EVANGELJ PO SV. MARKU. NA DUNAJT. ZALOŽIL A. REICHARD IN DR.UŽ. 45042 EVANGELJ PO SV. MARKU. I. POGLAVJE. Začetek evangelja Je¬ zusa Kristusa, sina Bož¬ jega. 2. Kakor je pisano v prerokih: »Glej,jaz pošil¬ jam svojega angelja pred tvojim obličjem, kteri pri¬ pravi tvoj o pot pred teh oj. “ 3. Glas vpijočega v puš¬ čavi : Pripravite pot Go¬ spodu; poravnajte njego¬ ve steze. 4. Krščeval je Janez v puščavi, in oznanoval krst pokore v odpuščanje gre¬ hov. 5. In zahajala je k nje¬ mu vsa Judejska dežela, in Jeruzalemci; in krščeni so bili od njega vsi v Jor¬ danu reki, spoznavajoči svoje grehe. 6. Bil je pa Janez oble¬ čen v velbljodjo dlako, in usnjat pas okoli svojih le¬ dij, in je jedel kobilice, pa divji med. 7. In je oznanoval, go¬ vore: Močneji od mene gre za menoj, kteremu nisem vreden, pripognivši se, odvezati jermenov od njegovih čevljev. 8. Jaz sem vas krstil v vodi, on vas hode pa krstil v svetem Duhu. 9. In zgodilo se je o tis¬ tih dneh, prišel je Jezus iz Nazareta Galilejskega, in je bil krščen od Janeza v Jordanu. 10. In precej, stopajoč iz vode, ugleda, da so se nebesa odprla, in Duh ko golob prileti na-nj. 11. In glas seoglasizne- bes: Ti si moj ljubljeni sin, kteri je po mojej volji. 1 * 4 SV. MARKA 12. In precej ga odžene Duh v puščavo. 13. In je bil tam v puš¬ čavi štirideset dni, sku¬ šan od satana, in je bil se- zverino; in angeiji so mu stregli. 14. Ko je bil pa Janez izročen (Herodu), pride Jezus v Galilejo, oznano- vaje evangelj kraljestva Božjega, 15. In govore: Potekel je čas, in približalo se je kraljestvo Božje; spoko¬ rite se, in verujte v evan¬ gelj. 16. Hode pa ob morji Galilejskem, ugleda Si¬ mona in njegovega brata Andreja, da nastavljata mreže v morje; ker bila sta ribiča. 17. Pa jima reče Jezus: Pojdita za menoj, in na¬ redim vaju ribiča ljudi. 18. In precej popustita svoje mreže, in gresta za njim. 19. In prišedši odtod malo dalje, ugledaJakoba, sina Zebedejevega, in nje¬ govega brata Janeza, a nju, da krpata v ladji mreže. EV ANG. 1. 20. In precej ju pokliče. Pa popustita svojega očeta Zebedeja v ladji z najem¬ niki, in gresta za njim. 21. Pa gredd v Kaper- naum; in precej v soboto odide v shaj ališče, in je učil. 22. In strmeli so nad nj ego vim naukom; ker učil je je ko tisti, ki ima oblast, a ne ko pismouki. 23. In bilje v njih sha¬ jališči človek, imajoč ne¬ čistega duha, pa zavpije, 24. In reče: Oj, kaj imaš z nami, Jezus Nazarečan? Si li prišel, da nas pogu¬ biš? Poznam te, kdo si, svetnik Božji. 25. Pa muzažuga Jezus, vele: Omolkni, in pojdi iz njega. 26. In nečisti duh ga strese, pa zakriči na ves glas, in odide iz njega. 27. In vsi se tako pre¬ strašijo, da so povpraše¬ vali drug drugega, govore: Kaj je to? kakošen je ta novi nauk, da z oblastjo tudi nečistim duhovom ukazuje, in pokorni so mu? 28. In glas o njem se raznese naglo po vsej po¬ krajini Galilejskej. SV. MARKA E V ANG. 1. 5 29. In odšedši precej iz shajališča, pridejo v hišo Simona in Andreja, z Ja¬ kobom in Janezom. 30. Tašča Simonova je pa ležala mrzlična; in pre¬ cej mu povedč o njej. 31. In pristopivši, vzdigne jo, prijemši jo za roko; in precej jo popusti mrzlica, ter jim je stregla. 32. Zvečer pa, ko je colnce zatonilo, prinašali so k njemu vsakovrstne bolnike in obsedence. 33. In vse mesto seje bilo zbralo pred vratmi. 34. In ozdravil je mnogo bolnikov različnih bolezni; in mnogo hudičev je iz¬ gnal, in ni pustil govoriti hudičem, ker so ga po¬ znali. 35. In zjutraj zelč zgo¬ daj vstane, in gre ven, ter odide na samoten kraj, in je tam molil. 36. Pa potekč za njim Simon in tisti, kteri so bili z njim. 37. In ko ga najdejo, rekč mu: Vsi te iščejo. 38. Pa jim pravi: Poj¬ dimo v bližnje trge, da bom tudi tam učil; ker za to sem prišel. 39. In je učil po njih shajališčih, po vsej Ga¬ lileji, in izganjal hudiče. 40. Pa pride k njemu gobovec, p rose ga in kleče pred njim, in mu pravi: Če hočeš, zamoreš me očistiti. 41. Jezusu se pa za¬ smili, in stegnivši roko, dotakne se ga, in mu reče: Hočem, bodi čist! 42. In ko je to rekel, pre¬ cej je šla od njega goba, in bil je očiščen. 43. In zažugavšimu, od¬ žene ga precej, 44. In mu veli: Glej, da nikomur nič ne poveš; nego pojdi, pokaži se du¬ hovnu, in daruj za svoje očiščenje, kar je ukazal Mojzes, njim za pričo. 45. On pa, odšedši, začne mnogo pripovedati in zgodbo razglaševati, dani mogel Jems nič več očitno v mesto iti; nego zunej po samotnih krajih je bil, in prihajali so k njemu od vseh strani. 6 SV. MARKA E V AVG. 2. II. POGLAVJE. In zopet vnidevKaper- naum za nekoliko dni; in zasliši se, da je v hiši. 2. In precej se jih zbere toliko, da niso imeli ni pred vratmi prostora; in govoril jim je besedo Božjo. 3. Pa pridejo k njemu, in prinesd mrtvoudnega, kte- rega so nesli štirje. 4. In ko mu se niso mogli približati za voljo ljudstva, odkrijejo streho , kjer je bil, in ko jo prederd, spuste dol posteljo, na kterej je mrtvoudni ležal. 5. Videvši pa Jezus njih vero, veli mrtvoudnemu: Sin, odpuščeni so ti tvoji grehi. 6. Bilisopanekteriod pi¬ smoukov tam, sede in pre- mišljevajev svojih srcih: 7. Kaj ta tako Boga pre¬ klinja? Kdo zamore od¬ puščati grehe, razen eden, Bog? S. In spoznavši Jezus precej se svojim duhom, da tako premišljujejo sami seboj, reče jim: Za kaj to premišljujete v svojih srcih? 9. Kaj jelaže, reči mrtvo¬ udnemu: Odpuščeni so ti grehi? ali reči: Vstani, in vzemi svojo posteljo, pa hodi? 10. Da boste pa vedeli, da ima oblast sin človečji odpuščati na zemlji grehe, (veli mrtvoudnemu:) 11. Tebi pravim: Vstani, in vzemi svojo posteljo, pa pojdi na svoj dom. 12. In precej vstane, in vzeme posteljo, ter odide vpričo vseh, da so se vsi čudili in Boga hvalili, go¬ vore: Nikoli nismo kaj ta¬ kega videli. 13. Pa odide zopet k morji. In vse ljudstvo je šlo k njemu, ter je je učil. 14. In mimo grede ugleda Levija, sina Alfejevega, da sedi na mitnici, pa mu reče: Pojdi za menoj. Pa vstane, in gre za njim. 15. In zgodi se, ko je se¬ del Jezus za mizo v nje- govejhiši, da sotudi mnogi čolnarje in grešniki se¬ deli z Jezusom in njegovi¬ mi učenci; ker bilo jih je mnogo, ki so šli za njim. SV. MARKA EVANG. 2. 16. Pismoukipain Fari¬ zeji , videvši ga, da je s čolnarji in grešniki, djali so njegovim učen¬ cem: Kaj je to, da s čol¬ narji in grešniki je pa pije? 17. In slišavši to Jezus, pravi jim: Ne potrebujejo zdravi zdravnika, nego bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, nego grešnike k pokori. 18. Inbili so učenci Jane¬ zovi in Farizejski, kteriso 'se postili; pa pridejo, in mu pravijo: Zakaj se učen¬ ci Janezovi in Farizejski postijo, tvoji se pa učenci ne postijo? 19. Pa jim reče Jezus: Morejo li se svatje, kedar je ženin z njimi, postiti? Dokler imajo pri sebi že¬ nina, ne morejo se postiti. 20. Pridejo pa dnevi, ko jim bode ženin odvzet, in takrat se bodo postili, o tistih dneh. 21. In nihče zaplate iz novega sukna ne prišiva na staro obleko; sicer od¬ trga nova zaplata od sta¬ rega še nekaj , in luknja bo veča. 7 22. In nihče ne deva novega vina v stare me¬ hove; sicer predere novo vino mehove, in vino se izlije, in mehovi se poka¬ že; nego novo vino je treba v nove mehove vU- jati. 23. In zgodi se, da je šel v soboto po setvah, in so začeli njegovi učenci po poti grede trgati klasje. 24. Pa so mu djali Fari¬ zeji: Glej, kaj delajo v so¬ boto, kar se ne sme? 25. Pa jim reče on: Mar niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je bila sila, ter je bil lačen on in tisti, kteri so bili z njim? 26. Kako je šel v hišo Božjo, ko je bil Abijatar včliki duhoven, in je po¬ svečene kruhe pojedel, kterih ni smel nihče jesti, razen duhovni, in dal je tudi tistim, kteri so bili z njim? 27. In jim reče: So¬ bota je ustvarjena za voljo človeka, a ne človek za vol¬ jo sobote. 28. Za to je sin človečji gospodar tudi sobote. 8 SV. MARKA KVANTI. 3. HI. POGLAVJE. In zopet odide v shaja¬ lišče. Pajebiltam človek, imajoč posušeno roko. 2. In opazovali so ga, če ga ozdravi v soboto, da bi ga zatožili. 3. Pa veli človeku, ima- jočemu posušeno roko: Stopi na sredo ’. 4. In jim reče: Je li do¬ voljeno v soboto dobro storiti, ali hudo storiti? življenje oteti, ali pogu¬ biti? Oni so pa molčali. 