatka upokojenci, če njihovi prispevkom in davkom zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegaj’o: — 19900 din letno na upokojenca in - 9950 letno na posameznega člana gospodinjstva. — Med skupne dohodke upokojenca in družinskih članov pa se med drugim ne Všteva pokojnina upokojenca, pokojnina in osebni doho-
dek upokojenčevega zakonca pa ne le v primeru, če ne presega dveh tretjin nujnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov (2874 din).
Invalidski dodatek
S. K., P. — Stari ste 48 let in ste nezaposleni. Ali ste po smrti vašega moža — vojaškega invalida II. skupine, ki je prejemal tudi dodatek za postrežbo in tujo pomoč, upravičeni poleg družinske invalidnine tudi do invalidskega dodatka?
ODGOVOR: Ker ste stari že več kot 45 let in je imel vaš pokojni mož ob smrti pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč, pa tudi niste zaposleni, bi imeli po določbah 3. člena republiškega zakona o vojaških invalidih pravico do invalidskega dodatka, če niti vi sami niti vaši družinski člani nimajo takih rednih dohodkov, ki bi na vas kot upravičenca presegali 70 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (za čas * od 1. 1. 1981 dalje je ta znesek določen na 4311 din).
Uvoz osebnega avtomobila
Z. F., L. - Nameravate se zaposliti v tujini. Koliko časa morate tam delati, da boste lahko uvozili osebni avtomobil, ko se boste za stalno vrnili v Jugoslavijo in
kakšna potrdila morate carinarnici predložiti pri uvozu?
ODGOVOR: Po spremenjeni 3. točki pod 2/ odloka o pogojih, osebe uvažati motorna vozila iz tujine (Ur. list SFRJ, št. 37/80) smejo uvažati motorna vozila jugoslovanski državljani, ki so delali v tujini brez presledka 2 leti ali najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih, če se za stalno vrnejo v Jugoslavijo. Pri uvozu pa je treba predložiti carinarnici potrdilo diplomatskega ali konzularnega predstavništva SFRJ v državi, v kateri je delal, da je delal v tujini brez presledka najmanj 2 leti oziroma najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih. Kdor pa nima takega potrdila, lahko dokazuje čas, ki ga je prebil v tujini, tudi drugače (s potno listino, ustrezno listino za socialno zavarovanje, prijavo oziroma odjavo bivanja v tujini ipd.)
Uporaba motornega vozila, danega vojaškemu invalidu I. skupine
S. R., B. — Kot vojaškemu invalidu I. skupine vam je bil dan v uporabo osebni avtomobil in vas zanima, ali in kdaj lahko zahtevate, da se vam da v uporabo nov avtomobil?
ODGOVOR: Trajnostna doba motornega vozila, ki ga dobi v uporabo vojaški invalid iz 59. člena zakona o vojaških invalidih
(vojaški invalid I, skupine, invalid I. skupine s popolno izgubo vida na obeh očeh), je določena na 5 let. Pred potekom tega roka pa se mu sme dati v uporabo novo motorno vozilo le, če je vozilo dotrajalo ali je postalo neuporabno. Preden pa dobi invalid novo motorno vozilo, mora dotlej rabljeno vbzilo vrniti občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov, ki ga proda na javni licitaciji.
Vse, ki jih zanimajo odgovori naše Pravne posvetovalnice, obveščamo, da ne bomo objavljali odgovorov na vprašanja, ki ne bodo podpisana s 1 polnim naslovom. Veliko odgovorov daje namreč Pravna posvetovalnica pisrneno, osebno na naslov, saj marsikatero vprašanje zanima samo vpraševalca, ne pa širšega kroga bralcev. Zato prosimo, da na vsa vprašanja napišete popoln naslov in priložite kupon za Pravno posvetovalnico. ,
V krajevni skupnosti so s trgovinami slabo založeni. Najbližjo trgovino s čevlji imajo na primer Bohinjci na Bledu, pa še ta ni kaj prida. Pa bi s svojimi trgovinami vseeno bili zadovoljni, če bi le bile njihove police malo bolj raznovrstno obložene. Kaže pa, da imajo trgovci drugačne oči kot kupci.
Za šolo sama hvala
V Bohinjski Bistrici so prvi v občini uvedli celodnevni pouk, v šoli, ki je bila zgrajena leta 1976. Danes je vanjo vključenih 486 otrok. Zanjo vsi najdejo le pohvalne besede. V vsem se vključuje v življenje krajevne skupnosti. To je tudi ena od redkih šol v Sloveniji, kjer imajo tudi pouk o kmetijstvu.
Sicer pa so se Bistričani veselili tudi ob lanskem prazniku republike, saj so dobili v obnovljeni stari šoli vrtec, v katerem je zdaj v dveh oddelkih 52, v dveh oddelkih male šole pa še 50 otrok. Upajo, da bo dovolj denarja, da bi jeseni odprli še oddelek, v katerem bo urejeno varstvo tudi za dveletne malčke.
Kulturno središče je dom Joža Ažmana
KUPON za pravno posvetovalnico »Dela«
Nekdaj je bila središče kulturnega utripa osnovna šola, od leta 1979, ko so dobili tudi muzej Tomaža Godca, pa je to dom Joža Ažmana. V njem so večnamenska dvprana, knjižnica, prostori za kulturno in družbenopolitično dejavnost. Delovno je DPD Tomaž Godec, ki ima folklorno in dramsko sekcijo, pa tamburaše, dela tudi fotoklub, radi bi postavili na dober glas mladinski zbor. V avli so zmeraj slikarske razstave. Kulturne prireditve so dobro obiskane vso zimo, pozno pomladi, ko je že delo na polju pa precej manj. (Besedilo in sliki: Vlasta Felc)
A
Petek, 27. marca 1981
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
DELO ★ stran 7
Z JEZIKOVNEGA RAZSODIŠČA (17)
Zahvaljujoč prisotnosti. zaskrbljujočega
Od več strani dobivamo pritožbe, da se nekateri že zmeraj ne morejo odvaditi zvezam, ki Jih Je L. K. iz Ljubljane nalašč takole osmešil: »Zahvaljujoč našim sejam, našim časopisom, radijskim In televizijskim oddajam je vedno bol) prisotna zaskrbljujoča prisotnost zaskrbljujočega In prisotnega.«
V slovenščini je res popolnoma odveč izraz zahvaljujoč, saj je brez misli na domače ustrezne izraze prepisan iz srbohrvaščine (zahvaljujoči) ali pa narobe preveden iz francoščine (grlice &).
»Zahvaljujoč hitri pomoči je ostal pri življenju« se slovensko glasi zaradi hitre pomoči ali ker Je prišla hitra pomoč, je ostal živ.
Namesto »zahvaljujoč gasilcem hiša ni pogorela« rečemo rajši po zaslugi gasilcev. Namesto »zahvaljujoč materi je prebral knjigo« rečemo z materino pomočjo. Namesto »zahvaljujoč slabi družbi se je znašel v zaporu« po krivdi slabe družbe ali zaradi slabe družbe.
Izraz zaskrbljujoč sicer ni napačen, a je n
rbohrva-
i neroden in dostikrat mehanično prevzet iz srh ščine (zabrinjavajuči). Namesto »zaskrbljujoče veliko število morskih nesreč« bi lahko rekli vznemirljivo, zaskrbljivo, »zaskrbljujoč položaj« je lahko resen, nevaren, »zaskrbljujoča
letina« je lahko preplčla, premajhna, slaba. Včasih se temu modnemu deležniku lahko izognemo tudi s preoblikovanjem stavka.
O izrazih prisoten (prisotnost) in odsoten (odsotnost) bomo spregovorili posebej, saj dostikrat brez potrebe zapletajo misel, še posebej na političnem področju, kakor smo nekoč v pozni jeseni slišali na televiziji: »Zadnje čase je že čutiti prisotnost akutne neprisotnosti delegatov.«
Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo In pišemo, na) predloge In pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrbi
Ustaviti poplavo sporazumov, ki pomenijo le zviševanje cen
Dobavitelji surovin, Id jih primanjkuje, še izsiljujejo svoje porabnike in zahtevajo devizna in dinarska doplačila - Zbornični dogovor o dohodkovnem povezovanju skopske železarne in porabnikov iz SRS
LJUBLJANA, 26. marca - Srečanje za zbornično mizo med predstavniki Železarne Skopje In njenimi slovanskimi porabniki je vnovič opozorilo na pereč problem preskrbe predelovalne industrije (zlasti
dinarjev dinarskih sovlaganj na tono Jeklene pločevine (šlo bi naj posojilo za razširitev proizvodnje) in še 50 do 240 dolarjev devizne soudeležbe (glede na kakovost pločevine). Tudi poznejše odklonilno ■tališče predstavnikov Izvršnih svetov repubUk In obeh pokrajin (IR. februarja letos, Id so spoznali, da je Izsiljevanje dobav na ta način nezakonito, ieiezarn (ne samo skopske) ni prepričalo, saj »samoupravni sporazumi« s temi zahtevami še krožijo.
Dobavitelji surovin so s svojimi izsiljevanji sprožili nezadovoljstvo, ftolitično akcijo, izzvali družbene pravobranilce in ne nazadnje povzročili vrsto zastojev v proizvodnji. Gospodarska zbornica Slovenije je sklenila, da bo v okviru svojih pristojnosti preprečila vse oblike nesamoupravnega sporazumevanja (izsiljevanje dinarskih in deviznih doplačil, vezanih dobav itn). Odločila se Je,
Zdravilišče v Laškem išče goste v tujini
Zdravstvene skupnosti so lani poslale manj pacientov - Načrti ob novem vrelcu
LAŠKO, 26. marca - Laško zdravilišče je lani obiskalo za devet odstotkov manj gostov, za približno toliko pa se je zmanjšalo tudi število nočnin. Njihove zmogljivosti (337 postelj) so bile povprečno zasedene 77-odstot-no, manj pa je bilo predvsem pacientov, ki so jih pošiljale zdravstvene skupnosti. V Laškem si prizadevajo, da bi privabili več samoplačnikov in gostov iz tujine. Letos pričakujejo nekaj skupin Kuvajtcev, z ljubljanskim kliničnim centrom pa se sporazumevajo, da bi razširili ponudbo tudi na nekatere druge neuvrščene dežele. Skupaj z drugimi naravnimi zdravilišči so poslali tudi ponudbo v skandinavske dežele.
Ustreznejše zmogljivosti naj bi dobili čez tri leta, ko bodo zgradili prizidek z 90 posteljami, vse drugo pa naj bi združili v načrtovanem zdraviliško-rekreacijskem kompleksu na levem bregu Savinje v Jagočah.	g g
Solidarno za domove
Denar za oddih in rekreacijo naj bi bolj kot doslej združevali in namenjali tudi za skupne počitniške domove
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug) - Visoke pemdonske cene v domačem komercialnem turizmu, nizki dohodki mnogih zaposlenih in razprava o zaključnih računih, ki se je že začela, narekujejo potrebo in ponujajo možnost za odločen preobrat v politiki Izkoriščanja sredstev za oddih In rekreacijo. Z drugim) besedami, doseči bo treba, da bomo ta sredstva združevali za hitrejšo in obsežnejšo gradnjo, da bomo zmogljivosti bolje Izkoristili ali da bomo penzion v hotelih regresirali tistim delavcem, ki jim je to najbolj potrebno. Gre predvsem za zaposlene z nizkimi osebnimi dohodki In številnimi družinami, pa tudi za one, ki delajo ob težkih pogojih, kajti osnovni smisel oddiha in rekreacije je predvsem ohranjati zdravje delovnih ljudi, da bodo lahko produktivneje delali in gospodarneje poslovali.
tos ne bodo presegle 90 tisoč postelj. Če upoštevamo, da vse te
Po besedah člana predsedstva sveta ZSJ Sefčeta Jašarija je to trajna opredelitev Zveze sindikatov Jugoslavije in poglavitni cilj njene akcije. Z Idruževanjem je mogoče doseči izredne rezultate, kar dokazuje na primer Kosovo, katerega gospodarske organizacije gradijo skupaj počitniški dom v Ulcinju s 3 tisoč posteljami, na voljo pa bo že letos. Podobno so ravnali tudi delavci Zorke iz Šabca in rudarji Bora, počitniški dom pa s skupnimi močmi gradijo tudi zaposleni iz Maribora.
Žal pa so to le osamljeni primeri, zato zmogljivosti vseh počitniških domov v državi tudi le-
zmogljivosti izkoriščamo izključno v poletnih mesecih, da letne dopuste, namesto v dveh delih, porabimo naenkrat, potem je čisto jasno, da bodo številne delavske družine tudi letos ostale doma. To je resnica, s katero se je težko sprijazniti, zato se mora v prihodnje domači turizem, čeprav je razumljivo, da želimo dobiti oid tujega turista čim več deviz, mnogo bolj posvetiti našemu delovnemu človeku in njegovim potrebam.
Združevanje postaja zelo aktualno tudi zato, ker bodo ostale organizacije združenega dela, ki
Politična odgovornost za občinske funkcionarje
Pri nas je že skoraj pravilo: kadar gre v nekem kraju prvoligaškemu klubu na vsem lepem vse narobe, in vsi vemo, da so v klubski upravi sami funkcionarji, potem se kaj hitro skazijo tudi gospodarske in politične razmere in vse, kar je slabega, priplava na površje. Seveda ni Kruševac nobena izjema. Tudi tu se je začelo pri nogometnem klubu, potem pa se je klobčič odmotaval.
Sredi minulega leta se je sedem zdravnikov, specialistov v medicinskem centru v Kruševcu, pritožilo pri predsedstvu SR Srbije in zahtevalo varstvo svojih samoupravnih
Politika za Delo
pravic. Kot so sporočili, so v tej delovni organizaciji poleg sambupravnih slabi tudi odnosi med ljudmi. Omenili so zlorabe in prekoračitve uradnih pooblastil itd. Toda kdo bi se menil za organizacijo s 400 zaposlenimi, če pa je takrat že vrelo tudi v organizacijah z več tisoč delavci, recimo v »14. oktobru«.
Najprej so komunisti v »14. oktobru« nasprotovali kandidaturi nekaterih funkcionarjev, ki so se potegovali za odgovorne položaje v občini. Stanje se je poslabšalo z odstopom predsednika skupščine občine Radomira Mičiča. Položaj sekretarja občinskega komiteja ZK je zapustil tudi Adam Milenkovič. Potem so nekatere temeljne organizacije združenega dela v »14. oktobru« zahtevale zamenjavo vseh »gospodarskih in političnih« voditeljev v tem največjem delovnem kolektivu itd.
Zaradi ravnanja funkcionarjev so bili tako občani kot komunisti vse bolj nezadovoljni. Zdaj se je razvedelo tudi o nesamoupravni in nezakoniti odločitvi, da najlepši park v Kruševcu razdelijo nekaterim vodilnim, da si bodo tam postavili svoje hiše. Napravili so seznam 15 ljudi, ki naj bi dobili te parcele, velike tudi do 900 kvadratnih metrov.
Sklep so sprejeli v ozkem krogu občinskih funkcionarjev, samoupravni organi pa so ga kasneje samo potrdili. Na seznamu so bili ljudje, ki so že imeli družbena stanovanja ali zasebne hiše, s jih ni to nič motilo, da ne bi zaprosili še za dve, tri parcele. K sreči se je oglasila organizacija zveze borcev, ki je te načrte prekrižala.
Slučaj pa ne bi bil slučaj, če negativni pojav ne bi potegnil za seboj drugega. Odkrili so potem oderuško španovijo nekaterih inšpektorjev in delavcev v skupščini občine ter zasebnih obrtnikov. Posledice še raziskujejo, povsem gotovo pa je, da je družbena skupnost pretrpela več milijard dinarjev gmotne škode - z utajo davkov In drugimi malverzacijami, o čemer je Delo pisalo. Nekateri delavci skupščine občine so opravljali za zasebne obrtnike tudi knjigovodske in druge admi-
nistrativne posle. Izvedelo se je za primere gospodarskega kriminala, slabe pojave v politiki zaposlovanja, privatizacijo položaja itd.
Medtem je občinsko koordinacijsko telo, da bi vsaj malo uredilo slabe razmere v »14. oktobru«, predlagalo temu kolektivu, naj za generalnega direktorja izbere predsednika skupščine občine Radomira Mičiča, ki je že odpovedal, ker je menda dober strokovnjak in organizator. Ta pa je, kakor hitro so se zanj odločili (brez konkurence) - zaradi govoric, da je »botroval« mnogim nepravilnostim v občini ter da si je postavil dve velikanski hiši »na sumljiv način« - odstopil.
Tako sta se še do včeraj dva najodgovornejša moža v občini, sekretar občinskega komiteja zveze komunistov in predsednik, znašla naenkrat tako rekoč na cesti. Mičičev odstop je bil nova klofuta občinskemu vodstvu, ki ga je podprlo, da bi prišel v »14. oktober«. Vse se je s tem še bolj zapletlo. V Kruševac je večkrat prišla delovna skupina CK Zveze komunistov Srbije, ki je, skupaj z občinskim vodstvom, ocenila politične razmere v mestu ob Moravi. Vse polno je bilo nepravilnosti, ki jih ni bilo več mogoče prikrivati, in predvčerajšnjim je občinski komite javno ocenil politično stanje v občini.
Neizpodbitno je ugotovil, da sta politično odgovorna bivši sekretar občinskega komiteja in bivši predsednik skupščine občine, ter ustanovil delovno skupino, ki bo analitično ocenila, koliko sta odgovorna, ter predlagala ukrepe.
• To je rubrika, v kateri z originalnimi prispevki sodelujejo osrednji republiški in pokrajinski dnevniki. Poglavitni namen takšnega sodelovanja, do katerega je prišlo na našo pobudo, Je želja, da slovenske bralce seznanimo s stališči In pogledi o aktualnih družbenogospodarskih in političnih dogodkih v posameznih republikah.
Hkrati so zahtevali, da je treba poklicati na odgovornost še Arsenija Vukoviča, zdaj predsednika skupščine občine Kruševac, Miodraga Veljkoviča, predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine, Miodraga Jankoviča, predsednika zbora krajevnih skupnosti, Vladimira Lapčeviča, načelnika sekretariata za komunalne zadeve, Gvoz-dena Andjelkoviča, direktorja Jugobanke, Krstimira Bojaniča. sekretarja samoupravne interesne skupnosti za ureditev gradbenega zemljišča, Momčila Brajeviča, predsednika komisije za delitev gradbenega zemljišča. Aleksandra Laziča, predsednika skupščine za urejanje gradbenega zemljišč In Slobodana Žigiča, predsednika izvršnega odbora skupščine samoupravne interesne skupnosti za ureditev gradbenega zemljišča.
Kot je bilo rečeno, so s svojim ravnanjem krivi neugodnih političnih posledic v občini Kruševac.
TOMA MILIC
poslujejo z izgubami ali na robu rentabilnosti, brez sredstev za oddih in rekreacijo. Celo tam, kjer imajo nekaj ostanka dohodka, usmerjajo sredstva skupne porabe v stanovanjsko gradnjo ali v prehrano delavcev. Specifične potrebe posameznih delovnih kolektivov je sicer res treba upoštevati, vendar takšna orientacija ne sme biti trajna. Problem sredstev je velikega pomena za materialno proizvodnjo, medtem ko ga v delovnih skupnostih, strokovnih službah, bankah, samoupravnih interesnih skupnostih, organih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij ter na drugih področjih naše nadgradnje v glavnem ne poznajo.
Po Jašarijevih besedah je zaskrbljujoče, ker prav v teh strukturah sredstva najmanj združujejo. Tu ni solidarnosti s tistimi, ki sredstev nimajo, regres pa izplačujejo v glavnem linearno. Sindikat nasprotuje takšnemu izplačevanju, vendar je jasno, da se bo to letos še dogajalo. Ni pa mogoče sprejeti izplačevanja enakega zneska ne glede na višino osebnega dohodka. Z drugimi besedami povedano, izplačevanje regresa je treba obravnavati upoštevaje solidarnost, ker je jasno, da visoke penzionske cene najbolj prizadenejo delavce z nizkimi osebnimi dohodki. Jašari je navedel mariborski primer, kjer je lani 45 tisoč delavcev preživelo dopust organizirano, letos pa se bo regres, odvisno od višine osebnega dohodka, gibal od 700 do 5000 dinarjev. Poudaril je še, da bi bilo treba zaposlene z osebnimi dohodki, ki so znatno nad povprečjem, preprosto izključiti iz izplačevanja regresa, da bi dobili tisti, ki jim je res potreben, več.
Kar zadeva solidarnost, je treba povedati, da organizacije sindikata in zveze komunistov pogosto razglašajo eno, delajo pa drugo. Solidarnost je, to mora biti jasno, predvsem idejnopolitična opredelitev, ne pa vprašanje, ali bo nekdo imel sredstva za rekreacijo ali ne. Znatno bolj mora priti do izraza med temeljnimi organizacijami združenega dela, pa tudi med delovnimi in sestavljenimi, na ravni občine ali regije.