5. In pogledavši po njih okoli z jezo, milovaje je za voljo trdovratnosti njih srca, veli človeku: Stegni svojo roko! Pa stegne, in nj egova roka p ostane zdra¬ va kakor druga. 6. In Farizeji odidejo, ter se precej s Herodovci o njem posvetujejo, kako bi ga pogubili. 7. Pa Jezus odide se svo¬ jimi učenci k moiji; in ve¬ lika množica iz Galileje je šla za njim, in iz Judeje, 8. In iz Jeruzalema, in iz Idumeje, in z one strani Jordana; in ki so prebi¬ vali okoli Tira in Sidona: množica velika, slišavši, kakošne reči dela, prišli so k njemu. 9. Pa reče svojim učen¬ cem, da bi mu bila ladjica pripravljena, zavoljo ljud¬ stva, da ga ne bi stiskali. 10. Ker toliko jih je ozdravil, dasopadalina-nj, da bi se ga dotikali, kteri- koli so imeli bolezni; 11. In nečisti duhovi, ko so ga videli, padali so | pred njim, in kričali, go- vorč: Ti si sin Božji. 12. In zelč jim je žugal, da ga ne bi razglasili. 13. Pa gre na goro, in pokliče k sebi tiste, ktere je on hotel; in pridejo k njemu. 14. In postavi jih dva¬ najst, da bi bili z njim, in da bije poslal oznanovat, 15. In bi imeli oblast ozdravljati bolezni, in iz¬ ganjati hudiče: 16. Simona, in da mu ime Peter; 17. Pa Jakoba, sina Ze- bedejevega, in Janeza, Ja¬ kobovega brata: in da jima ime Boanerges, to je: Si¬ nova groma. SV. MARKA EVANG. 3. 18. Pa Andreja, in Filipa, in Jerneja, in Matevža, in Tomaža, in Jakoba, sina Alfejevega, in Tadeja, in Simona Kananičana, 19. In Judeža Iškariota, kteri gaje tudi izdal. 20. Pa pridejo v hišo; in snide se zopet ljudstvo, da niso mogli ni kruha pojesti. 21. In slišavši to njegovi rojaki, šli so, da bi ga vjeli; ker djaliso: Neu¬ men je. 22. In pismouki, prišedši iz Jeruzalema, pravili so: Belzebula ima, in: S po¬ močjo poglavarja hudičev izganja hudiče. 23.in poklicavšije k sebi, govoril jim je v prilikah: Kako more satan satana izganjati? 24. In če se kraljestvo samo zoper sebe raz¬ dvoji, ne more ostati to kraljestvo; 25. In če se dom sam zoper sebe razdvoji, ne more ostati ta dom; 26. In če je vstal satan sam zoper sebe, in je razdvojen, ne more ostati, nego po njem je. 9 27. Nihče ne more moč¬ nemu, prišedši v njegovo hišo, posode pobrati, če poprej močnega ne zveže, in tedaj pokrade njegovo hišo. 28. Resnično vam velim, da bodo vsi grehi odpuš¬ čeni sinovom človečjim, tudi kletvine, s kterimi- koli bi prekleli Boga; 29. Kdor se pa zaroti proti svetemu Duhu, nima od¬ puščanja na vekomaj, ne¬ go kriv je večne sodbe. 30. Ker djali so: Ne¬ čistega duha ima. 31. Pa pridejo njegovi bratje in njegova mati, in stoje zunej, pošljejo k nje¬ mu, da ga pokličejo. 32. In sedelo je ljudstvo okoli njega; pa mu rekč: Glej, tvoja mati in tvoji bratje te zunej iščejo. 33. Pa jim odgovori, in reče: Kdo je moja mati ali moji bratje? 34. In ozre se okrog po tistih, ki so sedeli okoli njega, pa pravi: Glej moja mati in moji bratje! 35. Ker kdorkoli stori voljo Božjo, on je moj brat in moj a sestra in mati. 10 SV. MARKA EVANG. 4. IV. POGLAVJE. In zopet začne učiti ob morji. In zbere s e pri njem toliko ljudstva, da stopi v ladjo, in je sedel na morji; in vse ljudstvo je bilo ob morji na tleh. 2. Ter je je v prilikah mnogo učil, in jim v svo¬ jem nauku pravil: 8. Poslušajte! Šel je se- javec na polje, da bi sejal. 4. In zgodi se, ko je se¬ jal, padlo je nekaj semena kraj ceste; pa prilete tiče nebeške, in je pozobljejo. 5. Nekaj je pa padlo na kamnitna tla, kjer ni imelo mnogo prsti; in precej je pognalo, ker ni imelo glo¬ boke zemlje. 6. Ko je pa solnce izšlo, ovenelo je, in ker ni imelo korenine, usahnilo je. 7. In nekaj je padlo med trnje. In trnje je zraslo, in je zadušilo; in ni dalo sadu. 8. In nekaj je padlo na dobro zemljo; in dajalo je sad, kteri je rastel in se množil, in je prinašalo po trideset, in po šestdeset, in po sto. 9. In jim reče: Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši! 10. Ko je pa ostal sam, povprašajo ga tisti, kteri so bili pri njem z dvanaj¬ sterimi, o tej priliki. 11. Pa jim pravi: Vam je dano, da spoznate skriv¬ nost kraljestva Božjega; onim pa, ki so zunej, godi se vse v prilikah; 12. Da vidijo, in gledajo, pa ne ugledajo; in slišijo, ter poslušajo, paneumejo: da se ne bi kedaj spre¬ obrnili, in bi jim bili od¬ puščeni grehi. 13. In jim veli: Mar ne umete te prilike ? a kako boste vse prilike umeli? 14. Sejavec seje besedo Božjo. 15. Ti so pa, ki so kraj ceste: kjer se seje beseda, in sojo slišali, precej pride satan in vzeme besedo, ktera je vsejana v njih srdca. 16. In enako so ti, ki so na kamnitna tla vsejani: kteri besedo, ko so jo sli¬ šali, precej z veseljem sprejmd, SV. MASKA EV ANG. 4. 17. Pa nimajo korenine v sebi, nego so nestano¬ vitni; potem ko nastane stiska ali preganjanje za voljo besede, precej se po¬ hujšujejo. 18. In ti so, ki so med trnje vsejani: ti so, kteri besedo slišijo; 19. Pa skrbi tega sveta, in ničemurnost bogatstva, in druge slasti se prikra¬ dejo, inbesedo zaduše, ter ostane brez sadu. 20. In ti so, ki so bili na dobro zemljo vsejani: kteri besedo poslušajo in spre¬ jemajo, ter prinašajo sad, po trideset in po šestdeset, in po sto. 21. In jim reče: Mar; se sveča prižiga, da se postavi pod mernik ali pod posteljo ? a ne, da se na svečnik postavi? 22. Ker nič ni skrivnega, kar ne bi bilo razodeto; in nič ni tako skritega, da ne bi prišlo na svetlo. 23. Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši! 24. In jim reče: Pom¬ nite, kar slišite! S ka- koršno mero boste me¬ rili, bode vam merjeno, 11 in pridano vam, ki poslu¬ šate. 25. Ker kdor ima, njemu bode dano; a kdor nima, odvzeto mu bode tudi to, kar ima. 26. In reče: Tako je kraljestvo Božje, kakor človek, če vrže seme v zemljo, 27. Pa spi in vstaja po noči in po dnevu, in seme poganja, in raste, da ne ve on. 28. Ker zemlja sama od sebe plodi, najprej travo, potem klas, potem polno pšenico v klasu. 29. Ko pa sad dozori, precej pošlje srp, ker na¬ stala je žetev. 30. In veli: Čemu pa pri¬ merimo kraljestvo Božje? ali v kakošnej priliki je upodobimo? 31. Ono je, kakor zrno gorušičino, ktero je, ko se vsejev zemljo, manjše od vseh semen, ktera so na zemlji; 32. In ko je vsejano, raste, in postane veče od vseh zelišč, in dela velike veje, da zamorejo pod SV. MARKA EVANG. 4.5. 12 njegovo senco tiče nebe¬ ške gnezditi. 33. In v mnogih takih prilikah jim je govoril be¬ sedo Božjo, ko so jo mogli poslušati. 34. Brez prilike jim pa ni govoril; posebej je pa svojim učencem razlagal vse. 35. Pa jim veh' tisti dan, ko seje zvečerilo: Pojdi¬ mo na drugo stran! 36. In zapustivši ljud¬ stvo, vzemč ga, kakor je bil v ladji; bile so pa tudi druge ladjice z njim. 37. Pa nastane velik vi¬ har od vetra: valovi so se pa vlivali v ladjo, da se je uže napolnovala. 38. In on je bil nakrmi, spč na zglavji; pa ga zbude, in mu pravijo: Učenik, ali ti ni nič mar, da pogibamo ? 39. Pa vstane in zažuga j vetru, in reče morji: Molči, umiri se! In nehal,je ve¬ ter , in nastala je velika tihota. 40. Pa jim reče: Za kaj ste tako boječi? Kako,da ^ nimate vere? 41. In uplašijo se z ve¬ likim strahom, in so go¬ vorili med seboj: Kdo vendar je ta, da sta mu tudi veter in morje po¬ korna? V. POGLAVJE. Pa pridejo na drugo stran morja, v okolico Ga- darensko. 2. In precej, ko stopi iz ladje, sreča ga človek iz grobov, imajoč nečistega duha, 3. Ki je prebivališče imel v grobih; in ni z vezmi ga ni mogel nihče zvezati, 4. Ker velikokrat je bil z oklepami in vezmi zve¬ zan, pa je vezi potrgal in oklepe polomil, in nihče ga ni mogel ukrotiti; 5. In vedno, po noči in po dnevu, bilje po gorah in po grobih, ter je kričal in se bil s kamenjem. 6. Ugledavši pa Jezusa oddaleč, steče, in mu se prikloni. 7. In zakričavši na ves glas, reče: Kaj imam s teboj, Jezus, sin Boga naj- SV. MARKA višega? Zaklinjam te pri Bogu, ne muči me! 8. (Ker velel mu je: Pojdi, nečisti duh, iz tega človeka.) 9. In vpraša ga: Kako ti je ime? Pa odgovori, in pravi: Legeon mi je ime, ker nas je mnogo. 10. Ter gaje močno pro¬ sil, da jih ne bi izgnal iz tega kraja. 11. Bila je pa tam pod gorami velika čeda svinj, ktere so se pasle; 12. Pa ga zaprosijo vsi hudiči, in rekč: Pusti nas svinje, da v nje gremo. 18. In Jezus jim precej dovoli. In odšedši nečisti duhovi iz obsedenca , gredč v svinje. Pa se zakadi čeda z brega v morje — bilo jih je pa kaki dve ti¬ soči — ter potonejo v morji. 14. Tisti pa, ki so svinje pasli, pobegnejo, in ozna¬ nijo po mestu in po va¬ seh. Pa gredd ljudje ven, da bi videli, kaj bi to bilo, kar se je zgodilo. 15. Pa pridejo k Jezusu, in ugledajo obsedenca, da EVANG. 5. 13 sedi in je oblečen in pa¬ meten, tistega, ki je imel legeon (množico hudičev); in preplašijo se. 16. Pa jim razlože tisti, ki so videli, kako se je zgodilo obsedencu, in o svinjah. 17. In začno ga prositi, da bi šel iz njih krajev. 18. In ko stopi na ladjo, prosi ga obsedenec, da bi bil z njim. 19. Jezus mu pa ne do¬ pusti, nego mu veli: Pojdi na svoj dom k svojim, in jim naznani, kaj ti je Go¬ spod storil, in kako se te je usmilil. 20. Pa odide, in začne oznanovati po Deseterih mestih, kaj mu je storil Jezus; in vsi so se ču¬ dili. 21. In ko se prebro¬ di Jezus v ladji zopet na drugo stran, zbere se pri njem mnogo ljudstva; in bil je ob morji. 22. In glej, eden od shajališčinih starešin, po imenu Jair, pride in ko ga zagleda, pade pred njegove noge; 14 SV. MARKA EVANG. 5. 23. In ga je močno pro¬ sil, govore: Hči mi umi¬ ra; pridi, položi na njo roke, da ozdravi, in bode živa. 24. Pa odide z njim; in šlo je za njim mnogo ljud¬ stva, in stiskali so ga. 25. In neka žena, ki je imela krvotok dvanajst let, 26. In je mnogo pretr¬ pela od mnogih zdravni¬ kov, in potrošila ves svoj imetek, pa jej ni nič po¬ magalo, marveč jej je bilo še huje, 27. Prišla je, slišavši o Jezusu, med ljudstvom zad, in se dotaknila nje¬ gove obleke; 28. Ker djala je: Če se le njegove obleke dotak¬ nem, ozdravim. 29. In precej je usahnil vir njene krvi, in spoznala je po životu, da j e ozdrav¬ ljena bolezni. 30. In začutivši Jezus precej po sebi, da je šla moč iz njega, djal je,obr- nivši se med ljudstvom: Kdo se je dotaknil moje obleke? 31. Pa mu reki njegovi učenci: Saj vidiš ljud¬ stvo, da te stiska, pa pra¬ viš: Kdo se me je do¬ taknil? 32. In oziral še je okoli, da bi zagledal tisto, ki je to storila. 33. Žena pa, vede, kaj jej se je zgodilo, upla- šena in trepetaje pristopi, in pred njim pade, in mu povč vso resnico. 34. On jej pa reče: Hči, tvoja vera ti je pomagala; pojdi v miru, in bodi zdra¬ va od svoje muke. 35. In ko je še ■govoril, pridejo od shajališčinega starešine, in rekč: Hči tvo¬ ja je umrla; čemu nadle¬ guješ še učeniku? 36. Jezus pa sliši precej besedo, ki so jo povedali, in reče starešini: Ne boj se, le veiuj! 37. In ni pustil nikomur, da bi šel za njim, razen Petru in Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. 38. Pa pride v stareši- nino hišo, in vidi vek in tiste, ki so mnogo jokali in cvileli. SV. MARKA EVANGr. 5.6. 39. In stopivši noter, I pravi jim: Za kaj vekate in jokate ? Deklica ni umrla, nego spi. 40. Pa so mu se posme¬ hovali. On pa izžene vse, in vzeme dekličinega očeta in mater in tiste, kteri so bili z njim, pa gre noter, kjer je deklica ležala. 41. In prijemši dekliči¬ no roko, veli jej: Talita, kumi! to se tolmači: De¬ klica, (pravim ti,) vstani! 42. In precej je vstala deklica, in hodila; ker imela je dvanajst let; in začudijo se z velikim ču¬ dom. 43. In prepove jimmočno, da ne hi nihče tega zve¬ del; in reče, naj jej dadč jesti. VI. POGLAVJE. P a odide otdod, in pride v svojo domovino; in za njim so šli njegovi učenci. 2. In ko je bila sobota, začne v shajališči učiti; in mnogi poslušalci so strmeli, govorč: Odkod 15 temu to? in kakošna je ta modrost, ki mu je dana, da se tudi takošni ču¬ deži z njegovimi rokami gode? 3. Mar ni ta mizar, sin Marijin, brat pa Jakobov in Jozejev in Judov in Simonov? in mar niso nje¬ gove sestre tu pri nas? In pohujševali so se nad njim. 4. Jezus jim pa reče: j Nikjer ni prerok brez ces¬ ti, razen v svojej domovi¬ ni, in pri rodbini in na svojem domu. 5. In ni mogel tu no¬ benega čudeža storiti, ra¬ zen da je malo bolnikov, položivši na nje roke, ozdravil. 6. In čudil se je njih neveri; in hodil je okoli po vaseh, in učil. 7. Pa pokliče k sebi dva¬ najstere, in je začne raz¬ pošiljati po dva in dva, in jim je dajal oblast nad nečistimi duhovi. 8. In jim naroči, naj ne jemljč ničesar na pot, ra¬ zen same palice; ne torbe, ne kruha ne v pasu de¬ narja ; 16 SV. MARKA EVANG. 6. 9. Nego da si oblijejo opanke, in ne oblačijo dveh sukenj. 10. In jim je govoril: Kjerkoli stopite v hišo, tam ostanite, dokler ne odidete odondod. 11. In kterikoli vas ne bi sprejeli, in vas ne po¬ slušali, grede odondod otresite prah izpod svojih nog, njim za pričo. Res¬ nično vam velim: Laže bo Sodomi ali Gomori na dan sodbe, nego tiste¬ mu mestu. 12. In odšedši, oznano- vali so ljudem, naj se spo- kore; 13. In izganjali so mno¬ go hudičev, in mazali z oljem mnogo bolnikov, in ozdravljali. 14. Pa zasliši kralj He- rodež o Jezusu, (ker se je bilo njegovo ime raz¬ glasilo,) in reče: Janez Krstnik je od mrtvih vstal, in za to se gode čudeži po njem. 15. Drugi so govorili: Elija je; drugi so pa pra¬ vili: Prerok je, ali kakor kteri od prerokov. 16. Slišavši pa to Hero- dež,reče: Taje tisti Ja¬ nez , kteremu sem jaz glavo odsekal; on je vstal od mrtvih. 17. Ker ta Herodež je poslal, in vjel Janeza, ter ga vklenil v ječi, za voljo Herodijade, svojega brata Filipa žene, da se je z njo oženil. 18. Ker Janez je djal Herodežu: Ni ti dovoljeno imeti svojega brata žene. 19. Herodijada ga je pa zalezovala, in ga hotela umoriti; pa ni mogla. 20. Ker Herodež se je bal Janeza, vede, daje on pravičen in svet mož, ter ga je varoval; in mnogo je delal, kakor mu je on rekel, in ga je rad po¬ slušal. 21. In ko je napočil pri¬ ložen dan, da je Herodež v spomin svojega rojstva večerjo napravil svojim knezom in stotnikom in Galilejskim prvakom, 22. Ter je prišla noter Herodijadina hči, in ple¬ sala, in se prikupila Hero¬ dežu in gostom, reče kralj SV. MARKA EVANG. 6. dekletu: Zaprosi me, kar češ, in ddm ti. 23. In jej priseže: Kar¬ koli me bodeš prosila, dam ti, ko bi bilo tudi do polovice mojega kraljest¬ va. 24. Ona pa odide ven, in reče svojej materi: Ktero reč ga bodem prosila? Ona pa reče: Glavo Ja¬ neza Krstnika. 25. Pa odide precej naglo b kralja, in ga zaprosi, vele: Hočem, da mi daš pri tej priči v skledi glavo Janeza Krstnika. 26. In kralj postane ža¬ losten; pa za voljo pri¬ sege in gostov jej ni hotel odreči. 27. In precej pošlje kralj rabeljna, in zapove prines¬ ti njegovo glavo. 28. Ta pa odide, in mu odseka v ječi glavo, in prinese - njegovo glavo v skledi, in jo dd dekletu; a dekle jo d:i svojej materi. 29. In ko slišijo to nje¬ govi učenci, pridejo, in vzemč njegovo truplo, in je denejo v grob. 30. Pa se snidejo apo- steljni pri Jezusu, in mu 17 vse sporočč, in to, kar so storili in ljudi naučili. 31. Pa jim reče: Pojdite vi sami na somoten kraj, in malo počijte. Ker bilo jih je mnogo, ki so pri¬ hajali in odhajali, in ni jesti niso utegnili. 32. Pa odidejo na ladji v samoten kraj sami. 33. In ljudstvo je je vi¬ delo, ko so šli proč, in mnogi ga spoznajo. Pa zbeže iz vseh mest peš tje, in je prebite, ter se zb ero pri njem. 34. In izstopivši, zagleda Jezus mnogo ljudstva, in zasmilijo mu se, ker bili so ko ovce, ne imajoče pastirja; in začne je učiti mnogo reči. 35. In ko je bila urauže pozna, pristopijo k nje¬ mu njegovi učenci, in rekč: Samoten je takraj, in ura uže pozna; 36. Razpusti je, da odi¬ dejo v okolne vasi in trge, ter si kupijo kruha, ker nimajo ničesar, da bi jedli. 37. On pa odgovori, in jim reče: Dajte jim vi jesti. Pa mu pravijo: Če odidemo in kupimo za 2 18 SV. MARKA EV ANG. 6. dve sto grošev kruha, ter jim damo jesti? 38. On jim pa veli: Ko¬ liko hlebov imate? Poj¬ dite in poglejte! Pa po¬ gledajo, in rekd: Pet, in dve ribi. 39. In zapove jim, naj posade vse zaporedoma, omizje za omizjem, po ze- lenej travi. 40. Pa se posedejo v vrste, po sto in po pet¬ deset. 41. In vzemši tistih pet hlebov in tisti dve ribi, ozre se proti nebu in bla¬ goslovi; ter zlomi hlebe, in je dajal svojim učen¬ cem, da polože pred nje ; in dve ribi razdeli vsem. 42. Pa so vsi jedli, in se nasitili. 43. In nabrali so koscev dvanajst polnih košev, in ostankov od rib. 44. In bilo jih je, kteri so jedli hlebe, kakih pet tisoč m6ž. 45.In precej prisili svoje učence, da stopijo v ladjo, in gredd naprej čez morje k Betsajdi, dokler ne raz¬ pusti ljudstva. 46. In ko je odpravi, odide na goro molit. 