Obrat, ki ga bo v lem pogledu treba napraviti, je odvisen predvsem od odločnosti sindikatov in zveze komunistov, da v svoji vrstah in v vsej družbi stro odpor sil, ki mislijo izključno na svoje ozke interese, pravega pomena solidarnosti pa ne poznajo.
da bo svojim članicam in njihovim dobaviteljem predlagala takšna skupna vlaganja, katerih rezultat je višja proizvodnja, boljša kakovost in oskrba.
• Predstavnik »Gorenja« je opozoril, da M moralo Gorenje, po samoupravnih sporazumih, ki krožijo, če bi si hotelo zagotoviti redne dobave Izdelkov črne, barvaste metalurgije, kemije Itn., v letošnjem letu odriniti Iz poslovnih skladov 650 milijonov dinarjev. Samo pločevine rabijo pet tisoč ton mesečno, zdaj pa so skladišča Gorenja, ki Izvaža 55 odstotkov svoje proizvodnja, skoraj prazna.
Takšna vlaganja, kot si jih želijo proizvajalci surovin, ne pomenijo nič drugega kot zviševanje cen, ki so v črni metalurgiji že tako enkrat višje, če jih primerjamo s svetovnimi. Vse organizacije združenega dela, ki so v dveh mesecih prejele podobne sporazume v podpis, je zbornica pozvala, naj jih posredujejo posebni zbornični skupini, ki preverja njih zakonitost. Delovna skupina pa, kolikor se nezakonitost da dokazati, opozarja delovne organizacije, porabnike, da postopajo nezakonito, če jih podpišejo. Obvestijo pa tudi družbenega pravobranilca iz republike dobavitelja na nezakonito početje.
Navzlic temu, kot se je izkazalo na srečanju predstavnikov železarne Skopje in njenih slovenskih porabnikov, je vrsta slovenskih organizacij združenega dela samoupravne sporazume le podpisala. V strahu, da bodo ostali brez pločevine.
Srečko Jančevski iz Železarne Skopje je poskusil opravičiti takšno ravnanje kolektiva. Povedal je, da je-dobila slovenska industrija iz njihove železarne 18 odstotkov letne proizvodnje pločevine vse do predlani, lani pa komaj 12 odstotkov: ali drugače
prej prek sto tisoč ton, lani komaj polovico tega. V skopski železarni so že leta 1967, ko je stekla poskusna proizvodnja, zgradili razmeroma valike prede-
vam
zvodnja jekla je majhna, zanašali so sc na dobave iz Smedereva. Železarna Smederevo pa je medtem zgradila lastne valjarske kapacitete in lani ni dobavila niti tone jekla skopski železarni. Železarna Skopje zdaj razmišlja o rekonstrukciji - svojega jekla ima le za tretjino zmogljivosti valjarn. Ostalo uvaža. Ker že od začetka posluje z izgubo ali na »pozitivni ničli« in denarja za rekonstrukcijo, ki bi pomenila večjo proizvodnjo jekla, nima, sc je odločila, da »povabi« porabnike k sodelovanju. Tačas pa zmogljivosti valjarne stojijo, nekoliko si pomagajo s predelavo za zunanje naročnike. Rekonstrukcija rudnikov, jeklarne in topilnice pa bi jih veljala okoli devet do deset milijard dinarjev.
Pripravljena je prispevati četrtino potrebnih sredstev, 30 odstotkov denarja pričakuje od porabnikov, 30 odstotkov od domačih poslovnih bank, 15 odstotkov pa bi pokrila s tujimi posojili, Rekonstrukcija bi pomenila povečanje proizvodnje jekla za 80 odstotkov, povečanje izdelave pločevine za 15 odstotkov in za 22 odstotkov manjši uvoz polizdelkov. Torej je ponudila porabnikom, naj pomagajo zbrati denar za nove naložbe, posojilo (ob pomoči sklada za pomoč manj razvitim) pa bi vračala po petih letih s 7 odstotnimi obrestmi (po letu 1986, ko bi bila rekonstrukcija sklenjena).
To pa ni vse, ker železarna ves ta čas ne more kupiti jekla, saj lastnih deviz nima, pločevine pa ne izvaža. Zato zahteva, naj bi kupci plačevali devizno participacijo (slovenski porabniki pločevine okoli 18 milijonov dolarjev letno).
Predstavnik skopske železarne je povedal, da je vrsta slovenskih podjetij na te zahteve že pristala (EMO, Metalna, Litostroj, LTH, Kovinarstvo, Primat, Iskra itn., drugi pa ne (IMV, Gorenje, STT, Trimo, Vozila, Tovarna dušika Ruše, Kovinarstvo Ig, Tiki, TAM itn). Prvi bi dobili letos komaj 42 tisoč ton pločevine. Se to je dodal predstavnik železarne: če bi dobili jeklo iz Smedereva, kot je bilo dogovorjeno (če torej železarna Smederevo ne bi podvojila
Rafinerije tožijo, da ne dobe pravočasno deviz
Zaloge motornega bencina za zdaj zadostujejo, lahko pa pride do težav v preskrbi z mazutom
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug) - Preskrba s posameznimi naftnimi derivati bi bila lahko ogrožena, če ne bo na voljo dovolj deviz za uvoz surove nafte in redno delo rafinerij. Tak bi lahko bil povzetek včerajšnje razprave na seji odbora za kreditnomonetami sistem zbora republik in poktajln skupščine SFRJ (predsedoval ji je Zoran Žagar), razprave, do katere je prišlo po delegatskem vprašanju o preskrbi z nafto in derivati.
Do letos so z devizami za uvoz surove nafte razpolagale tiste republike in pokrajini, ki premorejo rafinerije. Zaradi določenih pripomb na tako delitev pa je bilo za letošnje leto sprejeto načelo, po katerem vsaka republika ali pokrajina v svoji devizni bilanci »izloči« sredstva za nakup surove nafte, pač giede na svoje potrebe.
Sekretar združene naftne industrije Jugoslavije Ivo Šindija je povedal, da so v začetku letošnjega leta izostala vplačila INA -Naftagasu in Energopetrolu, delovnim organizacijam, v sklopu katerih delujeta tudi rafineriji nafte. Hrvaška, Vojvodina, Bosna in Hercegovina so izplačale svoj delež za večmesečno proizvodnjo v rafinerijah, iz drugih republik pa deviz ni bilo. Šele
marca je Srbija vplačala 106 milijonov, Slovenija 60, Makedonija pa 90 milijonov dolarjev. Vendar gre pri tem le za del vsote, ki bi jo morale plačati te republike za normalno proizvodnjo.
INA je danes sporočila, da bi lahko prišlo do težav pri dobavah derivatov tistim republikam in pokrajini, ki svojih obveznosti niso poravnale v celoti. Seveda je napovedana tudi možnost težav v rafinerijski proizvodnji, če surove nafte ne bo dovolj. Zaloge motornega bencina za zdaj zadostujejo, možno pa je, da bo prišlo do težav pri preskrbi z mazutom in nekaterimi drugimi derivati; če pa bodo republike in pokrajini svojo obveznost izpolnile, teh problemov verjetno ne bo.
Več pregledov tkiv
Udeleženci simpozija ob 40-letnici initituta za patologijo bodo razpravljali o vsebini in organizaciji svojega dela ter povezavah
LJUBLJANA, 26. marca - Ob štlridasctletnld obstoja In delovanja Inštituta za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani so njegovi sodelavci pripravili prvi slovenski In jugoslovanski simpozij o pomenu pregleda bolnikovega tkiva v sodobnem zdravljenju, «1 se je danes začel v Kliničnem centru.
Inštitut za splošno in specialno patologijo je začel z delom leta 1940 s 5 ljudmi. Danes ima že 60
• Ne simpoziju so podelili priznanja prof. dr. Franceta Hribarja za prispevek k razvoju slovenske patologije akademiku prof. dr. Janezu Mllčlnskemu In prof. dr. Dušanu Ferlugl. Ob štiridesetletnici Inštituta so Izdali tudi bibliografijo dal učiteljev In sodelavcev Inštitutu, objavljanih med leti 1940 In UHO,______________________
sodelavcev, kar pa je te vedno premalo za široko področje dela v katerega se vključuje. Ce le včasih patologovo delo potekalo predvsem v obdukcijskih dvoranah In zdravnikom pojasnjevalo vzroke smrti, se je v zadnjih desetletjih bistveno razširilo. Inštitut za patologijo In druge pato-morfološke enote v bolnišnicah opravljajo danes poleg obdukcij vse več pregledov med operacijami odvzetih tkiv ali kar celotnih organov. Pa tudi klinike Imajo
večje možnosti za preiskave s pomočjo endoskopije, ki zdravnikom omogoča jemanje vzorcev tkiv želodca, sapnika, pljuč, maternice In drugih organov, S posebnimi postopki patologi pomagajo odkrivati bolezni, potrjujejo ali zanikalo diagnoze ter usmerjajo nadaljnje zdravljenje bolnikov.
Število biopsij nenehno raste tako v svetu, kot pri nas. Po številu pregledanih tkiv se v Sloveniji približujejo mednarodnim normam, sej letno pregledajo' vsakega tretjega bolnika. To delo pa po podatkih iz leta 1979 opravi 212 delavcev med katerimi je samo 30 patologov, 18 specializantov In 13 cltologov, Po dogovorjenih normah bi jih za oprav-Ijeno delo potrebovali le enkrat toliko, pravi prof. dr. Anton Dolenc, predstojnik inštituta za patologijo,
Zaostajanje patologovega dela namreč podaljšuje diagnostične preiskave, ležalno
dobo, s tem pa veča tudi stroške zdravljenja.
Na dvodnevnem simpoziju bo zato 100 do 150 patologov, kliničnih zdravnikov ter predstavnikov drugih tovrstnih Jugoslovan-lilo po*er inlzacijskim In
skih ustanov, posvetilo posebno organizaciji odnosom, boljšemu
pozornost
strokovnim
• V Sloveniji opravijo patologi letno 5.327 obdukcij In 176.000 pregledov vzorcev tkiv, Cltologi pregledajo 177.000 vzorcev. To pa pomeni, da so od 319.286 bolnikov, Id so se leta 1979 zdravili v slovenskih bolnišnicah, patologi pregledali tkivo skoraj vsakega tretjega bolnika._________
kapacitet), bi imeli zasedene kapacitete valjarn (900 tisoč ton pločevine) kar bi omogočalo nemoteno dobavo, privarčevali pa bi okoli 50 odstotkov deviz (predlani so za uvoz porabili 85
• Predstavnik Kovinarstva Iz Krškega je opozoril, de dohodkovno povezovenje med Industrijo, Id Izveža, in železarno, ki dobavi surovine, pomeni tudi dogovor o cenah. Če bi podjetje plačalo dinarsko in devizno soudeležbo, bi plačalo za kilogram pločevine 30 dinarjev, zunaj pa kilogram takšne pločevine stanc 80 fenlgov ali 12 dinarjev. Kako naj bo industrija, ki Izvaža, konkurenčna na tujem trgu?
milijard dinarjev). Kljub dogovoru predstavnikov izvršnih svetov pa makedonski siseot (samoupravna interesna skupnost za sodelovanje s tujino) nima niti devize za skopsko železarno.
Predstavniki slovenske zbornice in porabnikov pločevine iz skopske železarne so se strinjali, da za rekonstrukcijo, železarne namenijo del sredstev sklada za pomoč manj razvitim. Drugega denarja v ta namen slovenska industrija nima. Dogovorili so sc, da bo železarna Skopje slovenskemu trgu dobavila vsaj toliko, kot je leta 1979, torej okoli 110.000 ton.
Torej bi bil delež slovenske industrije v rekonstrukciji železarne v Skopju okoli 54 milijard dinarjev, ali 11 milijard vsako leto. Seveda pa vlaganja slovenskega gospodarstva ni mogoče vezati na zgolj kreditne odnose, saj tega tudi zakon ne dopušča. Zato bo slovenska gospodarska zbornica v imenu porabnikov iz Slovenije pripravila predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in dela na dohodkovnih osnovah, kot to zahtevajo določila zakona.
Dogovorili so se tudi, da obstoječi sistem fakturiranja dobav (po že sklenjenih in tudi nedovoljenih sporazumih) »pade v vodo«, torej da zloglasnega »železnega dinarja« v medsebojnem poslovanju ne bodo uporabljali. Dogovorili so se, da bodo dobave iz Skopja nemotene in da bo slovenska industrija dobila vsaj 110 tisoč ton pločevine, morda pa tudi več. O devizni participaciji pa so slovenski gospodarstveniki dejali, naj se ureja v okviru makedonskega siseota.
IVAN VIDIC
sodelovanju med kliničnimi zdravniki in patologi, poleg tega pa bodo teme s področja biopsije želodca, biopsije pri pljučnih, uroloških, živčnih, mišičnih in drugih boleznih pokazale, koliko In kje je naša patologija že osvojila sodobne metode zdravljenja, katerim področjem pa bo treba nosvetiti še več pozornosti.
'ŽIVA PAULIN
Letos več kot milijon turistov
V	Makedoniji jih pričakujejo za 6,6 odstotka več kot lani — Grčija je predraga
OD NAŠEGA DOPISNIKA
SKOPJE, marca - Makedonska letovišča pričakujejo v letošnji turistični sezoni nekaj nad milijon turistov ali 6,6 odstotka več kot lani. Tako vsaj napoveduje vedno večje zanimanje domačih in tujih turistov, ki ne hodijo več toliko na oddih v zelo drago sosedno Grčijo, temveč ga rajši preživljajo na obalah Ohridskega, Prespanskega in Dojranskega jezera in v gorskih letoviščih na Mavrovu, Pelisteru, Šari in drugod.	I
Lani je šlo na letovanje v Grčijo že dobrih 50 odstotkov manj naših turistov kot predlanskim, kar zgovorno priča o dragih turističnih storitvah naših sosedov in o vedno bolj očitnem odločanju Jugoslovanov, da ne bodo v te namene zapravljali dragocenih deviz.
Tudi cene v makedonskih letoviščih so dostopne, saj so se v primerjavi z lanskim letom povečale samo za 8 odstotkov. Kljub energetski krizi je zato zanimanje tujih turistov za letovanje v Makedoniji zelo veliko, še. posebno pri Nizozemcih, zahodnih Nemcih in Grkih. Sklenjene so že tudi prve pogodbe. Kaže. da bo samo iz Nizozemske, ZR Nemčije in Grčije prišlo letos na Ohridsko jezero in v druga makedonska turistična središča 10 odstotkov več turistov kot lani. Od okoli 220,000 tujcev, kolikor makedonski gostinci računajo, da jih bo, si obetajo 572 milijonov dinarjev deviznega dohodka ali 10 odstotkov več kot v lanski turistični sezoni.
Domačih gostov naj bi bilo letos v primerjavi z lanskim letom 53.000 več, število tujih turistov pa naj bi se povečalo za dobrih 11,000, Ta porast bo omogočilo več novih gostinsko-turističnih objektov, kakor tudi podaljšanje sezone, v kateri bo izkoriščenih okoli 50.000 ležišč v komercialnem gostinstvu in pri zasebnikih.
V	republiškem komiteju za turizem tudi menijo, da bo turistično gospodarstvo Makedonije letos precej povečalo prvotno planirani dohodek, če bo del počitniških domov visoke kategorije zunaj turistične sezone na voljo domačim in tulim turistom. Po prvih računih bi s takšno pote/o pove-čali število komercialnih ležišč za 2500 do 3000. to pa je številka, ki je ne gre podcenjevati,
KI RO MUKAETOV

Delavski svet DO
Kovinska oprema Mojstrana, p. o.
razpisuje v skladu z določili 82. člene statuta DO prosta dela In naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo Štirih let za
VODENJE PROIZVODNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, družbenimi dogovori In samoupravnimi sporazumi, mora kandidat Izpolnjevati še naslednja pogoje:
-	izobrazba 1. stopnja fakultete za strojništvo s poznavanjem načel organizacije In ekonomike proizvodnje
ali 1. stopnja visoke Sole za organizacijo dela - proizvodne smeri
-	5 let delovnih IzkuSenJ
-	politična In moralna neoporečnost ter aktivni odnos do razvijanja samoupravljanja.
Kandidati naj poSljejo prijava z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela v 15-lh dneh po objavi razpisa, razpisni komisiji v DO Kovinska oprema Mojstrana.
Kandidate bomo seznanili o Izbiri v 30-ih dneh po zaključku razpisa.
27-2039
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
CENTRA ZA SOCIALNO DELO OBČINE LJUBLJANA CENTER Ljubljana, Resljeva 18
objavlja
prosta dela in naloge
RAČUNOVODSKEGA DELAVCA
Za opravljanje teh del in nalog morajo kandidati poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati šs naslednje pogoje:
-	srednja izobrazba ekonomske smeri in dve leti delovnih izkuSenj na področju računovodskih del in nalog
ali
-	nepopolna srednja izobrazba In 5 let delovnih izkuSenj na področju računovodskih del in nalog.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo 3 mesece, nastop dela po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo prijave s podatki o dosedanjem delu in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave komisiji za delovna razmerja Centra za socialno delo občine Ljubljana Center, Ljubljana. Resljeva 18.
26-2018
ISKRA 9
Industrija za telekomunikacijo elektroniko in elektromehaniko KRANJ
Delavski svet TOZD TOVARNA MEHANIZMOV LIPNICA
razpisuje
prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE TEHNIČNE KONTROLE
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje:
-	visokošolska ali višješolska izobrazba elektro ali strojne smeri
-	5-letne ustrezne delovne izkušnje, po možnosti v kontroli
-	znanje svetovnega jezika
-	kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica
Za razpisana dela in naloge velja 4-letna mandatna doba.
Sprejetemu kandidatu bomo pomagali reševati eventualni stanovanjski problem s pomočjo stanovanjskih posojil.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, kadrovska služba, Savska loka 4, 84000 KRANJ.
Kandidata bomo o Izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem roku.
27-2040
ZLATARNE - CELJE TOZD VELEPRODAJA Z ZUNANJO TRGOVINO
objavlja dela in naloge
VODJE SLUŽBE NABAVE
Pogoji:
- višja šola ekonomske smeri In 3 leta delovnih Izkušenj
Poskusno delo traja tri mesece.
Kandidate proeimo. de pisne prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naalov:
ZLATARNE - OEUE TOZD VELEPRODAJA Z ZUNANJO TRGOVINO. CELJE, Karanlkova 19.
O Izbiri bomo kandidata obveetlli najkasneje v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
27-204«
Delegati zahtevajo v načrtu več podrobnosti
Predlog družbenega načrta novogoriške občine predvideva hitrejši razvoj industrije, rudarstva, kmetijstva, gozdarstva, obrti in prometa
NOVA GORICA, 26. marca — Načrte družbenega in gospodarskega razvoja novogoriške občine bo v novem srednjeročnem obdobju moč uresničiti predvsem s hitrejšo preusmeritvijo gospodarstva, povečevanjem izvoza ter delovne storilnosti, s hitrejšo rastjo sredstev za razširjeno reprodukcijo in počasnejšo rastjo osebne, skupne in splošne porabe. Družbeni proizvod bo v občini na leto povprečno naraščal za 3,5 odstotka, zaposlovanje za 1,4 odstotka in produktivnost za 2,1 odstotka.
Delegati vseh treh zborov novogoriške občinske skupščine, ki so na današnji seji sprejeli predlog načrta družbenega razvoja občine, so se s temi osnovnimi usmeritvami razvoja strinjali. Številne današnje pripombe na predlog načrta pa kažejo, da se delegati in delegacije v združenem delu in krajevnih skupnostih vendarle niso dovolj dejavno vključile v razpravo o osnutku družbenega načrta. Podrobnosti, točno določene opredelitve in podatki, ki naj bi jih po današnjih predlogih in pripombah delegatov in delegacij vključili v občinski družbeni načrt, nedvo-
mno sodijo v načrte razvoja samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij ter krajevnih skupnosti.
Osnutek družbenega načrta novogoriške občine v prihodnjih petih letih je potem, ko so ga delegati vseh treh zborov sprejeli februarja letos, sicer doživel precej sprememb in dopolnitev, tudi vsebinskih. Tako so na osnovi pripomb nekaterim prednostnim nalogam razvoja občine namenili v načrtu več pozornosti, kot v osnutku, na primer kmetijstvu, zaposlovanju. Hkrati so v novogoriški občini pri pripravi predloga družbenega načrta seveda
Mar j e bilo potrebno vse besedovanje in pisarjenje?
• Izolski gostinski šolski center je bil dalj časa osrednja točka razmišljanj in razprav, živčnih in manj živčnih polemik, priprav na prehod k usmerjenemu izobraževanju na obalnem območju. Vsi pogovori v zvezi z dokončnim oblikovanjem šolske mreže so po dobrem letu le pripeljali h končni odločitvi. Izvršni svet skupščine obalne skupnosti je namreč na podlagi ugotovitev posebne komisije, ki je ocenila, da je razvoj Gostinskega šolskega centra urbanistično smotrnejši in cenejši v Izoli, dokončno podprl svoja sicer že izoblikovana stališča, da naj gostinska šola živi in se razvija v izolski občini, tam, kjer že sedaj stoji ta srednja šola.
Ko človek pogleda celo leto nazaj in se zamisli nad vsem prerekanjem, sestankovanjem, pisanjem najrazličnejših papirjev, angažiranjem vrste ljudi v dveh občinah, ki naj bi uspeli drug drugega prepričati, da imajo prav, se vpraša: ali je bilo vsega tega res treba? Se mar ne bi dalo laže dogovoriti in uskladiti vprašanj. Saj vendar ne gre za dve različni državi, s popolnoma različnimi interesi, ampak za dve sosednji občini (piranske in izolske), s podobnimi željami in življenjskimi pogoji, ki sta pravzaprav »obsojeni« na sožitje.-
Poglejmo še nekaj. Program predvideva v prvih letnikih gostinskega šolskega centra tri oddelke za natakarje, tri za kuharje in dva oddelka za turistične tehnike. Skupaj 240 dijakov. Na nedavnem informativnem dnevu je na to šolo prišlo 62 učencev osmih razredov, kar je sicer največ doslej, vendar še zmeraj za 180 premalo. Hkrati računajo, da se je na vrsto drugih srednjih šol na obalno-kraškem območju prijavilo preveč osmošolcev, ki se bodo tako ali drugače morali preusmeriti. Vpisnih mest je v prvih letnikih srednjih šol na tem območju 184 več kot je osmošolcev, kar ne obeta dokončne, avtomatične popolnitve prostorov v vseh šolah. Mar ne bi bilo pametneje energijo, ki so jo porabili za odločitev o lokaciji gostinskega šolskega centra, porabiti raje za zagotovitev potrebnega števila učencev v gostinstvu?
BORIS ŠULIGOJ
upoštevali tudi novosti iz predloga družbenega načrta Slovenije.
Kljub temu pa so za današnjo sejo občinske skupščine delegacije in konference delegacij poslale na predlog načrta več pripomb. Večina pripomb je teme-
• Predlog družbenega načrta novogoriške občine predvideva hitrejši razvoj industrije in rudarstva, kmetijstva, gozdarstva, prometa in obrti v prihodnjih petih letih. Te gospodarske dejavnosti bodo tudi povečale svojo udeležbo v družbenem proizvodu občine. Povprečno rast pa naj bi dosegla gostinstvo in turizem, vse ostale dejavnosti bodo zmanjšale rast.
ljila na ugotovitvi, da je za določeno področje razvoja načrt presplošen in premalo stvaren.
SLAVICA CRNICA
Nepozabne kurirske poti
Iz kraja v kraj, po cestah, strminah in gozdovih, potujejo pionirji in varno nosijo zaupane jim pošto ter obujajo spomine na slavne dogodke
lih tradicij NOB. Iz Črne so šolarji kurirčkovo torbico ponesli proti Mežici, kjer so ji domačini
KAMNIK, LJUBNO, ČRNA NA KOROŠKEM, MARIBOR, JA SNICA PRI KOČEVJU, PODBRDO, 26. marca - Kurirčkovo pošto, ki bo prepotovala Gorenjsko, so danes pionirji-kurirji iz Stranj, kjer je kurirčkova torba prenočila, odnesli proti Velikemu jezu pri Kamniku, kjer so jo prevzeli pionirji osnovne šole Toma Brejca. Ti so jo po ulicah Kamnika prenesli do spomenika pri tovarni usnja Utok, kjer so jo po krajši slovesnosti prevzeli pionirji Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, ki bodo zaupno sporočilo shranili do jutrišnjega dne, ko bo v Kamniku pred Titanom osrednja slovesnost ob letošnji kurirčkovi pošti — to bodo nato prevzeli kranjski pionirji.
Koroška proga kurirčkove pošte je danes zaključila svojo pot po mozirski občini. Skupina trinajstih pionirjev iz osnovne šole Ljubno ob Savinji — na težavni poti na Smrekovec so jih spremljali taborniki, borci in teritorialci - se je zagrizla v strmino že pred sedmo zjutraj, saj jih je čakal naporen, toda nepozaben pohod in na vrhu še veselo srečanje z vrstniki iz Raven na Koroškem, ki so se na Smrekovec povzpeli z druge strani. V petih dneh - od sobote, ko so v Podvolovljeku krenili na pot prvi letošnji kurirji, je kurirčkova pošta obšla vse osnovne in podtužnične šole v mozirski občini. Povsod so bili mitingi, ki so se jih udeležili tudi številni krajani, pionirji pa so,
kot vedno, priložnost izkoristili za prisrčne pogovore z nekdanjimi borci, ki so jim radi pripovedovali o dogodkih iz narodnoosvobodilne borbe v njihovem domačem območju.Tudi šolarji iz Črne so na partizanskem Smrekovcu prevzeli torbico od vrstnikov iz mozirske občine, zatem pa so jo ponesli proti Mežiški dolini. V Črni so ob prihodu kurirčkove pošte pripravili prikupen kulturni program, k spomeniku NOB pred novim kulturnim domom pa so prihiteli tudi pionirji s podružničnih šol in tako prinesli svoja kurirska sporočila. Pionirjem — kurirjem je spregovoril tudi predstavnik ZZB NOV iz Črne in posebej poudaril velik pomen ohranjevanja in razvijanja svet-
Letenje je samo za vztrajne
Obalni letalski center v Portorožu ima nekaj več kot 80 članov — Novinci morajo najprej v tečaj — V dveh letih so izurili 11 pilotov za športne polete — Pomagajo pri vseh akcijah
PORTOROŽ, 26. marca - »Blanik, javi se! Zanima nas, na kateri višini sta.« Iz hreščeče škatle, Id je radijski sprejemnik in zveza z jadralnim letalom BLANIK-13, slišimo glas pilota:« Pravkar sva šla više od 600 metrov.« Skupina mladih fantov in dve dekleti stoje ob robu 850 metrov dolge letalske steze na sečoveljskem letališču
Portorož. Njihovi pogledi so uprti med oblake, kjer je videti nemirno ptico, ki počasi kroži.
Le malokdo ve, kako delavni in zagnani so člani tega letalskega centra iz Portoroža. Prav te dni, na primer, s plakati in raznimi obvestili vabijo vse, ki jih zanima letenje, skakanje s padali ali modelarstvo, da se čimprej prijavijo za tečaj v tem letalskem centru. Tako obnavljajo svoje vrste. Predsednik predsedstva portoroškega OLC Janez Bauman pove: »Tistih, ki zares letijo z jadralnimi ali motornimi letali, skačejo s padali ali izdelujejo letalske modele, je 42. Poleg teh pa imamo še kakih 40 podpornih članov, ki so tudi veliki ljubitelji letalstva.«
Prihodnji mesec bo nova skupina začela z brezplačnim teoretičnim tečajem, ki traja tri mesece - trikrat na teden po štiri ure. Predelali bodo vso teorijo, ki jo potrebujejo bodoči športni letalci ali padalci. Po tečaju je obve-
zen izpit teoretičnega znanja in zdravniški pregled (predvsem sta pomembna dober vid in normalno srce). Ko to opravijo, se v poletnih počitnicah udeležijo enomesečne organizirane šole letenja na letališču v Postojni. Tu se v 10 do 15 urah pilotiranja z učiteljem toliko privadijo letenju, da lahko sami poprimejo za »krmilo« in že samostojno letijo. Za ta del šolanja z jadralnim ali motornim letalom je seveda treba plačati 20 do 25 tisoč dinarjev, za 20 skokov s padalom pa 10 tisoč dinarjev. To pa je edini denar, ki ga plačajo mladi letalci. Kasneje, ko začnejo samostojno leteti (po praktičnem šolanju v Postojni so sposobni že sami vzletati in pristajati), je sistem plačevanja drugačen. Letenje je namreč kar drag šport in verjetno bi si ga zato lahko »privoščili« samo tisti, ki imajo dovolj cven-
ka. V Portorožu so se zato dogovorili, podobno kot v drugih letalskih centrih, da med ljubitelji letenja ne bodo delali razlik. Opremili so si majhno delavnico z nekaj stroji in potrebnim orodjem in začeli delati kovinske izdelke (kot obrtniki - kooperanti) za nekatere delovne organizacije. S tem zaslužijo glayni del sredstev za svoj obstoj.
Če hoče član Obalnega letalskega centra leteti eno uro z jadralnim letalom, mora pred tem delati štiri ure v tej delavnici, za uro letenja z motornim letalom dela 10 ur, za padalski skok z višine 800 metrov pa dela uro in pol. Vsi enako: dijaki, študenti, delavci, inženirji... To pa je po drugi strani tudi dobro, saj tako delo pomeni odlično selekcijo.
Ko opravijo 35 samostojnih ur letenja, naredijo še izpit za dovoljenje športnega pilota.
V dveh letih oranja ledine so v portoroškem Obalnem letalskem centru prvi uspešni rezultati na dlani. Imajo že 11 pilotov z dovoljenjem za športne polete (23 jih je sedaj na najboljši poti, da to dovoljenje kmalu dobijo). Po-
leg teh imajo še štiri padalce, sedem se jih še pripravlja na dokončen izpit. Imajo tudi dve motorni in dve jadralni letali, za katera s svojim delom v delavnici zbirajo denar za odplačevanje posojil. Lai.i so od vseh zunanjih organizacij dobili le 260 tisoč dinarjev, za svojo xiejavnost pa so porabili skoraj poldrugi milijon. Pri Obalnem letalskem centru menijo, da bi jim za svojo dejavnost morali prispevati vsaj še izolska in koprska telesnokultur-na skupnost, vendar se tu obnašajo, kot bi bil obalni letalski center namenjen samo piranski občini...
Portoroški letalci pa ne letijo samo zato, da bi leteli, se sprehajali med oblaki. Težko je našteti, kolikokrat so na Obali, Krasu in v Istri uspeli pogasiti ogenj, ker so piloti pravočasno opazili zublje in takoj sporočili, da so se plameni začeli širiti po naravi. Sodelujejo tudi v vseh akcijah teritorialne obrambe in civilne zaščite. Trudijo se, da bi ponovno oživili padalsko prvenstvo za jadranski pokal...
BORIS ŠULIGOJ
prav tako pripravili izjemno prisrčen sprejem. V Mežici bo kurirčkova pošta tudi prenočila. Jutri pa bo nadaljevala pot proti Prevaljam.
Štajerska veja kurirčkove pošte, ki je te dni v mariborski občini, je danes ob 8. uri krenila iz Žiteče vasi. Ob 10. uri je bila na osnovni šoli bratov Graif v Spodnjem Dupleku ter ob 12. uri v Dvorjanah, kjer je tudi prenočila.
Ob štajerski veji gresta v Mariboru vsak dan na pot tudi dve občinski pošti, prva je krenila ob 7. uri iz Ceršaka, ob 8.'uri je bila na Vranjem vrhu, ob 9. uri na Sladkem vrhu, ob 11. uri v Velki ter ob 13. uri v Jakobskem dolu, kjer je na osnovni šoli prenočila.
Druga občinska štafeta pa je krenila ob 7. uri iz Slivnice, ob 8. uri je bila v Framu, ob 9. uri v Račah, ob 11. uri v Marjeti na Dravskem polju in ob 12. uri v Strašah, kjer prenočuje.
Na svoji poti so se kurirji ustavljali tudi pri vseh spomenikih NOB in drugih zgodovinskih obeležjih. Povsod so ji pionirji pripravili partizanske mitinge, pionirjem pa so borci pripovedovali dogodke iz NOB.
Dolenjevaški pionirji so danes prinesli po gozdu ob cesti Rjbni-ca-Kočevje do Jasnice kurirčkovo pošto. S tem so ribniški pionirji predali pošto kočevskim. Na manjši slovesnosti je pionirjem spregovoril predsednik Zveze prijateljev mladine Kočevje Stane Jajetič. Pionirji iz osnovnih šol Dolenja vas, Stara cerkev, Struge, Kočevje in nonet šole iz Željn so skupaj s pripadniki JLA iz Ribnice pripravili kulturni program. Delavci RSNZ so pripravili spre j e rn za pionirje.
Z Jasnice so odnesli torbo šolarji celodnevne osnovne šole Stara cerkev, ki so v svojem kraju pri spomeniku pripravili krajši program. Iz Stare cerkve so pionirji odnesli torbo spet po stranskih poteh do podružnične osnovne šole v Strugah, Kjer bo pošta prenočila. Pošta bo jutri nadaljevala pot proti Željnam.
Kurirčkova pošta, ki so jo danes na Stopniku na meji med idrijsko in tolminsko občino, pionirji iz Mosta na Soči prevzeli iz rok cerkljanskih vrstnikov, bo danes prepotovala celo Baško grapo. Po proslavi na Mostu na Soči so jo namreč tamkajšnji kurirji odnesli do grobnice padlih na Slatanah nad Knežo, kjer jih je pričakala kurirska trojka iz Podbrda. DOPISNIKI DELA
SPkEHOD
PO
TRŽNICAH
LJUBLJANA, 26. marca — Stojnice na naših tržnicah so iz dneva v dan bolj založene. Vse več je zelenjave pa tudi sadja je že kar dovolj. Cene pa so po poročilih naših dopisnikov bile daries naslednje:
Zelene solate ne manjka, prodajajo pa jo po 70 do 120 din. V Novi Gorici stane kilogram solate 70 do 79,88 din, v Kamniku je po 70,10 do 120 din, od 70 do 100 je na ljubljanski tržnici. Po 80 din jo prodajajo na Vodnikovem trgu v Mariboru, v Celju po 75 do 100 din. Na»-soboškem trgu, kjer prodaja sadje in zelenjavo le prodajalec Poljoopskr-be, je solata po 84 din, v Novem mestu je po 90 din in v Kopru po 120 din. Večja je razlika ,v cenah na posameznih tržnicah pri radi-ču in sicer se giblje njegova cena od 52,27 (Nova Gorica) do 160 din (Kamnik). V Kopru je po 60 do 80 din, Mariborčani ga dobijo po 80 do 90, na ljubljanski tržnici pa je treba zanj odšteti 120 din. Regrat se najbolj izplača kupiti novogoriškim gospodinjam, saj ga na tamkajšnji tržnici prodajajo po 25 din kilogram, medtem ko ga kupci v Ljubljani plačajo po 80 do 120 din. Se dražji pa je na trgu v Kamniku, kjer ga nudijo po 160 din kilo. V Kopru je po 50 din, po 60 je na mariborskem trgu, v Celju pa od 60 do 80 din. N^ novomeški tržnici ga prodajajo na merice - po 10 din. Čebula je naprodaj od 12 do 20 (Ljubljana) pa do 30 din (Kamnik), v Mariboru po 20 do 30 din. Po 24,65 prodajajo čebulo v Novi Gorici. Cebulček prodajajo na kilogram, liter ali merice. Liter čebulčka dobite na ljubljanskem trgu po 100 din, v Novem mestu po 60 din (120 din kg). Kilogram čebulčka na celjski tržnici pa stane od 200 do 300 din. Jajca so po 5 do 6 din (samo po 5 v Celju in Murski Soboti).
Jabolka, pomaranče in hruške imajo povsod. Tudi limone in grenivke ne manjkajo. Ocena založenosti tržnic: Ljubljana, Celje — dobro; Nova Gorica, Novo mesto — zadovoljivo; Maribor - pomanjkljivo; Kamnik, ' Koper, Murska Sobota — slabo.
Livija Bertok, branjevka iz Kopra pravi: »Malo raste, zato je pa drago. Imam dosti radiča, pa ga ne morem prodati. Ne verjamem pa, da jfe dražji kot v trgovinah.« Tako pravi ona. Ko pa prideš na tržnico in ti nekatere branjevke, ki skorajda ne prodajajo drugega kot šopke peteršilja po 20 din, se kar zdrzneš. Gospodinja Marija Jurinčič pa je pripomnila: »Izbira na tržnici je zanič, branjevke pretirano navijajo cene, zato pri njih ne kupujem.«
DOPISNIKI DELA
Močnejši od kraškega kamna
BRESTOVICA, 26. marca - Dela pri močnejši gradnji brestoviškega vodovoda, ki so ga pričeli graditi pred slabimi štirimi meseci, potekajo zelo hitro in zaenkrat po na-. Črtu. Vojaki iz Ajdovščine, ki so priskočili na pomoč Kraševcem, so pomagali očistiti vseh 12 kilometrov trase od Brestovice do Lipe (to bo prva faza vodovoda, ki bo stala 300 milijonov dinarjev) trenutno pa kopljejo jarek na najtežjem delu trase, kjer rovokopači ne morejo pomagati. Le eksploziv in človeška roka lahko premagata ta del trase.
Kot zanimivost ob bresto-viškem vodovodu lahko zapišemo še, da bo treba vodo dvigniti s kote 16 metrov v Klaričih, kjer so našli vodo, na 570 metrov do rezervoarjev v Lipi. In kot napovedujejo v sežanski občini, se bo to zgodilo še letos..Vojaki naj bi jarke skopali do 15. aprila, do zdaj pa je skopanih sedem od dvanajstih kilometrov. (Foto: Dušan Grčal
V	NEKAJ VRSTAH
Literarni večer v koprski knjižnici
KOPER — V koprski osrednji knjižnici je bil sinoči literarni večer posvečen pesniku Tomažu Šalamunu. Pesnika je koprskim ljubiteljem sodobne poezije predstavil Taras Karmauner Z recitali je nastopila tudi dramska skupina slovenske gimnazije Koper. Ob tej priložnosti je osrednja knjižnica pripravila tudi razstavo pesniških del Tomaža Šalamuna. (I. U.)
»Primorska poje« v petek v Portorožu
PORTOROŽ — V portoroškem Avditoriju bo v petek zvečer na prireditvi »Primorska poje 81« nastopilo 12 moških, ženskih in" mešanih zborov z obeh strani meje - torej več kot 250 pevcev, ki so doslej prepevali že v Pivki, Gorici in Trstu. Poleg te prireditve v Portorožu bo revija primorskih pevskih zborov še v osmih drugih primorskih krajih. (B. Š.)	,
V	Celju odprli trgovino z drobno opremo
CELJE - V Cankarjevi ulici v Celju je celjski ,Te-ko‘ odprl novo specializirano trgovino z zgovornim imenom Dom. Celjani so z začetno izbiro res lahko zadovoljni, saj jim na policah ponujajo marsikaj, kar so v trgovinah doslej zaman iskali. Dovolj je lepih prtičev in drugih platnenih izdelkov, okrasnih blazin, lesenih in steklenih drobnjarij. Bogata je izbira okrasnih sveč, celo nekaj prikupnih svetilk uspešno razbija enolično ponudbo svetil. (I. B.)
Predavanje Mirka Kambiča o fotografiji
MARIBOR - Mariborska knjižnica je povabila v goste magistra Mirka Kambiča, ki bo prihodnji torek, 31. marca ob 19. uri v veliki čitalnici Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu 2 v prvem nad-stropju spregovoril o fotografiji. Magister Kambič bo prikazal tudi izbrane barvne diapozitive pod naslovom »Petindvajset let sem slikal svoje mesto«. (M. K.)
Zakaj se praznijo hlevi?
Pri Saražinovih v Dolenju so imeli pred tremi leti 21 glav živine, zdaj pa le še deset — Mladi nočejo biti samo kmetje, račun ne kaže
DOLENJE, 26. marca — »Veliko smo naredili, dobili smo tudi posojila, da smo uredUi kmetijo in se posvetili zlasti živinoreji, toda račun ne znese,« pravi 73-Ietni Franc Saražin iz Dolenj v sežanski občini. Kot kmet je zrasel, živel in si — ko je dobil možnost - uredil sodoben hlev, v katerega je lahko priveze! nekaj več kot 20 govedi.
Pri Saražinovih so še pred tremi leti imeli 21 glav živine, od tega 11 krav. V letu 1978 so odjemalcem ponudili kar 31 tisoč litrov mleka, sedem tisoč litrov več kot leta 1975, ko je njihov, dobri dve leti prej posodobljen hlev postal rentabilen.
V letu 1978 je kmetijo prevzel mladi gospodar, sin Dušan in izračunal: ne izplača se. Zaposlil se je v štirideset kilometrov oddaljenem Šempetru, nekaj živine so prodali in nakaj obdržali. V letu 1979 so Saražinovi prodali le še 18 tisoč litrov mleka, lani pa komaj 10 tisoč litrov. Zdaj imajo v hlevu le še štiri krave in šest telet pitancev.