47. In ko se je zvečerilo, bilajeladja na sredimorja, in on sam na zemlji. 48. In zagleda je, da se mučijo z veslanjem; ker bil jim je veter nasproten. In okoli četrte straže po noči pride k njim, hode po morji; in hotel je iti mimo njih. 49. Oni pa videvši ga, da hodi po morji, menili so, da je prikazen, in za- kriče; 50. Ker vsi so ga zagle¬ dali, in se preplašili. In precej spregovori z njimi, in jim reče: Zaupajte; jaz sem, ne bojte se! 51. Pa stopi k njim v ladjo, in veter utihne. In zel<5 so se zavzemali, in čudili. 52. Ker niso umeli tega od hlebov; ker njih srce je bilo okamnelo. 53. In prebrodivši, pri¬ dejo na zemljo Geneza- retsko, in potisnejo ladjo h kraju. 54. In ko stopijo iz ladje, spoznajo ga precej, SV. MARKA 55. In obletajo vso tisto okolico, ter začnč na posteljah bolnike prina¬ šati, kjer so slišali, da je tu. 56. In koderkoli je hodil v trge ali v mesta ali v vasi, pokladali so po uli¬ cah bolnike, in ga prosili, da bi se le robu njegove obleke dotaknili; in kte- rikoli so se ga dotikali, ozdravljali so. m POGLAVJE. Pa se snidejo pri njem Farizeji, in nekteri od pi¬ smoukov, prišedši iz Je¬ ruzalema ; 2. In videvši nektere njegove učence, da s pri- prostimi rokami, to je z neumitimi, jed6 kruh, za¬ vrnejo je. 3. (Ker Farizeji in vsi Judje ne jedč, dokler s pestjd ne umijejo rok, spolnovaje izročilo sta¬ njih. 4. In prišedši s trga, ne jed6, dokler se ne umijejo; in mnogo drugih reči je, ktere so sprejeli, in je spolnujejo: umivanje ko- EVANG. 6. 7. 19 zarcev in vrčev, pa kotlov in klopi.) 5. Nato ga vprašajo Fari¬ zeji in pismouki: Za kaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu starijih, nego z neumitimi rokami jedo kruh? 6. On jim pa odgovori, in reče: Lepo je preroko¬ val Izaija o vas hinavcih, kakor je pisano: „To ljud¬ stvo me z ustnicami spoš¬ tuje, njih srce je pa daleč od mene. 7. Pa zaman me ceste, uče nauke, človeške pos- tave.“ 8. Ker opustivši zapoved Božjo, spolnujete človeške postave, umivanje vrčev in kozarcev, in mnogo drugihtčm podobnih reči počinjate. 9. In jim reče: Lepo za¬ metujete zapoved Božjo, da svojo postavo ohranite. 10. Ker Mojzes je rekel: „Spoštuj svojega očeta in svojo mater.“ In: „Kdor preklinja očeta ali mater, naj se smrtjo pogine." 11. Vi pa pravite : Ko bi rekel človek očetu ali materi: Korban! (to je: 2 * 20 SV. MARKA Dar je,) s čemur bi ti bilo od mene pomagano. 12. In ne puščate mu nič več storiti svojemu očetu ali svojej materi, 13. Zametovaje besedo Božjo za voljo svoje po¬ stave, ki ste jo postavili; in mnogo tčm podobnih reči počinjate. 14. Pa pokliče k sebi vse ljudstvo, in jim reče: Poslušajte me vsi, in umejte! 15. Nič ne more človeka oskruniti, kar od zunej v njega prihaja; nego to, kar prihaja iz njega, to je, kar oskrunjuje človeka. 16. Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši! 17. In ko pride od ljud¬ stva proč v hišo, povpra¬ ševali so ga njegovi učenci o tej priliki. 18. Pajim pravi: Ali ste tudi vi tako nerazumni? Mar ne umete, da vse to, kar od zunej v človeka prihaja, ne more ga oskru¬ niti? 19. Ker ne gre v nje¬ govo srce, nego v trebuh, in gre ven, čiste vse jedi. EVANG. 7. 20. Reče pa: Kar iz človeka prihaja, to ga oskrunjuje. 21. Ker od znotrej, iz človeškega srca prihajajo hudobne misli, prešestva, kurbarije, poboji, 22. Kraje, lakomnost, hudobnost, zvijača, ne¬ čistost, hudobno oko, pre¬ klinjanje Boga, napuh, nespametnost. 23. Vse te hudobne reči prihajajo od znotrej, in oskrunj ujejo človeka. 24. Pa vstane, in odide odondo d v Tirske in Sidon- ske kraje. In odšedši v hišo, ni hotel, da bi kdo zvedel za-nj ; pa ni se mo¬ gel prikriti. 25. Ker slišavši o njem žena, ktere hči je imela nečistega duha, pride, in pade pred njegove noge. 26. Bilaje pa žena Grkin¬ ja, Sirofeničanka po ro¬ du; in prosila ga je, da bi izgnal hudiča iz njene hčeri. 27. Jezus jej pa reče: Pojenjaj, naj se poprej nasitijo otroci; ker ni lepo, dasevzemekruh otrokom, in se vrže psom. SV. MARKA EVANG. 7. 8. 21 28. Ona pa odgovori, in mu pravi: Da, gospod! pa tudi psi pod mizo jedri drobtine otrdk. 29. Pa jej reče: Za voljo te besede, pojdi; šel je hudič iz tvoje hčeri. 30. In odšedši na svoj dom, najde, da je šel hu¬ dič iz nje, in hčer je ležala na postelji. 31. In Jezus odide zopet iz Tirskih in Sidonskili predelov, in pride k Ga¬ lilejskemu morji, po sredi predelov Deseterih mest. 32. Pa pripeljejo k njemu gluhega in mutastega, in ga prosijo, da bi na-nj položil roko. 33. Pa ga vzeme od ljud¬ stva proč na stran, in polo¬ ži svoje prste v njegova ušesa, pa pljune, in se do¬ takne njegovega jezika. 34. In pogledavši proti nebu, vzdihne, in mu veli: Efata, to je: Odpri se! 35. In precej se odprb njegova ušesa; in razveže se vez njegovega jezika, in govoril je prav. 36. In prepove jim, da ni¬ komur ne povedč; bolj ko jim j e pa prepovedoval, bolj močno so razgla- ševali. 37. In presilno so se ču¬ dili, govore: Vse je dobro naredil; gluhim nareja, da slišijo, in mutastim, da govore. VIII. POGLAVJE. O tistih dneh, ko je bilo vse polno ljudstva pri njem , in niso imeli niče¬ sar, da bi jedli, pokliče Jezus k sebi svoje učence, in jim pravi: 2. Ljudstvo mi se smili; ker uže tri dni so pri meni, in nimajo ničesar, da bi jedli; 3. In če je pustim lačne na njih dom, oslabe na poti; ker nekteri od njih so daleč prišli. 4. Pa mu odgovore njego¬ vi učenci: Odkodbijemo- gel kdo tu v puščavi na¬ sititi s kruhom? 5. In vprašaje: Koliko imate hlebov ? Oni pa rekd: Sedem. * 6. Pa zapove ljudstvu, naj se posedejo po tleh. In vzeme tistih sedem hlebov, in zahvali, in pre- 22 SV. MARKA lomi, ter je dajal svojim učencem, da polože pred nje-, pa polože pred ljud¬ stvo. 7. In imeli so malo rib; in blagoslovivši je, reče, naj položč tudi te pred nje. 8. Pa jedo in se nasi¬ tijo; ter poberč ostanke koscev sedem košev. 9. Bilo jib je pa, kteri so jedli, kake štiri tisoči; in razpusti je. 10. In precej stopi v ladjo se svojimi učenci, in pride v Dalmanutske kraje. 11. Pa pridejo ven Fari¬ zeji, in se začnd z njim prepirati, in zahtevajo od njega znamenja z neba, skušaj e ga. 12. Pa vzdihne se svo¬ jim duhom, in reče: Kaj zahteva ta zarod znamen¬ ja? Resnično vam velim: Ne bo dano znamenje te¬ mu zarodu. 13. In pustivši je, stopi precej t ladjo, in odide na drugo stran. 14. Pa pozabili so vzeti kruha, in niso imeli več ko en hleb seboj v ladji. EVANG. 8. 15. Innaročaljimje, go¬ vore: Glejte, varujte se farizejskega kvasit in He- rodeževega kvasit! 16. Pa somi slili sami pri sebi, in djali: Ker ni¬ mamo kruha. 17. In ko Jezus to spazi, reče jim: Kaj premišlju¬ jete, da nimate kruha? Mar še ne spoznate, in ne umete? ali imate še okam- njeno svoje srce? 18. Oči imate, in ne vi¬ dite? ušesa imate, in ne slišite? in ne pomnite li? 19. Ko sem pet hlebov zlomil med pettisoč,koliko ste polnih košev nabrali drobtin? Rek<5 mu: Dva¬ najst. 20. Ko sem jih pa sedem med štiri tisoči, kolikopol- liihkoševste nabrali drob¬ tin? Oni pa rekč: Sedem. 21. In reče jim: Kako ne limete ? 22. Pa pride v Betsajdo. In pripeljejo k njemu slep¬ ca, in ga prosijo, da bi se ga dotaknil. 23. Pa prime slepca za roko, in ga odpelje ven iz vasi; pa pljune v njegove SV. MARKA E VAN G. 8. 23 oči, in položi na-nj roke, ter ga vpraša, če kaj vidi ? 24. Pa spregleda, in reče: Ljudi vidim, da lazijo okoli ko drevesa. 25. Potem položi zopet roke na njegove oči, in mu veli, naj pogleda. In bilje ozdravljen, in videl je bi¬ stro vse. 26. Paga odpravi nanje- gov dom, in reče: Ne bodi ne v vas, in tudi nikomur v vasi ne povedi. 27. Pa gre Jezus in nje¬ govi učenci v vasi Ceza- reje Filipove; in po poti je povpraševal svoje učen¬ ce, in jim govoril: Kdo pravijo ljudje, dasemjaz? 28. Oni mu pa odgovore: Janez Krstnik; in drugi: Elija; drugi pa: Eden od prerokov. 29. A on jim reče: Kdo pa pravite vi, da sem jaz ? Peter pa odgovori, in mu reče: Ti si Kristus. 30. In zažuga jim, da ne bi nikomur pripovedali o njem. 31. In začne je učiti, da mora sin človečji mnogo pretrpeti, in zavržen biti od starešin in velikih du¬ hovnov pa pismoukov, in biti umorjen, in v treh dneh od smrti vstati. 32. In to besedo je go¬ voril srčno. In Peter ga prime, in ga začne odvra¬ čati. 33. On se pa obrne, in pogledavši svoje učence, zažuga Petru, vele: Pojdi zad za me, satan! ker ne misliš, kar je Božjega, ne¬ go kar je človeškega. 