»Res smo se hoteli ukvarjati z živinorejo, vendar ne gre,« pravi sin Dušan ob polpraznem hlevu.
»Zakaj je hlev napol prazen?«
»Račun kmeta, ki mora kupovati tudi močna krmila, je preprost: cena kilograma močnega krmila mora biti vsaj približno
enaka odkupni ceni litra mleka, potem se kravo izplača imeti v hlevu. Zdaj pa, kilogram močnega krmila stane 12,40 dinarjev, liter mleka pa odkupujejo po 9 dinarjev. Kljub nadomestilu (dinar ali dva), ki ga živinorejec dobiva ob nakupu močnega krmila, računica (njegova, seveda) njemu ne ustreza. Ne za kravo, ne za pitanca, ki mu je usojeno, da bo v taki ali drugačni obliki končal na krožniku. Pa vendar imajo kmetje še zmeraj živino v hlevih.
»Kaj torej vleče kmeta, ki mu živinoreja ni edini način preživljanja, da ima kljub temu, da to ni tako donosen posel, vedno v hlevu po nekaj govedi?«
Za starejšega kmeta bi bržkone lahko dejali, da to mora storiti, saj po desetletjih kmetovanja kaj drugega kot kmet skorajda ne more biti. Ne zato, ker ne bi mogel biti, še zlasti zato, ker mu je to v krvi. Za mlajše pa to ne velja. Lahko je, kot Dušan Sara-
Mesec kulture je oživil delo amaterskih skupin
Razveseljivo je tudi dejstvo, da so v postojnski občini okrepili sodelovanje z zamejskimi društvi
POSTOJNA, 26. marca — S pevsko revijo »Primorska poje« se je
končala februarska kulturna akcija v postojnski občini, katero sta tokrat že desetič organizirali občinska zveza kulturnih organizacij in občinska kulturna skupnost. V poldrugem mesecu dni se je zvrstilo več kot 40 glasbenih, pevskih, gledaliških in folklornih prireditev, katere si je ogledalo okoli 12.000 obiskovalcev.
V mesecu kulture so slehernemu občanu omogočili ogled vsaj ene prireditve, ki so bile malodane po vseh 18 krajevnih skupnostih postojnske občine.
Hkrati s tem pa je ponekod na novo zaživelo delo amaterskih skupin. Tako na primer gledališka skupina v Bukovju, ki se je že tudi predstavila s Torkarjevo igro »Pisana žoga«. V Prestranku so letošnjo kulturno akcijo obeležili z otvoritvijo obnovljenega kulturnega doma. Razveseljivo pa je tudi, da se je okrepilo sodelovanje z zamejskimi kulturnimi društvi. Tako med KUD Ivan Vadnal iz Prestranka in kulturnim društvom Lonjer pri Trstu ter med postojnsko zvezo kulturnih organizacij in zvezo slovenskih kulturnih društev iz Trsta.
Med več kot 40 prireditvami so prevladovali nastopi domačih kulturnih skupin. Celovito pred-
stavitev glasbenega in pevskega ustvarjanja v postojnski občini sta predstavljala velika februarska koncerta, na katerem 50 sodelovali člani godbe na pihala Postojna ter združeni pevski zbori. Navdušili pa so tudi člani amaterskega gledališča »Svoboda« Postojna s komedijo »Micka 80« ter Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica s Shakespearovo komedijo »Dva gospoda iz Verone«.
Na svoj račun so prišli tudi delavci iz drugih republik. Saj je bila predvsem njim namenjena monodrama »Zgodovina moje neumnosti«, s katero se je predstavil Željko Vukmirica, pa »Balade Petriče Kerempuha« ter monodrama »Moj obračun z njimi«, s katero je številne obiskovalce navdušil Rade Šerbedžija.
MARJANA TRILER
žin na primer, delavec v neki tovarni in še kmet hkrati, točneje mlajši so predvsem za različico -polkmet. Občutek socialne varnosti je tako večji, tveganje kmetijske proizvodnje pa manjše. Če kaj ni donosno, če se ne izplača, se temu lahko takoj odpoveš, ne da bi bil zato socialno ogrožen. Tako je razmišljal tudi Dušan Saražin.
Razen tega, da so pogoji za življenje ljudi na vasi danes bi- . stveno različni od tistih izpred nekaj deset let, saj se ni težko zaposliti v mestu, pa na praznjenje hlevov vpliva tudi to, da živina danes ni več neke vrste kmetijska mehanizacija. Zamenjali so jo traktorji, freze in podobno, a tudi naravni gnoj ni več nujno potreben. Naravno »hrano« za zemljo nadomešča umetna. Kmet dandanes redi živino le, če bo imel od tega korist pri prodaji mleka in mesa. Drugi dejavniki, ki so tako ali drugače zahtevali od kmeta, da ima poln hlev, so" zdaj v ozadju. In tudi pri Saražinovih je tako.
Mimo lahko zapišemo, da je osebni standard pri njih - in še pri mnogih drugih kmetih, ki imajo na pol prazne hleve - tak, da ni nujno, da se ukvarjajo z živinorejo. Verjetno se bo Dušan živinoreji še posvetil, vendar, ko bo računica prava, ko bo izračunal, da se to izplača bolj kot delo v tovarni. Seveda je ob tem treba priznati, da je pojem »izplača se« pri živinorejcu relativen.
Delo z živino ni lahko, vsak dan jo je treba napojiti, nahraniti, pomolsti, zjutraj in zvečer, na dopust tudi ni mogoče ..., skratka, živinoreja zahteva tudi žrtve. Dvojne, bi lahko dejali: kmeta in potrošnika. Za prvega je jasno zakaj, drugi pa bo moral očitno na ta ali oni način več plačati za meso, za mleko, sicer bo vedno več takih, ki bodo izpraznili hleve in šli v mesto, v tovarne.
Občanu, potrošniku, ki izračuna (vzemimo na primer Saraži-nove izpred treh let), da bi za 30 tisoč litrov mleka dobil 270 tisočakov (sedemindvajset starih milijonov), sicer ne gre v račun, ki bi se izplačal, toda kmet ima svojo računico, on dela z živino.
DUŠAN GRČA
informativni tednfr deta
PRAVNA POSVETOVALNICA
DENAR ZA LETENJE ZASLUŽIJO SAMI — Za uro letenja mora vsak član delati štiri ure v delavnici.
Prisilna zamenjava stanovanja
V. K., P. — Ali lahl:& lastnik hiše oziroma stanovanja zahteva prisilno zamenjavo stanovanja, če potrebuje stanovanje za svoje sorodnike ?
ODGOVOR: Ob pogoju, da ponudi imetniku stanovanjske pravice v zamenp drugo primerno stanovanje, to je stanovanje, ki ne pomeni bistvenega poslabšanja razmer uporabnikov stanovanja, ima lastnik družinske stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe, pravico do te prisilne zamenjave tudi v primeru, če hoče v stanovanje vseliti svojega polnoletnega otroka ali svoje starše.
Stanovanjska
pogodba
Ž. P., K. - Več let že uporabljate stanovanje in redno plačujete stanarino in druge dajatve. Ali lahko stanodajalec doseže vašo izselitev, ker ni bila sklenjena pismena stanovanjska pogodba?
ODGOVOR: Čeprav zakon o stanovanjskih razmerjih predpisuje pismeno obliko za sklenitev veljavne stanovanjske pogodbe ter izrecno določa, da stanovanjska pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, ni veljavna, po
sodni praksi ni možna uveljavljati neveljavnosti te pogodbe zaradi pomanjkanja pismene oblike in zahtevati izselitev imetnika stanovanjske pravice, če je bila ustno dogovorjena pogodba realizirana in se je imetnik stanovanjske pravice vrnil v stanovanje ter ga uporabljal in redno plačeval stanarino in druge obveznosti. Lahko pa od stanovalca tudi zahtevate pismeno sklenitev stanovanjske pogodbe. Kolikor pa stanodajalec v 30 dneh od dneva vaše zahteve tega ne bo storil, bi lahko pri sodišču zahtevali, da v nepravdnem postopku s sklepom nadomesti stanovanjsko pogodbo.
Letni dopust
C. dr. K., S. — Ali ima delavec pravico izrabiti letni dopust v več . delih in ali je v zakonu določeno, koliko delovnih dni mora najmanj trajati en del dopusta?
ODGOVOR: Po 93. členu zakona o delovnih razmerjih mora sicer delavec izrabiti dopust praviloma v nepretrganem trajanju. Če pa je tako določeno v samoupravnem splošnem aktu, lahko delavec v določenih primerih izrabi dopust v dveh ali več delih, pri čemer pa mora en del dopusta trajati nepretrgano najmanj 12 delovnih dni.
Varstveni dodatek
P.D.,K. - Radi bi vedeli, ali se pokojnina upokojenčevega zakonca upošteva pri presoji upo-kojenčeve upravičenosti do varstvenega dodatka?
ODGOVOR: Za upokojenče-vo upravičenost do varstvenega dodatka k,pokojnini ne zadostuje, da odmerjena pokojnina ne dosega predpisanega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov (sedaj 4311 din). Izpolnjen -mora biti še nadaljnji pogoj, to je, da njegovi prispevku in davku zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo zneska, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja s posebnim sklepom. Navedena skupnost je izdala sedaj veljavni sklep, o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka 10.4.1980 (Ur. 1. SRS, št. 10/1980). Po tem sklepu pa imajo pravico do varstvenega dodatka upokojenci, če njihovi prispevkom in davkom zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo: — 19900 din letno na upokojenca in - 9950 letno na posameznega člana gospodinjstva. — Med skupne dohodke upokojenca in družinskih članov pa se med drugim ne všteva pokojnina upokojenca, pokojnina in osebni doho-
dek upokojenčevega zakonca pa ne le v primeru, če ne presega dveh tretjin nujnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov (2874 din).
Invalidski dodatek
S. K., P. — Stari ste 48 let in ste nezaposleni. Ali ste po smrti vašega moža — vojaškega invalida II. skupine, ki je prejemal tudi dodatek za postrežbo in tujo pomoč, upravičeni poleg družinske invalidnine tudi do invalidskega dodatka?
ODGOVOR: Ker ste stari že več kot 45 let in je imel vaš pokojni mož ob smrti pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč, pa tudi niste zaposleni, bi imeli po določbah 3. člena republiškega zakona o vojaških invalidih pravico do invalidskega dodatka, če niti vi sami niti vaši družinski člani nimajo takih rednih dohodkov, ki bi na vas kot upravičenca presegali 70 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (za čas od 1. 1. 1981 dalje je ta znesek določen na 4311 din).
Uvoz osebnega avtomobila
Z. F., L. - Nameravate se zaposliti v tujini. Koliko časa morate tam delati, da boste lahko uvozil/ osebni avtomobil, ko se boste za stalno vrnili v Jugoslavijo in
kakšna potrdila morate carinarnici predložiti pri uvozu?
ODGOVOR: Po spremenjeni 3. točki pod 2/ odloka o pogojih, osebe uvažati motorna vozila iz tujine (Ur. list SFRJ, št. 37/80) smejo uvažati motorna vozila jugoslovanski državljani, ki so delali v tujini brez presledka 2 leti ali najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih, če se za stalno vrnejo v Jugoslavijo. Pri uvozu pa je treba predložiti carinarnici potrdilo diplomatskega ali konzularnega predstavništva SFRJ v državi, v kateri je delal, da je delal v tujini brez presledka najmanj 2 leti oziroma najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih. Kdor pa nima takega potrdila, lahko dokazuje čas, ki ga je prebil v tujini, tudi drugače (s potno listino, ustrezno listino za socialno zavarovanje, prijavo oziroma odjavo bivanja v tujini ipd.)
Uporaba motornega vozila, danega vojaškemu invalidu I. skupine
S, R., B. — Kot vojaškemu invalidu I, skupine vam je bil dan v uporabo osebni avtomobil in vas zanima, ali in kdaj lahko zahtevate, da se vam da v uporabo nov avtomobil?
ODGOVOR: Trajnostna doba nu^omega vozila, ki ga dobi v uporabo vojaški invalid iz 59. člena zakona o vojaških invalidih
(vojaški invalid I, skupine, invalid I. skupine s popolno izgubo vida na obeh očeh), je določena na 5 let. Pred potekom tega roka pa se mu sme dati v uporabo novo motorno vozilo le, če je vozilo dotrajalo ali je postalo neuporabno. Preden pa dobi invalid novo motorno vozilo, mora dotlej rabljeno vozilo vrniti občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov, ki ga proda na javni licitaciji.
Vse, ki jih zanimajo odgovori naše Pravne posvetovalnice, obveščamo, da ne bomo objavljali odgovorov na vprašanja, ki ne bodo p>odpi.sana s polnim naslovom. Veliko odgovorov daje namreč Pravna posvetovalnica pismeno, osebno na naslov, saj marsikatero vprašanje zanima samo vpraševal ca, ne pa širšega kroga bralcev. Zato prosimo, da na vsa vprašanja napišete pop>oln naslov in priložite ku-px>n za Pravno posvetovalnico.
KUPON
za pravno posvetovalnico »Dela«
Jugoslavija — Švica 4:4 (1:3, 2:0, 1:1)
Dvorana športov, gledalcev 1.500, sodniki Alaimo ter Co-stantini in Checchini (vsi Ita.).
Strelci: 0:1 - Schmid (4), 1:1 — Šuvak (13), 1:2 — Loertscher (17), 1:3 - Dekumbis (17), 2:3 -Bešič (35), 3:3 - R. Hiti (36), 4:3 - Petač (42), 4:4 - Schmifl (44).
Jugoslavija: Prusnik, Pretnar, Mlinarec, Savič, Kavec, Vidmar, Košir, Razinger, D. Horvat, Hafner, Šuvak, G. Hiti,' Lomovšek, R. Hiti, Petač, Klemenc, Bešič, M. Horvat, Bahč.
Švica: Anken, Meuwly, Muel-ler, Hofmann, Kramer, Koelliker, Meyer, Segoul, Strurzenegger, Baertschi, Conte, Dekumbis, Lin-demann, Loertscher, Mattli, Nei-ninger, Schmid, Soguel, Stampfli.
Kazenske minute: Jugoslavija 10, Švica 12.
Halo, Ortisei!
Prizorišče SP skupine B je obiskala tudi posebna delegacija prireditelja OI 1984 iz Sarajeva. V tiskovnem središču je novinarjem razdelila po dve iičr.i knjižici z barvnimi fotografijami, v katerih predstavljajo Jahorino in Sarajevo ter kaj so doslej v zvezi s pripravami že storili.
★ ★ ★
Italija oziroma Cortina d’Ampezzo se poteguje za prireditelja zimskih OI 1988. Zato so izkoristili priložnost in povabili novinarje v Cortino, kjer so bile OI že leta 1956, in jim razkazali proge ter ledeni štadion.
Nasi bliže zmagi kot Švicarji Zdaj za obstanek z Norveško
V petem kolu svetovnega hokejskega prvenstva skupine B Jugoslavija igrala neodločeno 4:4 proti tekmecu, ki nas v zadnjem letu ni nikdar premagal - Položaj je boljši, a odloča sobotni spopad
ORTISEI, 26. marca — -Hokejska reprezentanca Jugoslavije je v petem nastopu na letošnjem SP skupine B osvojila proti Švid pomembno točko v boju za obstanek. Zaslnžila pa bi si celo zmago. Usodna je bila 17. minuta, ko so »modri« v zaporedju 18 sekund dobili dva gola. Drugega, v skupnem seštevku tretjega za Švico, so nasprotniki dosegli po prepovedani dolgi podaji, ki so jo videli vsi, le trije italijanski sodniki ne. Jugoslovani imajo pred sklepnimi dvoboji zdaj ugodnejši izhodiščni položaj kot njihovi neposredni tekmeci za obstanek v svetovni drugoligaški hokejski konkurenci.
Naši so začeli precej živčno. Že v 1. minuti so zaradi napačne menjave -na ledu se je pojavilo 6 igralcev in vratar — ostali z igralcem manj. Prvi pritisk Švicarjev so zdržali, ko pa so bile moči izenačene, so dobili gol.
Potem je bil dvakrat zapored izključen še M. Horvat. Tako so imeli Švicarji v prvih 8 minutah igre kar 6 minut igralca več, a številčne premoči niso izkoristili.
»Modri« so igrali bojevito, od minute do minute so nrvameje organizirali napade. Šuvak je trikrat pobegnil nasprotnikovim branilcem, v četrtem prodoru pa je končno ugnal Ankena. Tudi Klemencu in D. Horvatu sta se ponudili lepi priložnosti, toda pred Švicarskimi vrati sta bila premalo odločna oziroma zbrana.
Vsa lepa kariera je še pred njim
Dobitnik srebrnega ploščka Zvone Šuvak, uspešen na SP v Italiji, govori o sebi
ORTISEI - Naš reprezentantivni hokejski branilec Zvone Šuvak, ki je pred odhodom na SP dobil od našega uredništva srebrni plošček, kot najboljši igralec letošnjega državnega prvenstva, nadaljuje dobro in zavzeto tudi v mednarodni areni.
»Za sedmi rojstni dan mi je oče podaril drsalke. Bile so’ lepe, zakrivljene spredaj in zadaj, z vijaki pritrjene na čevlje. Bil sem ponosen nanje. Celo prijatelji so mi jih zavidali. Prvič sem jih obul na drsališču pod Mežakljo. A že po prvih korakih sem hudo padel. Še zdaj me zaboli trtica, ko se spomnim trdega ledu,« se opominja Zvone Šuvak, ki je bil v hokejski sezoni 1980/81 naš najboljši igralec in strelec. Zmagal je tudi v tekmovanju za »srebrni plošček Dela«.
»Fant, drsanje ni zate, sem razmišljal tedaj. Kaj hitro sem se sezul ter posodil drsalke enemu izmed prijateljev. Bil sem užaljen. Vsem drugim gre tako lepo, mene pa je »vrglo«. Na led ne stopim več, sem sklenil pri sebi,« pravi zdaj levi krilni napadalec Jesenic in prvega napada hokejske reprezentance Jugoslavije.
Led se je hitro stopil, prišla je pomlad, poletje, jesen in spet zima
Zvonetovi prijatelji so trumoma odhajali na drsališče. S seboj so nosili tudi hokejske palice. Osemletni deček pa je omahoval. Naj še enkrat' poizkusi? Naj še enkrat tvega?
»Reva si, pa tako lepe drsalke imaš!« je večkrat slišal od vrstnikov.
»Zbral sem pogum. Spet sem se pognal po ledu. Nisem padel. Začel sem uživati v drsanju. Kmalu sem poprijel tudi za hokejsko palico in se hokeju zapisal, kot kaže, za vse življenje,« pravi 22-letni reprezentant.
Z desetimi leti je začel trenirati pri pionirjih Jesenic. Njegov prvi trener je bil pokojni Dušan Brun, ki je vzgojil vrsto odličnih hokejistov. S hitrimi prodori in iznajdljivostjo pred vrati je Šuvak opozoril strokovnjake nase še kot pionir. Potem je »prestopil« h Kranjski gori, a se pred štirimi leti spet vrnil k Jesenicam.
»Treniral sem vestno,« pravi nagrajenec našega uredništva, ki je bil Jeta 1979 na SP skupine B v Barceloni najboljši strelec z 21 goli. »Veliko so me naučili tudi Matko Medja, Vaclav Bub-nik in zdajšnji trener Jesenic Boris Svetlin. Pred menoj je, vsaj upam še dolga kariera. Letos drugič sodelujem na SP. Želim si, da bom tudi tu, v Ortiseju, igral dobro in tresel mreže,« je dejal postavni, 185 cm visoki fant, po poklicu avtomehanik v železarni Jesenice.	K. B.
NAJLEPŠI TRENUTEK V NJEGOVI KARIERI - Zvone Šuvak (desno) sprejema darilo našega uredništva iz rok našega komentatorja Bojana Kavčiča. (Fotografija: Svetozar Busič)
Za Jugoslavijo pa je šlo vse po zlu v 17. minuti. Dva švicarska igralca sta počasi pridrsala pred naša vrata. Med njima je bil Razinger, ki je padel, plošček, je prišel k Loertscherju, ki je od blizu brez težav zatresel Prusnikovo mrežo. Le 18 sekund kasneje pa je bilo na semaforu že 3:1 za Švico.
Italijanski sodniki so tedaj naredili hudo napako. Nekdo od švicarskih igralcev je iz svoje obrambne tretjine poslal plošček prek celega igrišča. Prvi se ga je dotaknil Vidmar. Naši so obstali, čakajoč na sodnikov žvižg, Švicarji pa ne. Plošček je prišel k Stamp-fliju na levem krilu, ta pa je podal prostemu Dekumbisu, ki mu ni bilo težko doseči gola. Vsi protesti naših so bili zaman, sodniki so priznali gol.
Naši so imeli pred iztekom prve tretjine še eno lepo priložnost. Šuvak. D. Horvat in Bešič so imeli pred sabo le branilca in vratarja, a z akcijo ni bilo nič.
Jugoslovani so skušali čim prej znižati rezultat. V 23. min. je D. Horvat lepo prodrl, a plošček slabo podal prostemu Hafnerju. V 27. min. je imela Jugoslavija prvič igralca več, a priložnosti ni izkoristila.
Zanimivo je, da so imeli naši pa tudi Švicarji po petkrat številčno premoč, a nobenim je ni uspelo izkoristiti.
V	35. min, je Bešič prestregel puck v nevtralni sredini. Silovito je krenil proti švicarskim vratom. Po levi ga je spremljal Klemenc. Ko smo pričakovali, da mu bo podal, je Bešič močno zamahnil in Anken je bil premagan — 2:3.
Ta gol je še bolj spodbudil naše, ki so vse bolj opažali, da Švicarji niso »neranljivi«. Se odločneje so napadali. V 36. min. je G. Hiti prodrl po levem krilu, močno udaril, Ankenu se je plošček izmuznil pod telesom, pri-drsal je R. Hiti in izenačil.
V	42. min. je prišlo do težko pričakovanega, a zasluženega vodstva Jugoslavije. Petač, ki je sredi igre v tretjem napadu zamenjal LomovŠka, si je priboril plošček in poslal v »ogenj« Saviča. Ta je prodrl po desnem krilu, vrnil plošček Petaču, ki je skoraj iz »mrtvega kota« proti vratom poslal močan strel. Plošček je končal v mreži - 4:3.
Le dve minuti kasneje pa so si naši privoščili hudo napako. Trije igralci v »modrih« dresih so se znašli pred Prusnikovimi vrati, a nikomur ploščka ni uspelo izbiti iz obrambne tretjine. Zadel je v prsi Schmida, ki je z volejem izenačil.
Najbolj burni sta bili zadnji minuti tekme. D. Horvat je moral na klop za kaznovane. Švicarji so nevarno napadali, v zadnji minuti pa je moral za D.
Horvatom na klop še Švicar Schmid in ob izenačenih močeh — 4:4 je našim uspelo obdržati neodločen rezultat.
Pri naših so bili najboljši brata Hitija, Šuvak, Hafner, Bešič in Kavec, pri Švicarjih pa Anken, Schmid, Dekumbis in Stampfli.
IZJAVE
Pejcha, trener Jugoslavrie: »Bili smo bliže zmagi. Sodniki so Švicarjem priznali neregularen gol.«
Aljančič, predsednik predsedstva HZJ: »Točka proti Švicarjem bo za nas še posebna spodbuda za sklepna dvoboja z Norvežani in Poljaki. Česti-> tam igralcem za borbenost.«
Šuvak: »Sam bi lahko zabil štiri gole. A švicarski vratar Anken ima izjemne reflekse. Tokrat je imel tudi obilo sreče.«
R. Hiti: »Naredili smo veliko napak. Z rezultatom sem zadovoljen, z našo igro pa ne povsem. Zmagati bi morali. Sodniki so Švicarjem priznali gol po očitni predolgi podaji.«
Belič: »Sodniki so nam ukradli zmago. Dobro smo se borili. Prepričan sem, da bomo ostali v skupini B.«
Petač: »Naš rod ne pozna porazov v dvobojih s Švico. Kljub temu, da so bili tokrat naši nasprotniki velik favorit, saj so premagali tudi NDR, s katero smo mi izgubili z dvoštevilčnim rezultatom, se jih nismo ustrašili. Ko bi izkoristili vsaj še eno od številnih priložnosti, ali če ne bi linijska sodnika spregledala prepovedane dolge poda-, je, bi si lahko že zdaj oddahnili. Tako pa bomo morali v zadnjih tekmah zastaviti vse sile in dokazati, da upravičeno sodimo v skupino B.«
Lilia, trener Švice: » Z remijem smo lahko zadovoljni mi, pa tudi Jugoslovani. Tekma je bila napeta. Jugoslavija me je presenetila. Priznam, da je bil tretji gol neregularen.«
Schmid: »Dvakrat sem premagal Prusnika, lahko pa ga bi Se trikrat. Tokrat nismo bili posebno razpoloženi.«
Stampfli: »Soigralce sem opozarjal, da so Jugoslovani nevarni. Preveč lagodno, že vnaprej prepričani o zmagi, smo začeli. Še dobro, da se je za nas tako izteklo.«
BOJAN KAVČIČ
Novi rekordi v Cerknem	
Absolutni - SFRJ:	
Borut Petrič	200 kravl
Borut Petrič	200 mešano
Partizan Beograd	4x100 kravl
Triglav Kranj	4x100 mešano
Borut Petrič	100 kravl
Borut Petrič	100 kravl
Borut Petrič	400 kravl
Borut Petrič	400 mešano
Triglav Kranj	4x200 kravl
Borut Petrič	800 kravl
Borut Petrič	1500 kravl
Starejši mladinci - SFRJ	
Miran Kos	200 hrbtno
Darjan Petrič	400 kravl
Boris Novak	400 mešano
Darjan Petrič	800 kravl
Darjan Petrič	1500 kravl
Ml. mladinci — SFRJ	
Andreja Cesnik	200 hrbtno
Ana Košuta	100 delfin
Andreja Cesnik	100 hrbtno
Starejši pionirji — SFRJ	
Ana Košuta	200 kravl
Darja Alauf	200 hrbtno
Ana Košuta	100 delfin
Ana Košuta	400 kravl
Mateja Kosirnik	400 mešano
Absolutni - republiški	
Tina Krašovec	400 kravl
Miran Kos	100 hrbtno
Olga Avbelj	200 kravl
Miran Kos	200 hrbtno
Boris Ševo	200 hrbtno
Karmen Berložnik	100 delfin
Irena Porenta	200 mešano
Rudar Trbovlje	4x100 kravl
Tina Krašovec	8Q0 kravl
Giorgv Cabafi	100 kravl
Elvis Sevo	200 delfin
Mladinski - republiški	
Olga Avbelj	200 kravl
Elvis Ševo	100 delfin
Hrvoje Barič	100 delfin
Pionirski — republiški	
Simona Zavratnik	100 delfin
Maja Ozretič	100 prsno
•1:50,37
2:08,11
3:37,66
4:10,04
0:52,30
0:52,20
3:50,75
4:30,37
7:55,52
isiiiiM'
2:06,04
3:56,15
4:32,60
8:09,20
15:25,63
2:25,62
1:07,29
1:07,90
2:07,92
2:26,24
1:07,29
4:27,78
5:13,20
' 4:27,87 SRH 0:59,27 SRS 2,09,66 SRS 2:06,04 SRS 2:07,51 SRH 1:07,57 SRS 2:27,65 SRS 3:39,99 SRS 9:14,57 SRS 0:53,44 SAP V 2:07,89 SRH
2:09.66 0:59,43 SRH 1:00,13 SRH
1:08.08 1:17,82 SRH
NAMIZNOTENIŠKE NOVICE
Sobota ekipni prvak SRS med najmfajšimi
LJUBLJANA — Vrsta Sobote je po dveh letih prevlade Ljubljane znova postala republiški ekipni prvak med najmlajšimi namiznoteniškimi igralci. Na nedeljskem prvenstvu SRS na Ravnah so Sobočani v postavi Kovač, Močan in Veren osvojili prvo mesto, potem ko so med desetimi nastopajočimi ekipami dosegli osem zmag, izgubili pa eno samo srečanje z Gorenjsko—Savo. Prvih' šest ekip na prvenstvu je bilo zelo izenačenih, nekoliko pa sta razočarali selekciji Lj.—Kajuh in Gorenjske-Triglav, ki semista uvrstili v finale državnega prvenstva. Tako bosta Slovenijo zastopali samo vrsti Sobote in Gorenjske—Save. Pohvalo zasluži še najmlajša selekcija Ko-roške-Fužinar, ki je v postavi Jamšek, Bezjak in Špegel osvojila zelo solidno 4. mesto.
Izidi — 1. kolo: Triglav — Sava 3:2, Kajuh I. — Kajuh II. 3:0, Sobota — Lendava 3:0, Fužinar I. — Fužinar II. 3:0, Kočevje — Maribor 3:1, 2. kolo: Kočevje - Sava 3:1, Maribor - Fužinar II. 3:1, Sobota - Fužinar I. 3:0, Kajuh II. - Lendava 3:1, Kajuh I. -Triglav 3:0; 3. kolo: Sava - Kajuh I. 3:0, Triglav — Lendava 3:0, Fužinar I.
—	Kajuh II. 3:0, Sobota — Maribor 3:0, Kočevje — Fužinar II. 3:2; 4. kolo: Sava — Fužinar II. 3:0, Sobota — Kočevje 3:0, Kajuh II. - Maribor 3:2, Fužinar I. - Triglav 3:2, Kajuh I. — Lendava 3:0, 5. kolo: Sava —Lendava 3:0, Kajuh I. - Fužinar I. 3:1, Triglav
-	Maribor 3:1, Kočevje - Kajuh II. 3:1, Sobota - Fužinar II. 3:0; 6. kolo:
Nizozemska : Francija 1:0 (0:0)
ROTTERDAM - V tekmi 2. sku-pino kvalifikacij za SP v Španiji je Nizozemska z golom Muhrona (47) z 1:0 premagala Francijo. V tekmi te skupine je v Bruslju Belgija z golom Ceulemansa (88) premagala Irsko z 1.0.
V	tekmi 3. skupine pa je v Ankari Turčija izgubila z Walesom z 0:1, pred 40.000 gledalci pa je edini gol dosegel Harris (68).
V	6. skupini pa sta v GIasgowu Škotska in Sev. Irska igrali 1:1 (0:0). Pred 70.000 gledalci sta bila strelca Hamilton za goste in Wark za domačine.
Na Wembleyu pa je bila prijateljska tekma med Anglijo in Španijo. Pred 72.000 gledalci so zmagali Španci z 2:1 (2:1). Gola za Špance sta dala Satrustegui (4) in Zamora (32), za Angleže pa Hoddle (27).
V	Bratislavi pa je pred 17.000 gledalci Švica nepričakovano premagala CSSR z 1:0 (0:0). Edini gol je iz enajsmetrovke dosegel Botteron.
Naši mladinci izpadli
SOFIJA - V povratni tekmi mladinskih nogometnih reprezentanc za sodelovanje na EP je Bolgarija premagala Jugoslavijo z 1:0. Prva tekma pri nas se je končala z 0:0, tako da so se na finalni turnir uvrstili bolgarski nogometaši.
Primorje nima tekmeca Prvi poraz Jadrana
Nogometno moštvo iz Proseka prepričljivo osvojilo 1. mesto - Skromen iztržek odbojkarjev
TRST — Na Tržaškem je nogometno prvenstvo III. amaterske lige končano. Ne glede na to, da je enajsterica Primorja iz Proseka izgubila zadnjo tekmo, je premočno osvojila prvo mesto ter napredovala v II. ligo.
Vse možnosti za kakovostni skok ima tudi Gaja iz Padrič, ki bo morala odigrati še dodatno tekmo z Olimpijo, saj imata obe ekipi enako število točk, in sicer 24. Zadnji prvenstveni uspeh je Primorcu prinesel četrto mesto na lestvici, toda od nogometašev iz Trebč, ki so lansko leto igrali v višji ligi, je bilo pričakovati boljši končni uspeh. Na Goriškem sta Juventina in Mladost igrala neodločeno, Sovodnje pa so morale prepustiti izkupiček nasprotniku.
V drugi amaterski ligi se je slovenski derbi med Vesno in Zarjo končal brez golov. Vesna in Costalunga ostajata še naprej na vrhu lestvice, ker so slednji igrali neodločeno s Krasom. V srečanju z neposrednim tekmecem za obstanek je Breg izgubil. To je bil tretji zaporedni poraz zastopnikov iz Doline, ki so seveda še poslabšali položaj na lestvici.
Izidi III. amaterska liga - Olimpija : Primorje 2:0, Primorec : Inter Trst 3:2, Gaja : Auricina 1:0, Juventina : Poggio 1:1, Audax : Mladost 1:1, Sovodnje : Fogliano 0:2; II. amaterska liga: Vesna : Zarja 0:0, Čampi Elisi : Breg 2:1, Costalunga : Kras 0:0.
Po sedmih zaporednih zmagah so košarkarji Jadrana izgubili prvo srečanje v sklepnem turnirju za napredovanje v ligo C-l. Slovenski košarkarji so v San Bonifaciju naleteli pri domači peterki Pachera na izredno dobro razpoloženega nasprotnika, ki je tokrat odigral letošnje najboljše srečanje, za goste pa ne moremo trditi kaj takega. Ne glede na ta spodrsljaj pa je slovenska peterka še naprej na prvem mestu v lestvici z dvema točkama prednosti. V promocijskem prvenstvu sta slavila Dom iz Gorice in Kontovel, ki je premagal nasprotnika po podaljšku, Polet pa je*ostal praznih rok.
Izidi liga C-l — Pahcera : Jadran 91:79 (42:32); Promocijsko prvenstvo - dom Gorica: Beligano 52:51 (27:28), GMT Kontovel 63:68 (29:29 in 57:57), Polet : Edera 62:64 (35:36).
Odbojkarske šesterke so to pot požele skromen izkupiček.
Izidi II. moška liga - San Giorgio Mestre : Bor Jik banka 3:0, II. ženska liga — Moligano Veneto : Sokol 3:1, Bor Intereuropa : Spinea 1:3, ženska D-liga Bor : Sloga 3:0.
IVAN FURLANIČ
Sava — Sobota 3:2, Kajuh I. — Fužinar II. 3:0, Kočevje - Triglav 3:1, Kajuh I. — Maribor 3:1, Fužinar I. — Lendava 3:0; 7. kolo: Sava — Fužinar I. 3:1, Maribor - Lendava 3:0, Kajuh I. — Kočevje 3:0, Triglav -Kajuh II. 3:0.
Končni vrstni red: 1. Sobota 16 točk (26:4), 2. Gorenjska — Sava 14 (24:9), 3 Lj.-Kajuh I. 14 (22:8), 4. Koroška - Fužinar I. 12 (20:8), 5. Kočevje 10 (8:15), 6. Gorenjska — Triglav 10 (18:15), 7. Lj. - Kajuh II. 6 (10:18), 8. Maribor 4 (11:22), 9. Kor. - Fužinar II. 2 (6:24), 10. Pomurje - Lendava 0 (1:27). Deset najboljših posameznikov:	1. Močan
(Sob) 10:1, 2. Jeraša (Sava) 10:2, 3. Jamšek (Fuž) 9:2, 4. Zalaznik (Kaj) 8:3, 5. Špelič (Koč) 10:4, 6. Kovač (Sob) 5:2, 7. Kalinik (Kaj) 7:3, 8. Veber (Tr) 8:5, 9. Matjaševič (Tr) 6:5, 10. Maček (Sava) 6:6 itd.
D. N.
200 nastopajočih na Jesenicah
LJUBLJANA - Na Jesenicah bo v soboto in nedeljo, 28. in 29. t. m., pravi namiznoteniški praznik. Domači klub bo v soboto, 28. t. m., gostil vse najboljše iz vrst najmlajših, ki bodo igrali za naslove prvakov SRS. Nastopilo bo več ko 100 igralcev in igralk iz vseh slovenskih središč, sklepni del prvenstva pa bo hkrati tudi kvalifikacijski del za uvrstitev najboljših na DP v Ivangradu. V ospredju zanimanja bodo predvsem srečanja pionirk, med katerimi so tudi vše kandidatke za državno reprezentanco.
Za nedeljo pa so Jeseničani pripravili že 5. ponovitev memoriala Judite Pavlič-Novakove, na katerem bo v štirih disciplinah tekmovalnega sporeda nastopilo približno 200 igralcev in igralk iz 19 klubov. Razen četverice najboljših udeležencev Spens v Novem Sadu, ki so sedaj na pripravah v Poreču ter igralk, ki so na MP Italije, bodo nastopili tudi vsi najboljši.
D. N.
Olimpija prva v Sodražici
LJUBLJANA — Ekipni prvak za4 pionirke MRZ Ljubljana v namiznem tenisu je Olimpija, ki je v postavi Barbara Reflak in Eva Novak zmagala na finalnem turnirju v Sodražici. Ljubljančanke so premagale vse nasprotnice, domačinke in Ilirijo s 3:1, Kemičar in Vesno pa s 3:0. Zelo so presenetile članice domače Sodražice z osvojitvijo drugega mesta v postavi Gašperič, Zavodnik, potem ko so s 3:0 premagale Kemičarja in Vesno, s 3:1 pa Ilirijo. Kemičar je dosegel dve zmagi: s 3:1 je premagal Ilirijo in s 3:0 Vesno, Založanke pa so brez zmage ostale na zadnjem mestu za Ilirijo, ki jih je premagala 3:0.
Končni vrstni red: 1. Olimpija 8 točk (12:2), 2. Sodražica 6 (10:4), 3. Kemičar (Hr) 4 (6:7), 4. Ilirija 2 (6:9), 5. Vesna (Zalog) 0 (0:12).
Na drugem turnirju ekip pionirjev v Logatcu je zmagala Ilirija z 8 točkami pred Ljubljano 6, Logatcem 4, Kočevjem 2 in Prestrankom 0 točk. Ilirija je premagala Ljubljano, Logatec in Kočevje s 3:1, Prestranek pa s 3:0, Ljubljana Logatec in Kočevje s 3:1, Prestranek s 3:0, Logatec pa Kočevje s 3:0. V finalu, ki bo 3. aprila v Ljubljani, bosta igrala Ilirija in Ljubljana z najbolje uvrščenima ekipama iz druge skupine, to je Novim mestom in Olimpijo. Druge ekipe se bodo merile za nižje uvrstitve.	D. N.
Novomešcani presenetili
LJUBLJANA - V nedeljo so v Hrastniku. Zalogu. Kočevju in Ljubljani odigrali prvi ekipni namiznoteniški turnir pionirjev in pionirk. Prese-
netili so pionirji 4iz Novega mesta, ki šo neporaženi zmagali na turnirju v Hrastniku, medtem ko so v Kočevju zmagali Ilirijani pred domačo ekipo. Tudi Ilirijani so bili na koncu neporaženi. Za tekmovanja pionirk ne veljajo pohvale, ker so na turnirju v Ljubljani neopravičeno izostale ekipe Prestranka in Ljubljane, v Zalogu pa Litija in Novo mesto. Večina osnovnih organizacij daje precej večji poudarek moškemu namiznemu tenisu kot ženskemu že pri najmlajših.
Pionirji: skupina A - Hrastnik —1. kolo: Kemičar — Litija 3:0, Vesna — Olimpija 1:3, 2. kolo: Novo mesto — Vesna 3:0, Olimpija — Kemičar 3:0, 3. kolo: Litija — Vesna 0:3, Olimpija -Novo mesto 1:3, 4. kolo: Kemičar -Vesna 3:0, Novo mesto - Litija 3:0, 5. kolo: Olimpija — Litija 3:0, Novo mesto — Kemičar 3:0; vrstni red: 1. Novo mesto 8 točk, 2. Olimpija 6, 3. Kemičar 4, 4. Vesna (Zalog) 2, 5. Litija 0 točk.
Skupina B — Kočevje — 1. kolo: Ilirija — Ljubljana 3:0, Logatec — Prestranek 3:2, 2. kolo: Ljubljana - Logatec 3:1, Ilirija - Kočevje 3:1, 3. kolo: Kočevje — Logatec 3:0, Ljubljana — Prestranek 3:0, 4. kolo: Kočevje — Prestranek 3:0, Ilirija - Logatec 3:2, 5. kolo: Ilirija - Prestranek 3:0, Kočevje — Ljubljana 3:1; vrstni red: 1. Ilirija 8 točk, 2. Kočevje 6, 3. Ljubljana 4, 4. Logatec 2, 5. Prestranek 0 točk.
Pri pionirkah je bila v skupini A odigrana samo ena tekma. Kemičar je premagal Vesno s 3:1. V drugi skupini pa tri: Sodražica je premagala Ilirijo 3:2, Olimpija Ilirijo 3:1 in Olimpija Sodražico 3:0, Vrstni red je naslednji: 1. Olimpija 4, 2. Sodražica 2, 3. Ilirija 0 točk. Tekmovanje se bo nadaljevalo v soboto, 21. t. m. s turnirji v Novem mestu, Logatcu za pionirje obeh skupin, za pionirke pa v Hrastniku in Sodražici (ta turnir bo že v četrtek, 19. t. m.).