34. In poklicavši k sebi ljudstvo se svojimi učenci, reče jim: Kdor če za me¬ noj iti, zataji' naj samega sebe, in vzeme svoj križ, in gre za menoj. 35. Ker kdor če svoje živ¬ ljenje ohraniti, izgubi' je; kdor pa izgubi' svoje živ¬ ljenje za voljo mene in evangelja, ta je ohrani. 36. Ker kaj pomaga člo¬ veku, če ves svet pridobi, svojej duši pa škoduje? 37. Ali kaj če dati člo¬ vek v zameno za svojo dušo? 38. Ker kdor se sramuje mene in mojih besed v tem prešestnem in greš¬ nem rodu, sramoval se SV. MARKA EVANG. 8. 9. 24 bo tudi sin človečji njega, ko pride v slavi svojega očeta se svetimi angelji. IX. POGLAVJE. In reče jim: Resnično vam pravim, da so ne- kteri med temi, ki tu stoje, kteri ne okusijo smrti, dokler ne vidijo kraljestva Božjega, da je prišlo z močjd. 2. In po šestih dneh vzeme seboj Jezus Petra in Ja¬ koba in Janeza, ter je od¬ pelje na visoko goro sa¬ me posebej; in spremeni se pred njimi. 3. In njegova oblačila postanejo svetla, zelo bela ko sneg, kakoršnih barvar na zemlji ne more obeliti. 4. In prikaže jim se Elija z Mojzesom, in pogovar¬ jala sta se z Jezusom. 5. In Peter odgovori, in reče Jezusu: Rabi, dobro namjetubiti; pa nare¬ dimo tri šotore: tebi ene¬ ga, in Mojzesu enega, in Eliji enega. 6. Ker ni vedel, kaj go¬ vori; ker bili so zelč upla- šeni. 7. Pa nastane oblak, in je zakrije; in glas pride iz oblaka, in reče: Ta je moj ljubljeni sin; njega pos¬ lušajte. 8. In nagloma se oziri, pa nobenega več ne vi¬ dijo, nego Jezusa samega pri sebi. 9. Ko so pa stopali z gore dol, zapove jim, da nikomur ne povedč, kar so videli, dokler sin člo¬ večji ne vstane od mrtvih. 10. In to besedo obdrže v sebi, in povprašujejo med seboj: Kaj je to, od mrtvih vstati ? 11. In prašali so ga, in djali: Saj pravijo pismou¬ ki, da mora Elija poprej priti ? 12. On pa odgovori in jim reče: Elija pride res po¬ prej, in uravna vse; kakor je pisano tudi o sinu člo- večjem, da mora mnogo pretrpeti in zaničevan biti; 13. Ali jaz vam pravim, da je tudi Elija prišel, in storili so mu, kar so ho¬ teli, kakor je pisano o njem. 14. In prišedši k učen¬ cem, ugleda mnogo ljud- SV. MARKA EVANG. 9. 25 stva okoli njih, in pismou¬ ke, da se z njimi pre¬ pirajo. 15. In precej vse ljud¬ stvo, ko ga ugleda, ostr¬ mi, in priteče k njemu, ter so ga pozdravljali. 16. Pa povpraša pis¬ mouke : Kaj se prepirate z njimi? 17. Pa odgovori eden iz¬ med ljudstva, in reče: Učenik, pripeljal sem svo¬ jega sina k tebi, kteri ima mutastega duha. 18. In kedar ga zgrabi, lomi ga; a on se peni, in škriplje se svojimi zobmi, in se suši. Pa sem djal tvojim učencem, da bi ga izgnali, in niso mogli. 19. On mu pa odgovori, in reče: O neverni rod, doklej bom z vami? do¬ klej vas bom trpel? Pe¬ ljite ga k meni! 20. Pa ga pripeljejo k njemu. In ko ga duh za¬ gleda, precej ga strese; pa pade na zemljo, in se je valjal in penil. 21. Pa vpraša njegovega očeta: Koliko je časa, kar mu se j e to zgo dilo ? On pa reče: Od mladih n<5g. 22. In velikokrat ga tudi v ogenj vrže ali v , vodo, da bi ga pogubil; ali če moreš kaj, pomagaj nam, usmili se nas. 23. Jezus mu pa reče: Ce moreš to verovati. Vse je mogoče tistemu, kteri veruje. 24. In precej zavpije mla- denčev oče se solzami, in reče: Verujem, gospod; pomagaj mojej neveri! 25. Videvši pa Jezus, da se steka ljudstvo, zažuga nečistemu duhu, vele mu: Ti mutasti in gluhi duh, jaz ti ukazujem, pojdi iz njega, in ne hodi več va-nj. 26. Pa zakriči, in ga močno strese, in odide iz njega. In postal je ko mrtev, da so mnogi go¬ vorili, da je umrl. 27. Jezus ga pa prime za roko, in ga vzdigne; pa vstane. 28. In ko vnide v hišo, povpraševali so ga njegovi učenci na samem: Za kaj ga nismo mogli mi izgnati? 29. Pa jim reče: Ta za¬ rod ne more oditi po ni- 26 SV. MARKA EV ANG. 9. čemur, razen po molitvi in postu. 30. In odšedši odondod, šli so skupaj skoz Galilejo; in ni hotel, da bi kdo zvedel. 31. Ker učil je svoje učence, in jim pravil: Sin človečji ho izdan v človeš¬ ke roke, in umore ga; in ko ho umorjen, vstane tretji dan od smrti. 32. Oni pa niso umeli govora, in bali so se njega vprašati. 33. Pa pride v Kaper- naum; in ko je v hiši bil, vpraša je: Kaj ste se po poti med seboj pričkali ? 34. Oni so pa molčali; ker bili so se po poti pre¬ pirali, kdo je največi. 35. Pase vsede,inpokliče dvanajstere, in jim pravi: Ce kdo hoče biti prvi, naj bo najzadnji od vseh, in vsem služabnik. 36. In vzeme otročiča, in ga postavi na njih sredo; ter ga objeme, in jim reče: 37. Kdor enega takih otročičev sprejme v mo¬ jem imenu, mene spreje¬ ma; in kdor mene sprejme, ne sprejema mene, nego tistega, kteri me je poslal. 38. Pa mu odgovori Ja¬ nez, in pravi : Učenik, vi¬ deli smo nekega, da je v tvojem imenu izganjal hudiče, ki ne hodi za nami; in prepovedali smo mu, ker ne hodi za nami. 39. Jezus mu pa reče: Ne branite mu; ker no¬ benega ni, kteri bi storil čudež v mojem imenu, in bi mogel brž slabo go¬ voriti o meni. 40. Ker kdor ni proti nam, z nami je. 41. Ker kdor vas napoji s kozarcem vode v mojem imenu, ker ste Kristu¬ sovi, resnično vam velim, ne izgubi svojega plačila. 42. In kdorpohujša ene¬ ga teh malih, ki verujejo v me, bilo bi mu bolje, da bi mu se obesil mlinsk kamen na vrat, in bi bil vržen v morje. 43. In če te pohujšuje tvoja roka, odseci jo; bolje ti je brez roke priti v živ¬ ljenje, nego bi obe roki imel, pa bi prišel v pekel, v neugasljivi ogenj, SV. MARKA EVANG. 9. 10. 44. Kjer njili črv ne umira, in ogenj ne gasne. 45. In če te tvoja noga pohujšuje, odsecijo; bolje ti je hromovemu priti v življenje, nego bi obe nogi imel, pa bi bil vržen v pekel, v neugasljivi ogenj, 46. Kjer njih črv ne umira, in ogenj ne gasne. 47. In če te tvoje oko pohujšuje, izderi je; bolje ti je z enim očesom priti v kraljestvo Božje, nego bi obe očesi imel, pa bi bil . vržen v ognjeni pe¬ kel. 48. Kjer njih črv ne umira, in ogenj ne gasne. 49. Ker vsak bo z ognjem osoljen, in vsaka žrtva se soljo osoljena. 50. Dobra je sol; če pa sol neslana postane, s čem jo osolite? Imejte v sebi sol, in mir imejte med seboj. X. POGLAVJE. Pa vstane odtod, in pri¬ de v kraje Judejske, skoz pokrajino za Jordanom; in vrelo je zopet ljudstvo 27 k njemu; in kakor je imel navado, zopet je je učil. 2. Pa pristopijo Farizeji, in ga vprašajo, čeje dovo¬ ljeno možu ženo popustiti, skušaj e ga. 3. On pa odgovori, in jim reče: Kaj vam je zapo¬ vedal Mojzes ? 4. Oni pa rekč; Mojzes je dopustil ločilno pismo napisati, in jo pustiti. 5. In Jezus odgovori, in jim reče: Za voljo vaše trdosrčnosti vam je na¬ pisal to postavo; 6. O začetku stvarjenja pa, moža in ženo, ustvaril ju je Bog. 7. „Za to zapusti človek svojega očeta in mater; in pridruži se svojej ženi, 8. In dva bosta eno telo.“ Tako nista več dva, nego eno telo. 9. Kar je torej Bog združil, naj človek ne raz¬ družuje. 10. In v hiši ga zopet njegovi učenci o tem pov¬ prašajo. 11. Pa jim pravi: Kdor popusti svojo ženo in se oženi z drugo, prešestvuje proti njej ; 28 SV. MARKA 12. In če žena popusti svojega moža in se omoži z dragim, prešestvuje. 13. In prinašali so k njemu otročiče, da bi se jih dotaknil; učenci šopa branili tistim, ki so je prinašali. 14. Videvši pa to Jezus, razhudi se, in jim reče: Pustite otročiče, naj pri¬ dejo k meni, in ne bra¬ nite jim; ker takih j e kra¬ ljestvo Božje. 15. Resnično vam pravim: Kdor ne sprejme kraljest¬ va Božjega, kakor otrok, ne pride va-nj. 16. Pa objeme, in po¬ loži na nje roke, in je blagoslovi. 17. In ko odide ven na cesto, pribeži nekdo k njemu, in pred njim po¬ klekne , in ga vpraša: Dobri učenik, kaj bi storil, da bi zadobil večno živ¬ ljenje? 18. Jezus mu pa reče: Kaj me imenuješ dobre¬ ga ? Nihče ni dober, razen eden, Bog. 19. Zapovedi znaš: Ne prešestvuj; ne ubij; ne EVANG. 10. ukradi; ne pričaj po kri¬ vem ; ne goljufaj; spoštuj svojega očeta in mater. 20. On pa odgovori, in mu reče: Učenik, vsega tega sem se obvaroval od svoje mladosti. 21. Jezus pa pogleda va-nj, in ga poljubi, ter mu reče: Enega ti manjka; pojdi, prodaj, karkoliimaš, in daj revežem, in imel boš zaklad v nebu; pa pridi, vzemi križ, in pojdi za menoj. 22. On pa postane ža¬ losten za voljo te besede, in odide otožen; keri mel je mnogo premoženja. 