D. N.
Pokal Foemina v Ricconeju
LJUBLJANA - NTZS je^sprejela vabilo italijanske namiznoteniške zveze za udeležbo mladinske reprezentance Slovenije na turnirju za pokal Foemina v Ricconeju, 28. in 29. t. m. Za pokal bosta igrali dve italijanski reprezentanci ter vrsta Avstrije.
Slovenska vrsta bo nastopila v postavi: Reflak, Džankiči Pene (vse OI), Slamič (Kemičar). rezerva pa je Me-•sec (Sava). Mladim slovenskim igralkam bo nastop v Ricconeju lepa priložnost za nabiranje mednarodnih izkušenj.
Nove izdaje ob.SPENS 81
NOVI .SAD — Ob 36. svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki bo od 14. do 26. aprila v Novem Sadu, pripravljajo štiri nove publikacije, posvečene tej športni manifestaciji. Knjiga »Od Sarajeva do Novega Sada«, delo avtorja Zdenka Uzorinca, bo imela naklado 2.000 izvodov. »Program« in »Vodič« prvenstva bosta namenjena gostom prvenstva in gledalcem, naklada bo 5.000 izvodov.
Hkrati pripravljajo tudi fotomono-grafijo Novega Sada v nakladi 7.000 izvodov, znani karikaturist vojvodinskega dnevnega lista »Dnevnik« Bu-dimir Vojinovič pa je pripravil zbirko karikatur »Lale«, maskote svetovnega prvenstva, ki jo bodo natisnili v nakladi 5.000 izvodov.
Romunija : Japonska 5:1 (3:0, 1:1, 1:0)
Romunom je končno steklo. Japonce so nadigrali predvsem z odlično taktiko. Bolj ali manj so čuvali svoja vrata, v hitrih protinapadih pa neusmiljeno tresli mrežo japonskega vratarja Iwamote. ■
Strelci: za Romunijo SoIyon 2*in Nistor, Antal in Halaucu, za Japonsko pa Kanou.
BOJAN KAVČIČ
Lestvica
Italija *	4 4
Poljska	4	3
NDR	4	3
Švica	5	2
SFRJ	5	l
Romunija	5	1
Japonska	5	1
Norveška	4	1
0	0 19:9	8
1	0 33:14 7
0	1 22:9	6
2	1 16:14 6
1	3' 17:30 3 0 4 15:19 2 0 4 13:25 2 0 3 13;26 2
Sobotni pari: - Jugoslavija : Norveška, Švica : Romunija, NDR : Poljska, Italija : Japonska.
Mladi hokejisti v boju za najvišji naslov
LJUBLJANA - Na drsališču v Ti-voliju bo od danes do nedelje državno prvenstvo v hokeju na ledu za mladince. Sodelovale bodo ekipe Medvešča-ka, Partizana, Spartaka in Tivolija.
Prvi današnji tekmi ob 15. uri bosta igrala Spartak in Medveščak, ob 17.30 bo slovesna otvoritev, ob 18.30 pa bo tekma med Tivolijem in Partizanom. Jutri ob 10.30 uri bosta igrala Partizan in Spartak, ob 17. uri pa Tivoli in Spartak. V nedeljo ob 10.30 bo tekma med Partizanom in Sparta-kom, ob 17. uri pa med Tivolijem in Medveščakom.
P. V.
Malo vetra, začetek šele danes
Jadralci v portoroškem zalivu nimajo sreče s pomladanskim vremenom
PORTOROŽ, 26. marca -V portoroškem zalivu bi se danes moralo začeti tradicionalno mednarodno tekmovanje jadralcev za »Pokal Casi-na,« na katerem sodelujejo tekmovalci iz Avstrije, Jugoslavije, Italije in Madžarske. Toda 88 posadk, ki tekmujejo v treh razredih - »470«, »finn« in »leteči Holandec,« se je zaman podalo na štart, kajti vreme jim ni bilo naklonjeno: ves dan namreč ni bilo vetra, tako da so uradni začetek preložili na petek.
Letošnje tekmovanje je po kvaliteti eno najmočnejših doslej, saj na njem sodelujejo vsi najboljši jadralci iz štirih držav. Za vse udeležence bo portoroška regata eno izmed kriterijskih tekmovanj za uvrstitev v državno reprezentanco. Prav zaradi tega jadralci v prihodnjih dneh obetajo zelo zanimive boje.
V. D.
Brnik (žal) le vmesna postaja
Najboljši alpski smučarji sveta so bili včeraj za nekaj ur spet pri nas — V soboto v Laaxu
LJUBLJANA, 26. marca - Bela karavana svetovnega pokala, ki je v nedeljo (»opoldne krenila z brniškega letališča in v Borovcu uprizorila predzadnje dejanje letošnje sezone, se je danes za nekaj časa spet ustavila na ljubljanskem letališču, nato pa nadaljevala pot v Ziirich in Laax, Id bo v soboto in nedeljo prizorišče finala petnajstega svetovnega pokala v alpskem smučanju.
Udeleženci finiša svetovnega pokala so bili vsi po vrsti nezadovoljni, da se niso ustavili na Brniku zato; da bi krenili v Kranjsko goro. Vsak podaljšek poti je ob koncu štirimesečnega tekmovanja smučarjem še posebej odveč, saj je med njimi že čutiti utrujenost, ki je razumljiva posledica potovanj od smučišča do smučišča po vsem svetu.
V jugoslovanski reprezentanci na finalu svetovnega pokala v Laaxu bodo štirje tekmovalci — Bojan Križaj, Jože Kuralt, Boris Strel in Grega Be-
Zmaga in remi z Madžari
BOSANSKI BROD — Jugoslovanska rokometna reprezentanca je v nekoliko oslabljeni postavi odigrala dve tekmi z ekipo Madžarske. V Prijedoru je zmagala z 28:23, v povratni tekmi v Bosanskem Brodu pa je igrala 21:21.
Rekordno prvenstvo
Na državnem prvenstvu v plavanju v Cerknem je bilo doseženih kar 40 državnih in republiških rekordov v vseh starostnih kategorijah
LJUBLJANA — Čeprav nisem preverjal, vendarle lahko trdim, da doslej v Jugoslaviji še nismo imeli plavalnega tekmovanja, na katerem bi bilo doseženih toliko rekordnih izidov kot na minulem državnem prvenstvu v Cerknem - 11 absolutnih rekordov, 5 za starejše mladince, 3 za mlajše mladince, 5 za starejše pionirje. Če k temu dodamo še 16 republiških rekordov različnih kategorij (pri tem seveda nismo upoštevali, da so vsi državni rekordi hkrati tudi republiški), potem smo dobili 40 novih rekordnih rezultatov. Vsekakor impozantna številka, ki govori o doslej najbolj kvalitetnem državnem prvenstvu.
Borut Petrič je bil tudi tokrat plavalec štev. 1. Vsak njegov štart je bil nov rekordni dosežek, še zlasti pa so pomembni rezultati na 200, 400 in 1500 m kravl. Kot pri vseh dosedanjih Startih v letošnji zimski sezoni je tudi tokrat dokazal, da se zelo marljivo pripravlja na letošnji najpomembnejši nastop na evropskem prvenstvu. Od 11 novih absolutnih rekordov jiji je kar 8 pripadlo Borutu Petriču, rezultat na 400 m krav! pa ga uvršča med najboljše na svetu. Morda bi mu z nekoliko bolj racionalno razdelitvijo tempa celo uspelo doseči rezultat pod 3:50,0.
Težko bi se odločili za vrstni red vseh tistih odličnih plavalcev, ki so sledili Borutu. Tu je nedvomno njegov brat Darjan z odličnimi rezultati na 200, 400 in 1500 m kravl, od katerih bi morali na prvo mesto postaviti nov mladinski rekord na 1500 m kravl, rezultat, ki ga vse do letošnje
Nova Gorica ima nove prvake
NOVA GORICA — Smučarski klub Lokve je ob koncu letošnje zelo pisane zimske sezone priredil na Lokvah občinsko prvenstvo v smučarskih tekih za vse kategorije. Udeležba je bila zelo dobra, saj se je tekmovanja udeležilo 60 smučarjev tekačev iz Lokev, Čepovana, Lokovca, Vrat, Nove Gorice in Šempetra in tudi iz delovnih organizacij Meblo, Vozila, APG Gorica, bolnišnica, komunala in drugih. Tekmovanje je bilo na 3 in 6 km dolgi progi.
Rezultati — pionirke: 1. Podgornik 17,27, 2. Bolčina 18,27, 3. VVinkler (vse ŠŠD Čepovan) 19,39, pionirji: 1. Muhor 12,49 (EGŠC), 2. Krivec 15,37, 3. Rijavec (oba Lokve) 16,03; mladinke: 1. Vončina 17,24, 2. Mrak 17,39, 3. Bremec (vse ŠŠD Čepovan) 20,36; mladinci: 1. Pungeršek (SK Lokve)* 26,04, 2. Rijavec 26,46, 3. Grginič EGŠC.) 29,39; mlajše članice: 1.. Špacapan (EGŠC) 21,46; mlajši člani: 1. Krivec (EGŠC) 22,11,2. Bizjak 23,53, 3/Kogoj (oba SK Lokve) 29,31; starejše članice: 1. Bolčina (ŠŠD Čepovan) 17,21; starejši člani: 1. Likar (EGŠC) 24.31, 2. Bizjak (Komunala) 27,14,	3. Špacapan
(EGŠC) 27,34; veteranke: 1. Ličen 21,29, 2. Močnik (obe Bolnišnica) 26,10; veterani: 1. Lazar 13,46, 2. Mihelič (oba APG) 15,44, 3. Munih (Meblo) 16,21.
RAJMOND KOLENC
SD Turnišče občinski prvak
PTUJ — Na občinskem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško je nastopilo 73 strelcev. Na republiškem prvenstvu v Novi Gorici bo občino zastopala selekcija Ptuja.
sezone pozimi ni nikoli dosegel Borut. Tu je »večni drugi« Boris Novak, ki je zelo ogrozil Mirana Kosa na 100 m hrbtno, premagal državnega prvaka na 100 m prsno Ferenca v disciplini na 200 m prsno, zlasti pa je navdušil z odličnim rekordom na 400 m mešano. Zanimiva je ugotovitev, da je Borut Petrič sicer dosegel 8 novih rekordnih rezultatov, da je pa hkrati izgubil kar 4 svoje mladinske rekorde, prav tiste, za katere smo mislili, da bodo ostali dolga leta njegovi. Darjan mu je »odvzel« rekorde na 400, 800 in 1500 m kravl, Novak pa na 400 m mešano, lu je še Miran Kos z novima rekordnima izidoma na 100 in 200 m hrbtno, izmed katerih je zlasti tisti na 200 m vsega 5 stotink sekunde slabši od absolutnega rekorda Nenada Miloša.
Še mnogo je imen med člani, ki so prijetno presenetili. To velja predvsem za brata Ševa v delfinu in hrbtnem, pa Dopsaj, ki je v odsotnosti Boruta Petriča zlahka zmagal na 100 m kravl, morda nekoliko novo ime v vrhu jugoslovanske elite pa je Djerdj Cabafi iz Sente,-plavalec iz izredno uspešne plavalne generacije letnika 1964, ki je z rezultatom na 100 m kravl najavil kandidaturo za člana štafete 4x100 m kravl za EP.
Čeprav je bila tudi v ženskem delu tekmovanja dosežena vrsta novih rekordov, moramo vendarle ugotoviti, da po kvalitetnem vrhu naše žensko plavanje še vedno zaostaja za moškim. Po številu zlatih kolajn je bila najuspešnejša Ana Košuta iz Dubrovnika, ki je osvojila tri naslove, po dvakrat zlati so Cesnikova, Praprotni-kova in Kosirnikova, po enkrat pa Krašovčeva, Porentova in Šeparoviče-va. Poleg teh prvakinj je treba omeniti še novi rekorderki Avbljevo in Ber-ložnikovo, pa najmlajši rekorderki, komaj 13-letni Alaufovo in Zavratni-
Meninski veleslalom uspel
GORNJI GRAD - V nedeljo je PD Gornji grad uspešno izvedlo že četrti veleslalom na Menini planini, ki so se ga udeležili planinci iz petih PD mozirske občine. Skupaj je nastopilo kar 83 planincev vseh generacij. Organizatorjem so bili v veliko pomoč domžalski radioamaterji, tako da je tekmovanje na dobro pripravljeni progi teklo hitro in varno. Udeleženci so zadovoljni zapuščali Menino planino. Na tekmi je bila najuspešnejša ekipa domačinov. To priložnost so planinci izkoristili tudi za pogovore o nadaljnjem sodelovanju. Tudi do poletja, ko bo dom na Menini planini redno oskrbovan bo odprt vsako lepo soboto in nedeljo, obiskovalcem pa bodo na voljo prenočišča, čaj in pijača.
FRANC PAHOVNIK
SAH SAH ŠAH ŠAH ŠAH SA
Nezadržni Psahis povečal prednost na celo točko
V sedmem kolu mednarodnega turnirja Bosna 81 je prvi favorit kot črni premagal Langewega
SARAJEVO, 26. marca — Sovjetski državni prvak, mednarodni mojster Psahis je po sedmem kolo tradicionalnega, 20. mednarodnega turnirja že celo točko pred najnevarnejšim zasledovalcem, vzhodnonemškim velemojstrom Uhlmannom. Vodilni je bil tudi edini, ki je v tem kolu osvojil celo točko.
Djurič, Uusi 6(1),
Rezultati 7. kola: Kurajica : Csom remi, Arapovič : Uhlmann remi, Lan-geweg : Psahis 0:1, Janša : Kneževič remi, Kelečevič : Martinovič remi, Osmanovič : Lukacs remi. Klarič : Dizdarevič prek., Draško : Čekro prek.
V nadaljevanju prekinjene partije iz 6. kola sta Martinovič in Kurajica remizirala.
Vrstni red: Psahis 6, Uhlmann 5, Kurajica 4,5, Csom, Langeweg, Lukacs, Arapovič 3,5, Janša 3 itd.
Talj dohitel Gipslisa
TALLIN, 26. marca — Pred zadnjim kolom Keresovega memoriala imata Talj in Gipslis enako število točk, njuno srečanje v tem kolu pa se je končalo remi. Bivši svetovni prvak je dohitel Gipslisa z zmago v 13. kolu, ko je premagal Vogta. Naš Djurič je v
13.	kolu remiziral z Vajngoldom, v
14.	pa je prekinil z Nejem.
Vrstni red: Talj, Gipslis 9, Gufeljd 8, Ftačnik. Nej 7,5 (1), Bagirov 7,5, Bronštejn 7,2 (2), Petursson 7 (1),
Kjarner 6,5 (1).
Voremaa 4,5.
Nunn pred Matulovičem
HELSINKI, 26. marca - V derbiju mednarodnega turnirja je MatuloVič dosegel dobljen položaj z Nunnom, vendar je kasneje naredil napako, tako da se je angleški velemojster rešil v remi. {
Vrstni'red: Nunn 6, Matulovič 5,5, Farago, Rantanen, Sznapik 5 itd. Do konca turnirja so še tri kola.
Dopisni šahisti za ženski in mladinski naslov
LJUBLJANA - Odbor za dopisni šah je razpisal republiško prvenstvo-za članice in mladince. Nastopajo lahko vse članice, ki živijo v Sloveniji in plačajo prijavnino 50 dinarjev. Za mladinsko prvenstvo pa se lahko prijavijo igralci, rojeni leta 1962 in mlajši, vpisnina zanje pa je 30 dinarjev. Prijave in vpisnino sprejema šahovska zveza Slovenije, Ljubljana, Cankarjeva 1.	J. J.
kovo, ki sta že posegli v jugoslovanski vrh. Na splošno lahko ugotovimo, da je naš ženski tekmovalni del zelo mlad, saj se pretežni del najboljših plavalk suče med 14. in 15. letom starosti. To je sicer zelo spodbudno in perspektivno, toda zelo malo je bilo doslej tistih, ki so iz teh pionirskih vrst prestopile v mladinski kategoriji prag evropske kvalitete.
Letošnje državno prvenstvo je bilo prvič po novem tekmovalnem sistemu: brez ekipnega tekmovanja ter z dvema finalnima tekoma. Prav verjetno je, da je delno tudi novi sistem vplival na odlične rezultate. Plavalci so bili razbremenjeni boja za točke in so se lahko resnično posvetili izključno svojim disciplinam, brez taktizira-, nja in drugih obremenitev. Tudi dvojni finalni nastop je bil za tekmovalce zelo privlačen, saj je omogočal mnogo večjemu Številu tekmovalcev popoldanski finalni nastop. Kljub temu, da je na prvenstvu manjkalo nekaj tekmovalcev, ki bi sodili vsaj v finale - B, pa moramo ugotoviti, da je novi sistem na štartu uspel.
Dobra organizacija tekmovanja v rokah preskušenih plavalnih delavcev PK Triglav, gostoljubnost domačinov, odličen objekt, vse je pripomoglo, da je novi plavalni center v Cerknem postal zelo popularen v jugoslovanskem plavalnem športu.
MITJA PREŠERN
nedik, Križaj in Strel, ki sta se v skupnem vrstnem redu uvrstila med prvih 32, pa bosta štartala tudi na nedeljski paralelni tekmi, ki šteje samo za ekipno uvrstitev. JOŽE DEKLEVA
Več ko 1000 gradbincev na ŠIG
LJUBLJANA - Več kot 1000 tek-movalcev in tekmovalk se je ob dveh sobotah udeležilo 19. zimskošportnih iger gradbincev v Kranjski gori in Ratečah. Udeježenci iz 93 delovnih organizacij so vnovič potrdili namero gradbenikov, da nadaljujejo upeljano tradicijo teh tekmovanj. Organizacijo je dobro izvedlo SGP Grosuplje.
Dva prelepa sončna dneva sta še posebej prispevala k odličnemu razpoloženju vseh tekmujočih. Tovarna Elan pa razpoloženje, saj je podarila štiri pare smuči, ki so jih po žrebanju dobili srečni dobitniki, udeleženci ŠIG.
Gradbinci so ob tej priložnosti sklenili, da bodo prihodnje igre organizirali že v februarju v dveh zaporednih dnevih. Obenem pa bodo spremenili tudi že vsa leta vpeljano kategorizacijo po starosti in upoštevali določila SZS. Tako bodo poslej ločeno v svojih skupinah tekmovali tudi udeleženci in udeleženke stari nad 50 let, saj jih je med njimi še kar precej aktivnih.
V	obeh delih tekmovanj so se najbolj izkazali tile: veleslalom, ženske nad 30 let: 1. Vindišar (Kranj), 2. Košič-Šonc (Velenje), 3. Omahen (Grosuplje); do 30 let. 1. Hafner (Termika Lj), 2. Stanovnik (Gradis), 3. Muraus (Konstruktor Mb); moški nad 40 let: 1. Slivnik, 2. Čop (oba Gradb. Kranj), 3. Vidic (Gradis, Kranj); od 33 do 40 let: 1. Klinar (Gradb. Kranj), 2. Markovič (Grosuplje), 3. Wolle (Gradnik Logatec); do 33 let: 1. Kavčič, 2. Vodopivec (oba SCT Lj), 3. Rozman (Tržič); teki, ženske nad 30 let: 1. Vodnik (Tehnik, Šk. Loka), 2. Hvasti (Gradb. Kranj), 3. Jemec (Geodet, zavod SRS); do 30 let: 1. Šuštaršič (Gradb. Kranj), 2. Gabor (Zavod za urban. Mb), 3. Žvan (Bohinj); moški nad 40 let: 1. Rozman (GP Bohinj), 2. Bahar (GIP Obnova Lj), 3. Dolenc (Gradb. Kranj); od 33-40 let: 1. Albreht (Gorenje Radovljica), 2. Žabre (Elim Jes.), 3. Vodnik (Tehnik Šk. Loka); do 33 let: 1. Piber (Gradis Lj), 2. Kalan (Gradb. Kranj), 3. Zupan (Gradb. Kranj).
V	skupni uvrstitvi je bila spet najbolj uspešna ekipa Gradbinca iz Kranja pred Gradisom (Ljubljana), Slovenija ceste-Tehnika (Ljubljana), SGP Grosuplje, SGP Tehnik. PAP Ljubljana, Geodetski zavod SRS, Nivo Celje, SGP Konstruktor Maribor, Standard Invest Ljubljana.
MAKS MEGUŠAR
Na osnovi svojega sklepa z dne 5. 3. 1981 ter na pddlagi 27., 28., 29., 30., 127. ter 128. člena statuta TOZD Opera in balet SNG Ljubljana
Svet TOZD Opera in balet SNG Ljubljana
RAZPISUJE
proste naloge in opravila delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo 4 let
UMETNIŠKEGA VODJO TOZD
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	visoka strokovna izobrazba (AG) oziroma druga ustrezna visoka izobrazba
—	znanje dveh svetovnih jezikov
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj
Za zgoraj navedene proste naloge in opravila se lahko prijavijo kandidati, ki poleg navedenih pogojev izpolnjujejo še posebne pogoje, da so se v dosedanjem delu izkazali z organizacijsko sposobnostjo in samostojnostjo, z zavzetostjo za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov in za nagrajevanje po delu ter z moralno etičnimi vrlinami,	9
Stanovanja ni na voljo.
Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, naj v roku, 15 dni po objavi razpisa pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov:
TOZD OPERA IN BALET, Župančičeva 1, 61000 Ljubljana
»Za razpisno komisijo«
O izbiri kandidata bodo prijavljeni obveščeni v zakonskem roku.
27-2041
SLOVIN SLO VENI J AVI NO TOZD ŽALEC, ŽALEC Polnilnica COCA-COLE
Po sklepu odbora za delovna razmerja
razpisujemo prosta dela in naloge
1. VODENJE RAČUNOVODSTVA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	višja oz. srednja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri
-	tri leta delovnih izkušenj na enakih oz. pJtlobnih delih
•
Delovno razmerje za razpisana dela in naloge sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece.
Kandidati morajo v 15 dneh od dneva objave vložiti pisne vloge z vsemi potrebnimi dokazili na gornji naslov.
26-2026
Ljutomerčani si največ obetajo od živinoreje
V ljutomerski občini snujejo petletni družbeni in gospodarski načrt trezno, glede na možnosti in naravne pogoje — Poudarek na kmetijstvu
LJUTOMER, 26. marca - Družbeni in gospodarski razvoj ljutomerske občine v prihodnjih petih letih je zasnovan na objektivnih materialnih in naravnih možnostih in na nadaljnjem razvoju že obstoječe industrije, predvsem pa kmetijstva in s tem predelovalne industrije. Petletni družbeni načrt razvoja občine, Id so ga danes sprejeli delegati zborov občinske skupščine, predvideva devetodstotno rast industrijske proizvodnje in štiri odstotno rast kmetijske proizvodnje.
Temu primerno se bo povečalo tudi število zaposlenih. V petih letih bo ob štiriodstotnem letnem povečanju števila zaposlenih dobilo zaposlitev 1150 delavcev, vsega skupaj pa jih bo v občini ob koncu srednjeročnega obdobja že nekaj več kot 6300. Če bodo v gospodarstvu in tudi v družbenih dejavnostih v petih letih v celoti izpolnjene zastavljene naloge, bo ljutomerska občina leta 1985 dosegla 75-odstotno povprečno višino slovenskega družbenega proizvoda. To pa je, kot so danes ob sprejemanju razvojnega dokumenta poudarili delegati zborov občinske skupščine, objektivno možno in v ce-
SPREHOD
PO
TRŽNICAH
LJUBLJaNA, 26. marca — Stojnice na naših tržnicah so iz dneva v dan bolj založene. Vse več je zelenjave pa tudi sadja je že kar dovolj. Cene pa so po poročilih naših dopisnikov bile danes naslednje:
Zelene solate ne manjka, prodajajo pa jo po 70 do 120 din. V Novi Gorici stane kilogram solate 70 do 79,88 din, v Kamniku je po 70,10 do 120^ din, od 70 do 100 je na ljubljanski tržnici. Po 80 din jo prodajajo na Vodnikovem trgu v Mariboru, v Celju po 75 do 100 din. Na soboškem trgu, kjer prodaja sadje in zelenjavo le prodajalec Poljoopskr-be, je solata po 84 din, v Novem mestu je po 90 din in v Kopru po 120 din. Večja je razlika v cenah na posameznih tržnicah pri radi-ču in sicer se giblje njegova cena od 52,27 (Nova Gorica) do 160 din (Kamnik). V Kopru je po 60 do 80 din, Mariborčani ga dobijo po 80 do 90, na ljubljanski tržnici pa je treba zanj odšteti 120 din. Regrat se najbolj izplača kupiti novogoriškim gospodinjam, saj ga na tamkajšnji tržnici prodajajo po 25 din kilogram, medtem ko ga kupci v Ljubljani plačajo po 80 do 120 din. Se dražji pa je na trgu v Kamniku, kjer ga nudijo po 160 din kilo. V Kopru je po 50 din, po 60 je na mariborskem trgu, v Celju pa od 60 do 80 din. Na novomeški tržnici ga prodajajo na merice — po 10 din. Čebula je naprodaj od 12 do 20 (Ljubljana) pa do 30 din (Kamnik), v Mariboru po 20 do 30 din. Po 24,65 prodajajo čebulo v Novi Gorici. Čebulček prodajajo na kilogram, liter ali merice. Liter čebulčka dobite na ljubljanskem trgu po 100 din, v Novem mestu po 60 din (120 din kg). Kilogram čebulčka na celjski tržnici pa stane od 200 do 300 din. Jajca so po 5 do 6 din (samo po 5 v Celju in Murski Soboti).
Jabolka, pomaranče in hruške imajo povsod. Tudi limone in grenivke ne manjkajo. Ocena založenosti tržnic: Ljubljana, Celje - dobro; Nova Gorica, Novo mesto — zadovoljivo; Maribor — pomanjkljivo; Kamnik, Koper, Murska Sobota - slabo.
Livija Bertok, branjevka iz Kopra pravi: »Malo raste, zato je pa drago. Imam dosti radiča, pa ga ne morem prodati. Ne verjamem pa, da je dražji kot v trgovinah.« Tako pravi ona. Ko pa prideš na tržnico in ti nekatere branjevke, ki skorajda ne prodajajo drugega kot šopke peteršilja po 20 din, se kar zdrzneš. Gospodinja Marija Jurinčič pa je pripomnila: »Izbira na tržnici je zanič, branjevke pretirano navijajo cene, zato pri njih ne kupujem.«
DOPISNIKI DELA
loti uresničljivo.
Kmetijstvo v ljutomerski občini bo dobilo v prihodnjih petih letih še več veljave kot v preteklih. Temu primerna pa bo tudi skrb nosilcev razvoja kmetijstva na tem področju. Enotno začrtana kmetijska politika v občini ih seveda v sozdu ABC Pomurka in sozdu Slovin (za vinogradništvo), bi tako zagotavljala štiriodstotno letno rast kmetijske proizvodnje, katere neposredni nosilci so Ljutomerčan, Kmetijska zadruga
• V ljutomerski občini želijo z vrsto ukrepov, vpletenih tudi v prostorski načrt, ohraniti nedotaknjene čimvečje površine obdelovalne zemlje. Tako bodo blokovska stanovanja gradili le v Ljutomeru (244) in Razkrižju (šest), zasebne gradnje pa bodo tudi v prihodnjih petih letih dovoljene v že obstoječih stanovanjskih naseljih, Id še zdaleč niso pozidana. Tudi zemlja, Id je namenjena za industrijsko cono v Ljutomeru, mora biti primemo obdelana vse do pričetka gradnje objektov. Vsega skupaj bo v občini po letu 1985 pozidano deset odstotkov površin ali 1881 hektarov.
Ljutomer-Križevci skupaj s kooperanti, potem ljutomerski Mle-kopromet in Emonin tozd Agro-plod.
Ob tem, da bodo v občini v petih letih meliorirali 950 zemljišč, zložili pa kar 1300 hektarov obdelovalne zemlje, kar je seveda osnova za bistveno povečanje tržne proizvodnje pšenice, koruze, sladkorne pese, vrtnin in jagodičevja (tozd Agroplod), bo dan poudarek razvoju živinoreje, od katerega kmetijstvo v občini pričakuje tudi največ dohodka. Temu ustrezno je naravnana tudi investicijska politika v prihodnjih petih letih, ko bodo v občini zgradili sodobne hleve, perutninarsko farmo, posodobili mešal-nico močnih krmil in dokončali tudi obnovo mesno-predeloval-nega obrata ABC Pomurke. K hitrejšemu razvoju kmetijstva bodo seveda veliko prispevala tudi vlaganja v zasebno kmetijstvo oziroma kmetijsko kooperacijo.
Tudi naložbe v industrijo, katerih skupna vrednost v občini bo v petih letih presegla štiri milijarde dinarjev, bodo imele svoj delež pri hitrejšem razvoju ljutomerske občine. Z novimi vlaganji v industrijo želijo V občini dodobra spremeniti tehnološko manj zahtevno proizvodnjo v kapitalno, s tem pa doseči tudi boljšo in širšo dohodkovno povezanost ozda in tozdov v občini in širše.
Tak razvoj v svojih načrtih seveda načrtujejo v Tehnostroju, Marlesu, Imgradu, Industriji usnja itd. Svoj delež k razvoju občine bo v prihodnjih petih letih prispeval tudi Krkin obrat za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov za domači in tuji trg. V ljutomerski občini si pracej obetajo tudi od proizvodnje kaprolakta-na, ki jo načrtujejo v prihodnjih petih letih in za kar so v okviru Imgrada ustanovili konzorcij.
IVAN GERENČER
Trgovci se zdaj bolj potrudijo
Po združitvi poljčanske in bistriške trgovine so tudi občani zadovoljni
SLOVENSKA BISTRICA, 26. marca — Trgovska delovna organizacija Preskrba, ki je nastala po združitvi poljčanskih in bistriških trgovcev, je že dlje časa deležna precejšnje družbene pozornosti, danes pa so, pred dobrim letom zastavljene naloge, ocenili tudi člani izvršnega sveta bistriške občinske skupščine. Pri tem so poudarili, da so z nekaterimi dosežki lahko zadovoljni, predvsem pa so ugodno ocenili delo trgovcev v lanskih mesecih, ko je bilo marsikje čutiti veliko pomanjkanje določenih vrst živil. Zal med tremi tozdi še zmeraj niso uspeli do konca izpeljati delitve dela, to pa so ugotavljali tudi za sozd Tirno, v katerega je preskrba vključena. Tozdi se še niso docela otresli nekdanjega poslovanja, ko so bili organizirani kot delovne organizacije, to pa se še najbolj odraža pri nekaterih komercialnih nalogah.
D.U.
Vse več mladih išče zaposlitev
Med vzroki je tudi slaba kadrovska politika, ki diplomantom v mariborski občini povzroča težave
MARIBOR, 26. marca - Pred dvema letoma ni bilo na območju podravske regije niti enega nezaposlenega z visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo, danes pa jih je vedno več.
Samo v ptujski občini je trenutno 86 brezposelnih: od tega 76 s srednjo in deset z višjo strokovno izobrazbo. V Mariboru čaka na delo 24 mladih z visoko izobrazbo, 55 z višjo in 315 s prednjo strokovno izobrazbo. V Slovenski Bistrici čaka na delo eden z visoko, pet z višjo in 23 s srednjo izobrazbo. V Lenartu je malo bolje, ker čakajo na delo le tisti s srednjo izobrazbo, devet jih je, v Ormožu pa trije z višjo in lis srednjo strokovno izobrazbo.
Kje so vzroki, da čedalje več mladih ostaja pred vrati? V Sloveniji je trenutno na seznamu 900 nezaposlenih gimnazijskih maturantov, ob tem pa so menda v Kopru ponudili 50 gimnazijskim maturantom zaposlitev, pa
Nepozabne kurirske poti
Iz kraja v kraj, po cestah, strminah in gozdovih, potujejo pionirji in varno nosijo zaupano jim pošto ter obujajo spomine na slavne dogodke
KAMNIK, LJUBNO, ČRNA NA KOROŠKEM, MARIBOR, JA-SNICA PRI KOČEVJU, PODBRDO, 26. marca - Kurirčkovo pošto, ki bo prepotovala Gorenjsko, so danes pionirji-knrirji iz Stranj, kjer je kurirčkova torba prenočila, odnesli proti Velikemu jezu pri Kamniku, kjer so jo prevzeli pionirji osnovne šole Toma Brejca. Ti so jo po ulicah Kamnika prenesli do spomenika pri tovarni usnja Utok, kjer so jo po krajši slovesnosti prevzeli pionirji Zavoda za usposabljanje Invalidne mladine, Id bodo zaupno sporočilo shranili do jutrišnjega dne, ko bo v Kamniku pred Titanom osrednja slovesnost ob letošnji kurirčkovi pošti — to bodo nato prevzeli kranjski pionirji.
kot vedno, priložnost izkoristili za prisrčne pogovore z nekdanjimi borci, ki so jim radi pripovedovali o dogodkih iz narodnoosvobodilne borbe v njihovem domačem območju.Tudi šolarji iz Črne so na partizanskem Smrekovcu prevzeli torbico od vrstnikov iz mozirske občine, zatem pa
Koroška proga kurirčkove pošte je danes zaključila svojo pot po mozirski občini. Skupina trinajstih pionirjev iz osnovne šole Ljubno ob Savinji — na težavni poti na Smrekovec so jih spremljali taborniki, borci in teritorialci — se je zagrizla v strmino že pred sedmo zjutraj, saj jih je čakal naporen, toda nepozaben pohod in na vrhu še veselo srečanje z vrstniki iz Raven na Koroškem, ki so se na Smrekovec povzpeli z druge strani. V petih dneh — od sobote, ko so v Podvolovljeku krenili na pot prvi letošnji kurirji, je kurirčkova pošta obšla vse osnovne in podružnične šole v mozirski občini. Povsod so bili mitingi, ki so se jih udeležili tudi številni krajani, pionirji pa so,
Nov zračili most med Mariborom in Ohridom
Privlačni paketi zbujajo zanimanje Slovencev -Gostje iz Makedonije bodo obiskovali Štajersko
MARIBOR, 26. marca — Pred leti so bili Slovenci bolj redki gostje ob obali Ohridskega jezera. Leta 1977 je Kompas uvedel zračni most Ljubljana-Ohrid in že prvo leto je organizirano obiskalo Ohrid 1000 'Slovencev. Leta 1978 je tam letovalo že 3000, leta 1979 že 5000 in lani 7200 Slovencev. Na zadnjem srečanju predstavnikov družbenopolitičnega življenja in turističnega gospodarstva Ohrida' in Struge ter Maribora pa so se dogovorili o novem zračnem mostu iz Maribora v Ohrid. Načrtujejo, da bo kraje ob Ohridu letos obiskalo okoli 1000 gostov iz severne Slovenije.
Ta dogovor pa ni zanimiv samo za Ohrid in okolico, saj so se istočasno dogovorili, da bo prišlo v severno Slovenijo približno toliko gostov iz Makedonije. To pa bo tudi prva večja skupina makedonskih gostov v severni Sloveniji. Še več, zastopniki Kompasa se dogovarjajo tudi s predstavniki turističnega gospodarstva z Gorenjske in si želijo, da bi šestdnevni makedonski obisk delili. Tri dni na Gorenjskem in tri dni na Štajerskem.
Zakaj naenkrat takšno zanimanje Slovencev za Ohrid in okolico? Če brskamo po letošnjih cenikih, lahko kaj hitro ugotovimo. da je pred in posezonski paket zelo zanimiv, saj stane te-
denski program, v katerega so vključeni številni izleti, samo 4300 dinarjev. Tudi letni paket, ki ga bodo začeli prodajati od L aprila naprej, bo pritegnil pozornost. Sedemdnevni program bo stal 5600 dinarjev na osebo, štirinajstdnevni pa 9750 dinarjev. Ne smemo pozabiti, da se obmorski hotelirji z visokimi cenami in številnimi drugimi izgovori že otepajo domačega gosta in da bo notranjost postajala čedalje bolj zanimiva.
Zračni most tako iz Ljubljane kot tudi iz Maribora pa bo zanimiv tudi za ostalo gospodarstvo, saj ima vsako letalo prostora za dve do pet ton blaga.
JOŽE JERMAN
Kritična ocena gasilcev
Mariborski gasilci menijo, da investitorji in projektanti premalo upoštevajo požamo-varnostne ukrepe — Nujni so bazeni s požarno vodo
so jo ponesli proti Mežiški dolini. V Cmi so ob prihodu kurirčkove pošte pripravili prikupen kulturni program, k spomeniku NOB pred novim kulturnim domom pa so prihiteli tudi pionirji s podružničnih šol in tako prinesli svoja kurirska sporočila. 'Pionirjem — kurirjem je spregovoril tudi predstavnik ZZB NOV iz Črne in posebej poudaril velik pomen ohranjevanja in razvijanja svetlih tradicij NOB. Iz Črne so šolarji kurirčkovo torbico ponesli proti Mežici, kjer so ji domačim prav tako pripravili izjemno prisrčen sprejem. V Mežici bo kurirčkova pošta tudi prenočila. Jutri pa bo nadaljevala pot proti Prevaljam.
Štajerska veja kurirčkove pošte, ki je te dni v mariborski občini, je danes ob 8. uri krenila iz Žiteče vasi. Ob 10. uri je bila na osnovni šoli bratov Graif v Spodnjem Dupleku ter ob 12. uri v Dvorjanah, kjer je tudi prenočila.
Ob štajerski veji gresta v Mariboru vsak dan na pot tudi dve občinski pošti, prva je krenila ob -7. uri iz Ceršaka, ob 8. uri je bila na Vranjem vrhu, ob 9. uri na Sladkem vrhu, ob 11. uri v Velki ter ob 13. uri v Jakobskem dolu, kjer je na osnovni šoli prenočila.
Druga občinska štafeta pa je krenila ob 7. uri iz Slivnice, ob 8. uri je bila v Framu, ob 9. uri v Račah, ob 11. uri v Marjeti na Dravskem polju in ob 12. uri v Strašah, kjer prenočuje.
Na svoji poti so se kurirji ustavljali tudi pri vseh spomenikih NOB in drugih zgodovinskih obeležjih. Povsod so ji pionirji pripravili partizanske mitinge, pionirjem pa so borci pripovedovali dogodke iz NOB.
Dolenjevaški pionirji so danes prinesli po gozdu ob cesti Ribni ca-Kočevje do Jasnice kurirčkovo pošto. S tem so ribniški pionirji predali pošto kočevskim. Na manjši slovesnosti je pionirjem
spregovoril predsednik Zveze prijateljev mladine Kočevje Stane Jajetič. Pionirji iz osnovnih šol Dolenja vas, Stara cerkev, Struge, Kočevje in nonet šole iz Željn so skupaj s pripadniki JLA iz Ribnice pripravili kulturni program. Delavci RSNZ so pripravili sprejem za pionirje.
Z Jasnice so odnesli torbo šolali celodnevne osnovne šole Stara cerkev, ki so v svojem kraju pri spomeniku pripravili krajši program. Iz Stare cerkve so pionirji odnesli torbo spet po stranskih poteh do podružnične osnovne šole v Strugah, Kjer bo pošta prenočila. Pošta bo jutri nadaljevala pot proti Željnam.
Kurirčkova pošta, ki so jo danes na Stopniku na meji med idrijsko in tolminsko občino, pionirji iz Mosta na Soči prevzeli iz rok cerkljanskih vrstnikov, bo danes prepotovala celo Baško grapo. Po proslavi na Mostu na Soči so jo namreč tamkajšnji kurirji odnesli do grobnice padlih na Slatanah nad Knežo, kjer jih je pričakala kurirska trojka iz Podbrda.
DOPISNIKI DELA
H fig šh.V!:l	-mm
je niti eden ni sprejel. To pomeni, da gimnazijski maturnati vsaj v večini še niso redni kandidati za zaposlitev, zato menijo v skupnostih za zaposlovanje, da bi morali te podatke jemati bolj z rezervo. Drugače pa je s tistimi mladimi, ki bi se resnično hoteli zaposliti, pa jim v kadrovskih službah delovnih organizacij lepo povedo, da so sicer od njih štiri ali še več let dobivali kadrovske štipendije, da pa dela žal ni. Pri tem omenijo celo, da štipendije ni treba vračati. Oprostijo se, da je čas pač takšen, da jih trenutno ne potrebujejo.
Dejstvo je, menijo v Podravju, da delovne organizacije ne bi smele tako delati, da je to odraz nesposobnosti kadrovskih služb in ne trenutnega gospodarskega položaja. Še več. Delavci premalo ali celo nič ne odločajo o kadrovski politiki, potem pa pride do čakajočih v zavodih za zaposlovanje. Kadrovske službe ne bodo nikoli priznale, da nimajo prave kadrovske politike, to pa povzroča pri mladih hude probleme. Roko na srce, pri nezaposlenosti so problem mladi in ne toliko stari iskalci zaposlitve, kajti med starejšimi so sicer resnejši socialni problemi, toda marsikdo med njimi si pravega dela niti ne želi.
Mlade bi lahko hitreje zaposlili takrat, ko bi hitreje preobrazili gospodarstvo. Ta proces teče vse prepočasi. Gospodarske panoge, ki imajo vse možnosti za hitrejši in boljši razvoj, bi lahko sprejele tudi več delavcev, kot pa je to z resolucijo določeno. Prav tako pa bi morale vse delovne organizacije temeljito pregledati naglo naraščanje števila nadur in pogodbenega dela. Nadure in pogodbeno delo pa naraščajo zato, ker zanje ni treba plačevati toliko dajatev in tako povzročijo manj »problemov«. Za delovno organizacijo morda, toda za družbo je takšna politika nepravilna in ji dodaja nekatere probleme, ki bi jih ne bilo treba.
JOŽE JERMAN
Veplasove jadralne deske ne zaostajajo za tujimi
Velenjska tovarna bo letos izvozila najmanj dva tisoč teh športnih pripomočkov - Kmalu tudi jader ne bodo uvažali
VELENJE, 26. marca - V velenjskem Veplasu bodo letos izdelali šest tisoč jadralnih desk, od katerih bodo večino izvozili. To je za Veplas, Id doslej še ni izvažal, pomembna prelomnica, še zlasti zato, ker gre za izdelek, ki je v celoti rezultat domačega znanja.
Veplasova jadralna deska iz poliestra — jadro je uvoženo — po kakovosti menda prav nič ne zaostaja za nekaterimi tovrstnimi tujimi izdedki. To dokazujejo tudi s podatkom, da so za okrog dva tisoč jadralnih desk že našli kupce na zahodnem trgu, v celoti pa jih bodo letos izvozili - sodeč po zanimanj u v tu jini - vsaj dvakrat toliko. Tako bi Veplas letos ustvaril okrog 25 milijonov dinarjev izvoza in s tem precej presegel načrtovani nujen izvoz.
Nekaj novih jadralnih desk bo torej tudi na domačem trgu. Ker ja zanimanje za to vrsto jadralnega športa tudi pri nas vse večje — najbolj se zanj ogrevajo generacije med šestnajstim in tridesetim letom — pa tudi pogojev zanj je kar dovolj, bo izdelovalec v naslednjih letih posvetil domači prodaji več pozornosti. Razmišljajo tudi o dopolnitvi ponudbe jadralnih desk z ustreznimi oblačili, s čimer bi sezono jadranja na deskah močno podaljšali. Postopno nameravajo z domačim nadomestiti tudi zdaj še uvoženo jadro in tsjko k sedanjemu sodelovanju z drobnim gospodarstvom pritegniti še nekatere velike jugoslovanske izdelovalce športne opreme in konfekcije.
Veplasova jadralna deska se je dobro obnesla tudi na mednarodnih tekmovanjih. Na februarski regati v Cannesu se je tekmovalec na Veplasovem prototipu uvrstil na peto mesto, k dobremu rezultatu pa krepko pripomore tudi kakovost športnega pripomočka.
IVICA BURNIK
Nezadovoljni s pokopališkim redom
Tudi na zadnjem zboru KS niso rešili prostorske stiske celjskega pokopališča
CELJE, 26. marca — Zbor krajevnih skupnosti na zadnjem zasedanju ni sprejel odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pokopališkem redu, po katerem bi prepovedali uporabo pokopališkega prostora za družinske grobove.
V obrazložitvi odloka, ki je nastal zaradi izredne prostorske stiske, je bilo med drugim rečeno, da bi morali do ureditve centralnega pokopališča na sedanji lokaciji izkoristite vse možne razširitve najmanj za prihodnjih deset let. Da bi bilo to mogoče, bi pokopališče lahko širili na prostoru, kjer so vojaški grobovi iz prve in druge svetovne vojne oziroma tam, kjer so si občani brez dovoljenja postavili 28 hiš. Pri urejanju zemljišča bi seveda opravili ekshumacijo in identifikacijo posmrtnih ostankov pokopanih vojakov ter jih prenesli v skupno grobnico. Urejanje pokopališča bi trajalo dlje časa, pri čemer bi stroški za pokopno mesto dosegli najmanj 15 tisoč dinarjev po oceni pa bi bilo takih mest 2500. Ker primanjkuje pokopališkega prostora tudi na drugih pokopališčih v občini in ne le na mestnem pokopališču, bi morali pokopavati umrle v enojne, vrstne in žarne grobove.
Po mnenju predlagateljev odloka je družinski grob sestavljen iz dveh zaporednih grobov, v katerih je eno mesto neizkoriščeno tudi po deset let, v enojni grob pa je že v tem času mogoče pokopati dva pokojnika in šele po preteku desetih let še tretjega.
Prav s takšno utemeljitvijo pa se zbor krajevnih skupnosti ni strinjal. DRAGO HRIBAR
Srečanje z brigadirji -veterani
ROGAŠKA SLATINA, 26. marca •— Občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah ob sodelovanju centra za mladinske delovne akcije prireja v soboto, 28. marca srečanje brigadirjev te kozjanske občine. Na srečanju, ki bo ob 16. uri v osnovni šoli Boris Kidrič v Rogaški Slatini, bodo na prve povojne delovne akcije mladine obujali spomine brigadirji - veterani, brigadirjem z nedavnih akcij pa se bodo pridružili tudi mladi, ki se nameravajo na novo vključiti v organizirano prostovoljno delo mladine.
V. S.
V NEKAJ VRSTAH
Obrisi dvorane na Taboru
MARIBOR - Ob športnem parku Tabor se že kažejo obrisi nove večnamenske dvorane v Mariboru, ki so jo preimenovali v Telovadnice osnovnih šol. Investitor je temeljna telesno kulturna skupnost Maribor, izvajalec del pa mariborski Stavbar. Stala bo 205 milijonov dinarjev, denar pa so zagotovili s samoupravnim sporazumom za objekte splošnega družbenega pomena. V dvorani bo prostora za 4700 obiskovalcev, od tega bo 3800 sedežev. V prvi fazi pa bodo postavili le 2800 sedežev. Dvorana naj bi bila zgrajena prihodnje leto. (V. V., foto: B. C.)
Pogovor s pisateljicami v Mariboru
MARIBOR - Podružnica Društva slovenskih pisateljev v Mariboru je pripravila pogovor s svojimi članicami, ki so v zadnjem času izdale svoja dela — Nada Gaborovič je napisala roman »Razdalje«, Pavla Rovan povest »Kje so tiste stezice«, Karolina Kolmanič pa roman »Sence na belih listih«. Pogovor je vodil Emil Frelih, ki je govoril o značilnostih posameznih del. Udeleženci so se s pisateljicami pogovarjali o njihovih literarnih načrtih. (M. K.)
Popisovalci se pripravljajo na popis
ŠMARJE PRI JELŠAH — S popisom prebivalstva bodo imeli v šmarski občini, točneje na njenem redko naseljenem južnem območju, precej več dela, kot v občinah z bolj strnjenimi naselji. Čeprav bo en popisovalec v naseljih lahko obiskal tudi okoli sto občanov, jih bodo oni, ki bodo imeli na skrbi osrčje Kozjanskega, zmogli le nekaj deset. Na sedanjih tečajih sodeluje 180 popisovalcev, seznanjajo pa jih predvsem s posebnostmi popisa kmečkih gospodarstev, saj gre v tem primeru za izrazito kmečko območje. (V. S.)
V Celju odprli trgovino z drobno opremo
CELJE — V Cankarjevi ulici v Celju je celjski ,T^-ko‘ odprl novo specializirano trgovino z zgovornim imenom Dom. Celjani so z začetno izbiro res lahko zadovoljni, saj jim na policah ponujajo marsikaj, kar so v trgovinah doslej zaman iskali. Dovolj je lepih prtičev in drugih platnenih izdelkov, okrasnih blazin, lesenih in steklenih drobnjarij. Bogata je izbira okrasnih sveč, celo nekaj prikupnih svetilk uspešno razbija enolično ponudbo svetil. (I. B.)
Predavanje Mirka Kambiča o fotografiji
MARIBOR - Mariborska knjižnica je povabila v goste magistra Mirka Kambiča, ki bo prihodnji torek, 31. marca ob 19. uri v veliki čitalnici Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu 2 v prvem nadstropju spregovoril o fotografiji. Magister Kambič bo prikazal tudi izbrane barvne diapozitive pod naslovom »Petindvajset let sem slikal svoje mesto«. (M. K.)
Zdravstveni objekti so lahko razporejeni drugače
Pobudo mariborske zdravstvene skupnosti o drugačni razporeditvi objektov je sprejela tudi MK SZDL
MARIBOR, 26. marca - Pobuda občinske zdravstvene skupnosti Maribor o delni prerazporeditvi objektov osnovnega zdravstvenega varstva (Studenci, Pobrežje) je sprejemljiva, ker ne posega v osnovne dlje, zastavljene v referendumskem programu, temveč zagotavlja smotrno razmestitev objektov osnovnega zdravstvenega varstva ob upoštevanju potreb in racionalni porabi denarja, so menili člani mestne konference SZDL Maribor, ko so razpravljali o uresničevanja referendumskega programa.
Znotraj delegatske skupščine skupnosti otroškega varstva naj bi pripravili za kar najširšo javno razpravo takšne rešitve, ki bodo prispevale k odpravljanju neskladja med stanovanjsko zidavo in zidavo vrtcev in jasli na območju Maribor - Jug.
V razpravi o predlogu družbenega načrta občine Maribor za naslednje srednjeročno obdobje so člani mestne konference ugotovili, da je stabilizacijsko naravnan in da daje usmeritve za prestrukturiranje gospodarstva. Na podlagi temeljnih ciljev pa mora--jo uskladiti tudi tekoča gospodarska gibanja, ki bistveno odstopajo od planske naravnanosti.
Članica predsedstva občinske konference SZDL Maribor Maj-
da Štruc je spregovorila o pripravah na skupščinske volitve in o spremembah volilne zakonodaje. Posebej je opozorila na pomen evidentiranja morebitnih kandidatov in enotne kadrovske evidence za družbene funkcije.
Mestna konferenca SZDL je sklenila, da bo letos decembra analizirala priprave na volitve. Sprejela je tudi program opravil v pripravah na volitve. Od strokovnih občinskih služb so zahtevali, naj dopolnijo in ažurirajo volilne imenike, saj je bilo pri zadnjih volitvah dosti kritičnih pripomb zaradi pomanjkljivih imenikov.
MARJAN KOS
Občine med seboj
SLOVENSKA BISTRICA — Pred šestimi leti se je občina Slovenska Bistrica pobratila s srbsko občino Svetoza-revo, lani pa je podpisala še listino o pobratenju s srbsko občino Cičevac. Medtem ko so stiki s Svetozarevom že kar dobro razviti, se sodelovanje z občino Čičevac šele začenja.
Za sodelovanje s Svetozarevom so Bistričani sprejeli poseben program. Po tem programu so navezale tesnej-še stike predvsem nekatere osnovne šole in vzgojnovar-stvene ustanove. Tako sodelujeta OŠ Slovenska Bistrica in OŠ 25. maj Svetozarevo, OŠ Poljčane pa z OŠ Bagar-dan. Vzgojnovarstveni zavod Slovenska Bistrica je navezal stike z otroškim vrtcem Svetozarevo. Dobro sodelujeta tudi krajevni skupnosti Poljčane in Stalič. Razen tega sodelujejo tudi zveza prijateljev mladine, občinska gasilska zveza, kulturne skupine, družbenopolitične organizacije itd.
Običajni so že vzajemni obiski delegacij družbenopolitičnih skupnosti ob občinskih praznikih, skupne mladinske delovne brigade in skupno letovanje otrok.
PRAVNA POSVETOVALNICA
MARIBOR, 26. marca - Občinska gasilska zveza Maribor ima okoli 3.200 članov, ki so vključeni v 55 društvih, med katerimi je 38 terenskih in 17 industrijskih društev. To soboto se bodo delegati gasilskih društev sestali na letni konferenci občinske gasilske zveze, in kritično spregovorili o doseženih rezultatih in preventivnih akcijah.
V ospredju njihove pozornosti bo prav gotovo naraščajoče število požarov v Mariboru in njihovi vzroki. »V primerjavi z lanskim letom število požarov letos narašča in tudi škoda je višja,« pravi predsednik občinske gasilske zveze Maribor Ferdo Golob. »Največ požarov še vedno povzročijo ljudje, ki ne upoštevajo niti najnujnejših požarno-var-nostnih predpisov. Starši premalo opozarjajo otroke, naj se ne igrajo z vžigalicami, ljudje so vse preveč neprevidni tudi pri zažiganju suhe trave in dračja zlasti ob obronkih gozdov. Tako so morale gasilske enote letos že trinajstkrat posredovati, da so preprečile razširitev požarov na bližnje gozdove. Da bi kar najbolj preprečili možnost požarov, smo se z organi požarne varnosti mariborske občinske skupščine dogovorili, da bomo preventivno pregledali vse zasebne in družbene stanovanjske zgradbe, obrtne
delavnice, trgovine in skladišča.«
Ferdo Golob je kritično spregovoril tudi o investitorjih in projektantih, ki bi morali bolj kot doslej upoštevati požamo-varnostne ukrepe in naprave. Še zlasti pa je poudaril, da oskrba Maribora z vodo ni zadovoljiva. »Lani smo ugotovili, da veliko hidrantov ni bilo uporabnih zaradi gradnje cest in blokov. Občinskim organom smo predlagali, da začno razmišljati o zidavi bazenov za požarno vodo na območjih, kjer vode ni dovolj. Nemalo težav pa nam povzročajo vozniki, ki svoja vozila vse prevečkrat nepravilno parkirajo tik ob ali nad hidranti.«
Sicer pa si mariborski gasilci prizadevajo, da bi v svoje vrste vključili kar največ pionirjev in mladincev. Na šolah ustanavljajo gasilske krožke oziroma gasilska društva »Mladi gasilec«. Pionirji in mladinci v gasilskih vrstah polagajo izpite iz gasilske preventi-
ve za bronasto, srebrno in zlato značko. Zelo dobro sodelujejo tudi s poklicnimi gasilci in enota-
FERDO GOLOB
mi civilne zaščite. Ferdo Golob je omenil še jubilej gasilskega društva Maribor-mesto, ki je imelo nedavno svoj 110. občni zbor. Najpomembnejše prireditve ob tem jubileju bodo med 19. in 21. junijem letos, ko bodo pripravili gasilsko razstavo in večjo gasilsko vajo, najzaslužnejšim članom pa bodo izročili zvezna, republiška in občinska gasilska priznanja.
MARJAN KOS
Prisilna zamenjava stanovanja
V. K., P. — Ali lahko lastnik hiše oziroma stanovanja zahteva prisilno zamenjavo stanovanja, če potrebuje stanovanje za svoje sorodnike?
ODGOVOR: Ob pogoju, da ponudi imetniku stanovanjske pravice v zameno drugo primerno stanovanje, to je stanovanje, ki ne pomeni bistvenega poslabšanja razmer uporabnikov stanovanja, ima lastnik družinske stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe, pravico do te prisilne zamenjave tudi v primeru, če hoče v stanovanje vseliti svojega polnoletnega otroka ali svoje starše.
Stanovanjska
pogodba
Ž. P., K. — Več let že uporabljate stanovanje in redno plačujete stanarino in druge dajatve. Ali lahko stanodajalec doseže vašo izselitev, ker ni bila sklenjena pismena stanovanjska pogodba?
ODGOVOR:' Čeprav zakon o stanovanjskih razmerjih predpisuje pismeno obliko za sklenitev veljavne stanovanjske pogodbe ter izrecno določa, da stanovanjska pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, ni veljavna, po
sodni praksi ni možna uveljavljati neveljavnosti te pogodbe zaradi pomanjkanja pismene oblike in zahtevati izselitev imetnika stanovanjske pravice, če je bila ustno dogovorjena pogodba realizirana in se je imetnik stanovanjske pravice vrnil v stanovanje ter ga uporabljal in redno plačeval stanarino in druge obveznosti. Lahko pa od stanovalca tudi zahtevate pismeno sklenitev stanovanjske pogodbe. Kolikor pa stanodajalec v 30 dneh od dneva vaše zahteve tega ne bo storil, bi lahko pri sodišču zahtevali, da v nepravdnem postopku s sklepom nadomesti stanovanjsko pogodbo.
Letni dopust
C. dr. K., S. - Ali ima delavec pravico izrabiti letni dopust v več delih in ali je v zakonu določeno, koliko delovnih dni mora najmanj trajati en del dopusta?
ODGOVOR: Po 93. členu zakona o delovnih razmerjih mora sicer delavec izrabiti dopust praviloma v nepretrganem trajanju. Če pa je tako določeno v samoupravnem splošnem aktu, lahko delavec v določenih primerih izrabi dopust v dveh ali več delih, pri čemer pa mora en del dopusta trajati nepretrgano najmanj 12 delovnih dni.
Varstveni dodatek
P.D..K. -- Radi bi vedeli, ali se pokojnina upokojenčevega zakonca upošteva pri presoji upo-kojenčeve upravičenosti do varstvenega dodatka?
ODGOVOR: Za upokojenče-vo upravičenost do varstvenega dodatka k pokojnini ne zadostuje, da odmerjena pokojnina ne dosega predpisanega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov (sedaj 4311 din). Izpolnjen mora biti še nadaljnji pogoj, to je, da njegovi prispevku in davku zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo zneska, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja s posebnim sklepom. Navedena skupnost je izdala sedaj veljavni sklep, o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka 10.4.1980 (Ur. 1. SRS, št. 10/1980). Po tem sklepu pa imajo pravico do varstvenega dodatka upokojenci, če njihovi prispevkom in davkom zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo: — 19900 din letno na upokojenca in — 9950 letno na posameznega člana gospodinjstva. - Med skupne dohodke upokojenca in družinskih članov pa se med drugim ne všteva pokojnina upokojenca, pokojnina in osebni doho-
dek upokojenčevega zakonca pa ne le v primeru, če ne presega dveh tretjin nujnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov (2874 din).
Invalidski dodatek
S. K., P. - Stari ste 48 let in ste nezaposleni. Ali ste po smrti vašega moža - vojaškega invalida II. skupine, ki je prejemal tudi dodatek za postrežbo in tujo pomoč, upravičeni poleg družinske invalidnine tudi do invalidskega dodatka?
ODGOVOR: Ker ste stari že več kot 45 let in je imel vaš pokojni mož ob smrti pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč, pa tudi niste zaposleni, bi imeli po določbah 3. člena republiškega zakona o vojaških invalidih pravico do invalidskega dodatka, če niti vi sami niti vaši družinski člani nimajo takih rednih dohodkov, ki bi na vas kot upravičenca presegali 70 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (za čas od L 1. 1981 dalje je ta znesek določen na 4311 din).
Uvoz osebnega avtomobila
Z. F., L. - Nameravate se zaposliti v tujini. Koliko časa morate tam delati, da boste lahko uvozili osebni avtomobil, ko se boste za stalno vrnili v Jugoslavijo in
kakšna potrdila morate carinarnici predložiti pri uvozu?
ODGOVOR: Po spremenjeni 3. točki pod 2/ odloka o pogojih, osebe uvažati motorna vozila iz tujine (Ur. list SFRJ, št. 37/80) smejo uvažati motorna vozila jugoslovanski državljani, ki so delali v tujini brez presledka 2 leti ali najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih, če se za stalno vrnejo v Jugoslavijo. LPri uvozu pa je treba predložiti carinarnici potrdilo diplomatskega ali konzularnega predstavništva SFRJ v državi, v kateri je delal, da je delal v tujini brez presledka najmanj 2 leti oziroma najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih. Kdor pa nima takega potrdila, lahko dokazuje čas, ki ga je prebil v tujini, tudi drugače (s potno listino, ustrezno listino za socialno zavarovanje, prijavo oziroma odjavo bivanja v tujini ipd.)
Uporaba motornega vozila, danega vojaškemu invalidu I. skupine
S. R., B. — Kot vojaškemu invalidu I. skupine vam je bil dan v uporabo osebni avtomobil in vas zanima, ali in kdaj lahko zahtevate, da se vam da v uporabo nov avtomobil?
ODGOVOR: Trajnostna doba motornega vozila, ki ga dobi v uporabo vojaški invalid iz 59. člena zakona o vojaških invalidih
(vojaški invalid I, skupine, invalid I. skupine s popolno izgubo vida na obeh očeh), je določena na 5 let. Pred potekom tega roka pa se mu sme dati v uporabo novo motorno vozilo le, če je vozilo dotrajalo ali je postalo neuporabno. Preden pa dobi invalid novo motorno vozilo, mora dotlej rabljeno vozilo vrniti občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov, ki ga proda na javni licitaciji.
Vse, ki jih zanimajo odgovori naše Pravne posvetovalnice, obveščamo, da ne bomo objavljali odg6vorov na vprašanja, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Veliko odgovorov daje namreč Pravna posvetovalnica p is-ne no, osebno na naslov, saj marsikatero vprašanje zanima samo vpraševal ca, ne pa širšega kroga bralcev. Zato prosimo, da na vsa vprašanja napišete popoln naslov in priložite kupon za Pravno posvetovalnico.
KUPON za pravno posvetovalnico »Dela«