23. In Jezus pogleda okoli, in reče svojim učen¬ cem: Kako težko pridejo tisti, kteri imajo bogat- stvo, v kraljestvo Božje! 24. Učenci so se pa zav¬ zemali nad njegovimi be¬ sedami. Jezus pa zopet odgovori, in jim pravi: Otroci, kako težko je ti¬ stim, kteri zaupajo bo- gatstvu, v kraljestvo Božje priti! 25. Laže je priti kameli skoz iglino uho, nego bo- SV. MARKA gatinu priti v kraljestvo Božje. 26. Oni so se pa na vso moč čudili, govorč med seboj': Pa kdo zamore zveličan biti ? 27. Jezus pa pogleda na nje, in reče: Pri ljudeh je nemogoče, aline pri Bogu; ker vse je mogoče pri Bogu. 28. Pa mu začne Peter praviti: Glej, mi smo za¬ pustili vse, in šli za teboj. 29. Jezus pa odgovori, in reče: Resnično vam pravim, nikogar ni, kteri j e zapustil hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali ma¬ ter, ali ženo, ali otroke, ali njive za voljo mene in evangelja, 80. Da ne bi sprejel se¬ daj v tem veku stokrat toliko, hiš in bratov in sester in mater in otrčk in njiv, s preganjanjem, in v bodočem veku večne¬ ga življenja. 31. Mnogi pa, ki so prvi, bodo zadnji, in ki so zad- nji, prvi. 32. Bili so pa na poti, grede v Jeruzalem; in Jezus je šel pred njimi, EV ANG. 10. 29 in oni so se čudili, in grede za njim, bali. Pa vzeme zopet k sebi dva¬ najstere, in jim začne pra¬ viti, kar mu se ima zgo¬ diti: 33. Glej, v Jeruzalem gremo, in sin človečji bo izdan velikim du¬ hovnom in pismoukom, in obsodijo ga k smrti, in izroče nevernikom. 34. In zasramovali ga bodo, in ga bičali, in va-nj pljuvali, in ga umorili; a tretji dan vstane od smrti. 35. Pa pristopita k njemu Jakob in Janez, sina Ze- bedejeva, in rečeta: Uče¬ nik! hočeva, da nama sto¬ riš, karkoli bova prosila. 36. On jima pa reče: Kaj hočeta, da vama storim? 37. Ona mu pa rečeta; Daj nama, da sedeva eden na tvojo desnico, in eden, na tvojo levico v tvojej slavi. 38. Jezus jima pa reče: Ne včsta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, ki ga jaz pijem, in krščena SV. MARKA EVANG. 10. 80 biti s krstom, s.kterim se jaz krstim? 39. Ona mu pa reče¬ ta : Moreva. In Jezus { jima reče: Kelih, ki ga jaz pijem, izpijeta; in s krstom, s kterim se jaz krstim, bosta krš¬ čena; 40. Da bi pa sedla na mojo desnico in na mojo levico, ne morem jaz dati, nego (to se db tistim,) kterim je pri¬ pravljeno. 41. In slišavši to dese¬ teri, začnč se jeziti nad Jakobom in Janezom. 42. Jezus je pa pokliče k sebi, in jim reče: Včs- te, da tisti, kteri menijo vladati nad narodi, da nad njimi gospodarijo; a njih poglavarji imajo ob¬ last nad njimi. 43. Ne bo pa tako med vami; nego kdor¬ koli če postati med vami velik, naj vam bo služab¬ nik; 44. In kdorkoli od vas če postati prvi, naj bode vsem hlapec. 45. Ker tudi sin člo- večji ni prišel, da bi mu služili, nego da služi, in db svoje življenje v od¬ kup mnogim. 46. Pa pridejo v Jeriho. In ko so šli iz Jerihe on in njegovi učenci, in obilno ljudstva, sedel je sin Ti- mejev, slepi Bartimej, kraj poti, in je prosil. 47. In ko sliši, da je Je¬ zus Nazarečan, začne vpiti in govoriti: Sin Davidov, Jezus, usmili se me! 48. In mnogi so mu žu¬ gali, naj omolkne; on je pa še mnogo bolj kričal: Sin Davidov, usmili se me! 49. In Jezus se ustavi, in reče, naj ga pokličejo. Pa pokličejo slepca, in mu rek<5: Ne boj se! Vstani; kliče te. 50. On pa zažene proč svoj plašč, vstane, in pride k Jezusu. 51. In Jezus odgovori, in mu reče: Kaj hočeš, da ti storim ? Slepec mu pa reče: Rabi, da spre¬ gledam ! 52. Jezus mu pa reče: Pojdi; tvoja vera ti je po¬ magala. In precej spre¬ gleda, in gre za Jezusom po poti. SV. MARKA XI. POGLAVJE. In ko so se približe¬ vali Jeruzalemu, Betfagi inBetanijiprioljskej gori, pošlje dva izmed svojih učencev, 2. In jima pravi: Poj¬ dita v vas, ki vama je nasproti; in precej, ko prideta va-njo, najdeta žrebe privezano, na kte- rem ni noben človek se¬ del; odvežita je, in pri¬ peljita. 3. In če vama kdo po¬ reče : Kaj delata to ? re¬ cita : Gospodje potrebuje; in precej je pošlje sem. 4. Pa odideta, in najdeta žrebe privezano pri vratih zunej na razpotji, in je odvežeta. 5. In nekteri tistih, ki so ondej stali, rekč jima: Kaj odvezujeta žrebe? 6. Ona jim pa rečeta, kakor je Jezus naročil; in puste ju. 7. Pa pripeljeta žrebe k Jezusu, in denejo na-nj svoja oblačila; in vsede se na-nj. EVANG. 11. 31 8. Mnogi pa pogrnejo svoja oblačila po cesti; a drugi so sekali veje z dre¬ ves, in j e metali na cesto. 9. In tisti, ki so šli spre- dej, pa tisti, ki so šli za njim, vpili so, govore: Ho- sana! Blagoslovljen, ki gre v imenu Gospodovem! 10. Blagoslovljeno kral¬ jestvo našega očeta Da¬ vida, ktero gre v imenu Gospodovem! Hosana na višavah! 11. In Jezus vnide v Je¬ ruzalem, in v tempelj; in ko vse pregleda, odide, ker je bil uže večer, z dva¬ najsterimi v Betanijo. 12. In ko so drugi dan šli iz Betanije, postane lačen. 13. In ugledavši od daleč smokvo, kije imela listje, pride, ako bi kaj našel na njej. Pa prisedli k njej, ne najde ničesar razen listja; ker ni bil čas za smokve. 14. In Jezus odgovori, in jej reče: Naj na veko¬ maj nikoli nihče s tebe sadu ne je! In slišijo ga njegovi učenci. 32 SV. MARKA 15. Pa pridejo v Jeru¬ zalem. In ko stopi Jezus v tempelj, začne izganjati tiste, ki so po tempeljnu prodajali in kupovali a mize menjačev in stole tistih, ki so prodajali go¬ lobe, prevrne. 16. In ni pustil, da bi kdo nesel posodo skoz tempelj. 17. In učil je, govore jim: Mar ni pisano: „Dom moj naj se imenuje dom molitve vsem narodom ?“ Vi ste pa naredili iz njega „jamo tolovajsko 11 . 18. In pismouki in ve¬ liki duhovni slišijo to, in iskali so, kako bi ga po¬ gubili ; ker bali so se ga, ker se je vse ljudstvo ču¬ dilo njegovemu nauku. 19. In ko se je zvečerilo, šel je ven iz mesta. 20. in grede zjutraj mimo, ugledajo smokvo, da se je posušila s korenino. 21. Pa se spomni Peter, in mu reče: Rabi, glej, smokva, ktero si preklel, posušila se je. 22. Pa odgovori Jezus, in jim reče: Imejte vero Božjo! EVANG. 11. 23. Keig resnično vam pravim: Če reče kdo tej gori: Vzdigni se, in vrzi sev morje! in ne dvo¬ mi v svojem srcu, nego veruje, da se zgodi, kar pravi, zgodi mu se, kar¬ koli poreče. 24. Za to vam velim: Vse, karkoli v svojej mo¬ litvi prosite, verujte, da prejmete, in zgodi vam se. 25. In kedar se vstopite k molitvi, odpustite, če zoper koga kaj imate; da tudi vaš oče v nebesih odpusti vam vaše grehe. 26. Če pa vi ne odpuščate, tudi ne odpusti vam vaš oče v nebesih vaših gre¬ hov. 27. Pa pridejo zopet v Jeruzalem. In ko se je po tempeljnu sprehajal, pridejo k njemu veliki du¬ hovni in pismouki pa sta¬ rešine, 28. In mu pravijo: S kakošno oblastjo delaš to ? in kdo ti je dal to oblast, da to delaš ? 29. Jezus pa odgovori, in jim reče: Povprašam vas tudi jaz eno besedo, in odgovorite mi, pa vam SV. MARKA EVANG. 11. 12. 33 povem, s kakošno oblastjo to delam. 30. Je li bil krst Jane¬ zov z nebes, ali od ljudi? Odgovorite mi! 31. In mislili so^sami pri sebi, in djali: Če re¬ čemo: Z nebes, poreče: Za kaj mu torej niste ve¬ rovali? 32. Bili rekli: Od ljudi? Bali so se ljudstva; ker vsi so mislili o .Janezu, da je bil res prerok. 33. Pa odgovore, in reko Jezusu: Ne vemo. In Je¬ zus odgovori, in jim reče: Tudi jaz vam ne povem, z kakošno oblastjo to de¬ lam. XII. POGLAVJE. Pa jim začne v prili¬ kah govoriti: Zasadil je človek vinograd, in ga ogradil s plotom, in izko¬ pal klet, in sezidal stolp, ter ga izročil vinogradni¬ kom, in odpotoval. 2. In ko je bil čas, pošlje k vinogradnikom hlapca, da prejme od vinogradni¬ kov od vinogradovega sadu. 3. Oni ga pa zgrabijo, in ga pretep6, ter pošljejo praznega. 4. In zopet pošlje k njim drugega hlapca; in tega kamnjajo in mu razbijejo glavo, ter pošljejousramo- tenega. 5. In zopet pošlje dru¬ gega; in tega ubijejo. In mnogo drugih, od kterih nektere pretepč, nektere pa pobijejo. 6. Imajoč torej še edi¬ nega svojega ljubljenega sina, pošlje naposled tudi tega k njim, in reče; Mojega sina se bodo bali. 7. Oni pa, vinogradniki, rekč med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga, in naš bo vinograd. 8. Pa ga zgrabijo, in ga ubijejo, in vržejo iz vino¬ grada. 9. Kaj tedaj stori vino¬ gradov gospodar? Pride in pogubi' vinogradnike, in da vinograd drugim. 10. Mar niste tega pisma brali? „Kamen, ki so ga zidarje zavrgli, on je po¬ stal glava oglu; 3 SV. MARKA EVANG. 12. 34 11. Od Gospoda se je to zgodilo, in čudno jev našit očeh." 12. In gledali so, da bi gavjeli; pa zboje se ljud¬ stva. Ker spoznali so, da je proti njim priliko po¬ vedal. In pustivši ga, odi¬ dejo. 13. Pa pošljejo k njemu nektere od Farizejev in Herodovcev, da bi ga vjeli v besedi. 14. Oni pa pristopijo, in mu rekd: Učenik! vemo, da si pravičen, in ti ni mar nobenega, ker ne gledaš ljudem na lice, nego v resnici učiš pot Božjo. Ali se sme dati cesarju davek, ali ne ? ali bi dali, ali ne bi dali? 15. On je pa poznal njih hinavstvo, in jim reče: Kaj me skušate? Prine¬ site mi denar, da pogle¬ dam. 16. Oni pa prinesd. In veli jim: Čegava je ta podoba in napis ? Oni mu pa rekd: Cesarjeva. 17. Pa odgovori Jezus, in jim reče: Dajte, kar je cesaijevega, cesarju, in kar je Božjega, Bogu. In začudijo mu se. 18. Pa pridejo k njemu Saduceji, kteri pravijo, da ni vstajanja. Pa ga vpra¬ šajo, in rekd: 19. Učenik J Mojses nam je napisal: Če komu brat umrje, in zapusti ženo, otrdk pa ne zapusti, da vzeme njegov brat njego¬ vo ženo, in zbudi seme svojega brata. 20. Pa je bilo sedem bratov. In prvi je vzel ženo, in umrl, in ni zapu¬ stil semena. 21. In vzel jo je drugi, in umrl, in tudi ta ni za¬ pustil semena. Tudi tretji tako. 22. In vzelo jo je njih sedmero, in niso zapustili semena. Naposled za vse¬ mi je umrla tudi žena. 23. O vstajanji torej, kedar vstanejo, čegava od njih bo žena ? ker imelo jo je njih sed¬ mero. 24. Pa odgovori Jezus, in jim reče: Ne motite li se za to, ker ne znate pisem, ne moči Božje? SV. MARKA EVANG. 12. 35 25. Ker kedar od mrt¬ vili vstanejo, ne ženijo se, in ne možč, nego so kakor angelji v nebesih. 26.0 mrtvih pa, da vsta¬ jajo, niste li brali v Moj¬ zesovih bukvah, pri grmu, ko mu je Bog rekel, in djal: „Jaz semBogAbra- hamov, in Bog Izakov, in Bog Jakobov?” 27. Ni Bog Bog mrtvih, nego Bog živih; vi se to¬ rej močno motite. 28. Pa pristopi eden od pismoukov, ki je poslušal, ko so se prepirali, in videl, da jim je dobro odgovoril, in ga vpraša: Ktera je prva zapoved od vseh ? 29. Jezus mu pa odgo¬ vori : Prva vseh zapovedi je: Sliši, Izrael! Gospod naš Bog je edin Gospod. 30. In ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje pameti, in iz vse svoje moči. Ta je prva zapo¬ ved. 31. In draga je podobna tej: Ljubi svojega bliž¬ njega kakor samega sebe. Veče od teh ni druge za¬ povedi. 32. Pa mu reče pismouk: Dobro, učenik! Prav si povedal, da je Bog eden, in ni drugega razen njega. 33. In ljubiti ga iz vsega srca, in iz vse pameti, in iz vse duše, in iz vse moči, pa bližnjega ljubiti kakor samega sebe: to je več od vseh žrtev in darov. 34. In ko Jezus vidi, da je on pametno odgovoril, reče mu: Nisi daleč od kraljestva Božjega. In nih¬ če ga ni smel več vpra¬ šati. 35. Pa odgovori Jezus, in reče, uče v tempeljnu: Kako pravijo pismouki, da je Kristus sin Davi¬ dov? 36. Ker sam David je rekel v svetem Duhu ^Re¬ kel je Gospod mojemu gospodu: Vsedi se na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražni¬ kov tvojim nogam za pod¬ nožje.” 37. Sam David ga torej imenuje gospoda; in od¬ kod je njegov sin? In 3* 36 SV. MARKA EVANG. 12. 13. obilno ljudstvo gaje rado poslušalo. 38. In govoril jim je v svojem nauku: Varujte se pismoukov, kteri ho¬ čejo v dolgih suknjah ho¬ diti, in pozdrave po ulicah, 39. In prve stole po shajališčih, in prve pros¬ tore na gostijah; 40. Kteri požirajo vdo¬ vam hiše, in na videz dolgo molijo: ti prejmd ostrejo sodbo. 41. Pa se vsede Jezus crkvenemu zakladu nas¬ proti, in je gledal, kako meče ljudstvo denar v skrinjico; in mnogi boga¬ tini so metali veliko. 42. Pa pride ena uboga žena, in vrže dve lepti, kar je en vinar. 43. Pa pokliče svoje učence, in jim reče: Res¬ nično vam pravim, da je ta uboga žena vrgla več od vseh, kteri mečejo v skrinjico. 44. Ker vsi so vrgli od svoje obilnosti; ta je pa vrgla od svoje revščine vse, kar je imela, ves svoj živež. XIII. POGLAVJE. In ko je šel iz tempeljna, reče mu eden njegovih učencev: Učenik, glej, ka- košno kamenje in kakošne zidine! 2. In Jezus odgovori, in mu reče: Vidiš li te-le velike zidine ? Ne kamen ne ostane na kamenu, kteri se ne bi podrl. 3. In ko je sedel na olj- skej gori tempeljnu nas¬ proti, povpraševali so ga posebej Peter in Jakob in Janez in Andrej: 4. Povedi nam, kedaj bo to? in kaj bo znamenje, ko so ima vse to izpol¬ niti? 5. Jezus jim pa odgovori, in začne praviti: Varujte se, da vas kdo ne pre¬ moti! 6. Ker mnogi pridejo na moje ime, in poreko: Jaz sem Kristus ; in mnogo jih preslepe. 7. Ko pa zaslišite o bo¬ jih in glasove o bojih, ne ustrašite se! Ker to mora biti. Ali ni še konec. SV. MARKA 8. Ker narod vstane na narod, in kraljestvo na kraljestvo ;papotresibodo po krajih, in lakote bodo in prekucije. 9. Začetek nadlogam je to. Vi se pa varujte! Ker izroeevali vas bodo sod¬ nijam in shajališčem; bi¬ čani boste, in pred vladar je in kralje vas popeljejo za voljo mene, njim za pričo. 10. In pri vseh narodih se mora poprej oznaniti evangelj. 11. Kedar vas pa po¬ peljejo, da vas izroče, ne skrbite naprej, kaj bi go¬ vorili, in ne premišljujte; nego kar vam se da tisto uro, to govorite; ker niste vi, ki govorite, nego sveti Duh. 12. Izdajal bo pa brat brata v smrt, in oče sina; in otroci vstanejo zoper roditelje, in je pomore. 13. In sovraženi boste od vseh za voljo mojega imena; kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan. 14. Kedar pa ugledate »gnjusobo razdevanja“, EVANG. 13. 37 prerečeno po preroku Da¬ nijelu, da stoji, kjer ne bi imela, (kdor bere, naj ume!) tedaj naj tisti,kteri so v Judeji, zbežč na gore. 15. Kdor je pa na strehi, ne stopa naj dol v hišo, in ne hodi noter, da bi kaj vzel iz svoje hiše. 16. In kdor je na polji, ne vrne naj se, da bi vzel svoj plašč. 17. Gorje pa nosečim in doječim o tistih dneh! 18. Molite pa, da ne bi bil vaš beg po zimi. 19. Ker tisti dnevi bodo stiska, kakoršne ni bilo od začetka stvarjenja, kte- ro je stvaril Bog, doslej, in je tudi ne bo. 20. In ko ne bi bil Go¬ spod prikrajšal dni, ne bi bil zveličan noben človek; ali za voljo izvoljencev, ktere je izvolil, prikrajšal je dni. 21. In če vam tedaj kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali: Glej, ondej je, ne ver¬ jemite. 22. Ker vstanejo lažnjivi kristusiin lažnjivi preroki, 38 SV. MARKA EVANG. 13.14. ter bodo delali znamenja in čudeže, da bi premo¬ tili, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence. 23. Vi se pa varujte; glej, povedal sem vam vse poprej. 24. O tistih dneh pa, po tej stiski, solnce potemni, in mesec ne bo dajal svoje svetlobe, 25. In zvezde nebeške bodo padale, in sile, ktere so na nebesih, bodo se pregibale. 26. In tedaj ugledajo sina človečjega, da gre v oblakih z veliko močjč in slavo. 27. In tedaj pošlje svoje angelje, in zbere svoje izvoljence od čveterih ve¬ trov, od konca zemlje do kraja neba. 28. Od smokve se pa naučite priliko: Kedar se njena veja pomladi, in listje požene, veste, da je blizu spomlad; 29. Tako tudi vi, ko za¬ gledate, da se te reči gode, vedite, da je blizu pri vratih. 30. Resnično vam pra¬ vim, da ne prejde ta rod, dokler se vse te reči ne zgode. 31. Nebo in zemlja prej- deta; moje besede pa ni¬ koli ne prej dejo. 32. O tistem dnevu in uri pa nihče ne ve, tudi ne angelji v nebu, tudi sin ne, razen oče. 33. Pazite, čujte in mo- , lite; ker ne veste, kedaj je čas. 34. Kakor je človek, ki je odpotoval, zapustil svoj dom, in dal svojim hlap¬ cem oblast, in vsakemu svoje delo, in zapovedal vratarju, da čuje. 35. Čujte torej, (ker ne včste, kedaj pride hišni gospodar, zvečer, ali o polnoči, ali ko petelin za¬ poje, ali zjutraj;) 36. Da ne pride nena¬ doma, in vas ne najde, da spite. 37. Kar pa vam pra¬ vim, pravim vsem: Čujte! XIV. POGLAVJE. Po dveh dneh je bila pa velika noč in god SV. MARKA EVANG. 14. opresnih kruhov. In iskali so včliki duhovni pa pi¬ smouki, kako bi ga se zvijačo vjeli, in usmr¬ tili. 2. Govorili so pa: Ne v praznik, da se narod ne spunta. 3. In ko je bil v Beta- niji, v hiši Simona go- bovca, in je sedel za mizo, pride žena, kteraje imela sklenico čiste dragocene nardove mire; pa razbije sklenico, in je zlivala na njegovo glavo. 4. Bili so pa nekteri, ki so se sami pri sebi hu¬ dovali, in djali: Čemu se je ta potrata mire zgo¬ dila? 5. Ker to bi se bilo moglo za več kakor sto grošev prodati, in dati ubogim. In kregali so jo. 6. Jezus pa reče: Pu¬ stite jo; kaj jej delate skrbi? Dobro delo je sto¬ rila na meni. 7. Ker uboge imate vse¬ lej pri sebi, in kedar ho¬ čete, morete jim dobro storiti; mene pa nimate vselej. 39 8. Kar je ona mogla, storila je; prva je poma¬ zala moje telo za po¬ greb. 9. Resnično vam pra¬ vim: Kjerkoli po vsem svetu se oznani ta evan- gelj, pove se tudi to, kar mi je ona storila, njej v spomin. 10. In Judež Iškariot, eden od dvanajsterih, odi¬ de k velikim duhovnom, da jim ga izda. 11. Oni pa, ko to sli¬ šijo, razvesele se, in mu obrekč dati denarja; in iskal je, kako bi ga o priložnosti izdal. 12. In prvi dan opresnih kruhov, ko so darovali velikonočno jagnje, reko mu njegovi učenci: Kje hočeš, da gremo, in pri¬ pravimo, da ješ veliko¬ nočno jagnje? 13. Pa pošlje dva svojih učencev, in jima pravi: Pojdita v mesto; in sreča vaju človek, nesč vrč vode. Pojdita za njim, 14. In kjer vnide, re¬ cita hišnemu gospodarju: Učenik pravi: Kje je gos- 40 SV. MARKA EVANG. 14. tilnica, kjer bi se svo¬ jimi učenci jedel veliko¬ nočno jagnje? 15. In on vama pokaže veliko izbo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam priredita. 16. In njegova učenca gresta, in prideta v mesto, in najdeta, kakor jima je rekel, ter pripravita ve¬ likonočno jagnje. 17. In ko se zvečeri, pri¬ de z dvanajsterimi. 18. In ko so sedeli za mizo in jedli, reče Jezus: Resnično vam pravim, da me eden izmed vas, ki z menoj je, izdl 19. Oni se pa začnč ža¬ lostiti, in mu praviti eden za drugim: Ali jaz? in drugi: Ali jaz ? 20. On pa odgovori, in jim reče: Eden od dva¬ najsterih , ki pomaka z menoj v skledo. 21. Sin človečji sicer gre, kakor je pisano o njem; pa gorjč tistemu človeku, po kterem bo sin človečji izdan; ker bolje bi mu bilo, da se ne bi bil tisti človek rodil. 22. In ko so jedli, vze- me Jezus kruh, in bla¬ goslovi, in prelomi, ter jim da, in reče: Vzemite, jejte; to je moje telo. 23. In vzeme kelih, in zahvali, ter jim da; in | pili so iz njega vsi. 24. In jim reče: To je moja kri, novega za¬ kona, ktera se prelije za | mnoge. j 25. Resnično vam pra- | vim, da ne bom več pil od trtinega rodu, do ti- | stega dne, ko ga pijem novega v kraljestvu Bož¬ jem. 26. In ko odpojč, odi¬ dejo na oljsko goro. 27. In Jezus jim pravi: Vsi se pohujšate to noč od mene. Ker pisano je: ,,Pastirja udarim, in raz¬ krope se ovce. 8 28. Ali po svojem vsta¬ jenji pojdem pred vami v Galilejo. 29. Peter mu pa reče: In če se vsi pohujšajo, ali jaz ne. i 30. Pa mu reče Jezus: SV. MARKA EVANG. 14. Resnično ti velim, da no¬ coj to noč, predno pe¬ telin dvakrat zapoje, za¬ tajiš me trikrat. 31. On je pa še bolj pravil: Ko bi moral s te¬ boj vred umreti, nikoli te ne zatajim. Tako so tudi vsi govorili. 32. Papridejo namesto, kteremu je ime Getse- mane; in reče svojim učencem: Vsedite se tu dotlej, da zmolim. 33. In vzeme Petra in Jakoba in Janeza se¬ boj. Pa začne žalovati in obupovati. 34. In jim reče: Žalostna je moja duša do smrti; ostanite tu, in čujte. 35. Pa odide malo dalje, in pade na zemljo, ter je molil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega. 36. In je govoril: Aba, oče! vse je mogoče tebi. Prenesi ta kelih od mene; ali ne, kar jaz čem, nego kar ti. 37. Pa pride, in je najde, da spe, ter reče Petru: 41 Simon, spiš? Ali nisi mo¬ gel ene ure prečuti? 38. Čujte in molite, da ne zajdete v skušnjavo; duh je sicer krepek, pa telo je slabo. 39. In zopet odide, in moli, in reče iste be¬ sede. 40. In ko se vrne, najde je zopet, da spe; ker bile so njih oči težke, in niso vedeli, kaj bi mu odgo¬ vorili. 41. Pa pride v tretje, in jim pravi: Spite dalje in počivajte! Dosti je; prišla je ura. Glej, sin človečji se izdaja grešnikom v roke. 42. Vstanite, pojdimo! Glej, moj izdajavec se je približal. 43. In precej, ko je še on govoril, pride Judež, kteri je bil eden od dva¬ najsterih, in z njim mnogo ljudstva z meči in koli, od velikih duhovnov pa pismoukov in starešin. 44. Dal jim je pa njegov izdajavec znamenje, vele: Kogar poljubim, tisti je-; SV. MABKA EVANG. 14. 42 zgrabite ga, in odpeljite varno. 45. In prišedši, pristopi precej k njemu, in reče: Eabi! rabi! in ga poljubi. 46. Oni pa položč na-nj svoje roke, in ga zgra¬ bijo. 47. Eden tistih pa, ki so zraven stali, izdere meč, in mahne hlapca veli¬ kega duhovna, in mu od¬ seka uho. 48. In Jezus odgovori, in jim reče: Kakor na razbojnika ste šli z meči in krili, da me vjemete ? 49. Vsak dan sem bil pri vas, učč v tempeljnu, in niste me zgrabili; ali da se izpolni pismo. 50. In zapustivši ga, od- beže vsi. 51. In šel je za njim neki mladeneč, ogrnjen s plat¬ nom po nagem; in popa¬ dejo ga mladenči. 52. On pa pusti platno, in odbeži nag od njih. 53. Pa odpeljejo Jezusa k velikemu duhovnu. In snidejo se pri njem vsi veliki duhovni pa stare¬ šine in pismouki. 54. In Peter je šel od- daleč za njim, noter na dvor velikega duhovna; in je sedel s hlapci, ogre¬ vajo se pri ognji. 55. Veliki duhovni in ves zbor so pa iskali zo¬ per Jezusa priče, da bi ga usmrtili; ali ne naj¬ dejo je. 56. Ker mnogi so pri¬ čali po krivem zoper nje¬ ga, in priče niso bile enake. 57. Pa so vstali nekteri, in pričali po krivem zo¬ per njega, in so djali: 58. Mi smo ga slišali, ko je djal: Jaz poderem ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh sezidam drugega, kteri ne bo delan z rokami. 59. Pa tudi ta njih priča ni bila enaka. 60. In veliki duhoven stopi na sredo, in vpraša j Jezusa, in reče: Mar ne j odgovarjaš ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe? 61. On je pa molčal, in ni ničesar odgovoril. Zo¬ pet ga vpraša veliki du¬ hoven, in mu reče: Si li SV. MARKA EVANG. 14. 15. ti Kristus, sin blagoslov¬ ljenega? 62. Jezus pa reče: Jaz sem. In videli boste sina človečjega, ko pride, sede na desnici moči, na nebe¬ ških oblakih. 63. Veliki duhoven pa raztrga svoje oblačilo, in reče: Kaj nam je še treba prič? 64. Slišali ste kletvino zoper Boga; kaj se vam zdi? Oni pa vsi razsodijo, da je vreden smrti. 65. In nekteri začnč va-nj pljuvati, in mu za¬ krivati obraz, in ga po ušesih biti, in mu praviti: Prerokuj! In hlapci so ga tepli s palicami. 66. In ko je bil Peter doli na dvorišči, pride ena od dekel velikega du¬ hovna, 67. In videvši Petra, da se ogreva, pogleda va-nj, in reče: Tudi ti si bil z Nazarečanom Jezusom. 68. On pa utaji, in reče: Ne vem, in ne urnem, kaj ti praviš. Pa izide ven pred dvor: in petelin za¬ poje. 43 69. In dekla, videvši ga, začne zopet praviti tistim, ki so zraven stali: Taje od njih. 70. On je pa zopet ta¬ jil. In malo potem so zo¬ pet tisti, ki so stali zra¬ ven, djali Petru: Gotovo si od njih; ker Galilejec si, in tudi tvoja govorica je podobna. 71. On se pa začne ro¬ titi in prisegati: Ne po¬ znam tega človeka, o kte- rem govorite. 72. In drugoč petelin zapoje. In spomni se Pe¬ ter besede, ki mu jo je rekel Jezus: Predno pe¬ telin dvakrat zapoje, za¬ tajiš me trikrat. In za¬ vije se v oblačilo, in je jokal. XV. POGLAVJE. In precej zjutraj se po¬ svetujejo veliki duhovni se starešinami in pismou¬ ki , in ves zbor, ter Je¬ zusa zvežejo, in odpeljejo, in ga izroče Pilatu. 2. Pa ga vpraša Pilat: 44 SV. MARKA EVANG. 15. Ti si kralj Judovski? On pa odgovori, in mu reče: Ti praviš. 3. In tožili so ga veliki duhovni močno. 4. Pilat ga pa zopet vpraša, in reče: Ne od¬ govarjaš li ničesar? Glej, kaj zoper te pričajo. 5. Jezus mu pa ničesar večne odgovori, da seje Pilat čudil. 6. O prazniku jim je pa izpuščal po enega jet¬ nika, kterega so zahte¬ vali. 7. Bil je pa, kteremu je bilo ime Barbara, s to- varšivječi, kteri so bili o puntu ubojstvo sto¬ rili. 8. In ljudstvo zakriči, in začne zahtevati, (naj stori,) kakor jim je vselej storil. 9. Pilat jim pa odgovori, in reče: Hočete li, da vam izpustim kralja Ju¬ dovskega? 10. Ker vedel je, da so ga bili za voljo nevošlji- vosti izročili veliki du¬ hovni. 11. Veliki duhovni pa podpihajo ljudstvo, naj jim rajše Baraba iz¬ pusti. 12. Pilat pa odgovori zopet, in jim reče: Kaj torej hočete da storim s tem, kterega imenujete kralja Judovskega? 13. Oni pa zopet zakriče: Križaj ga! 14. Pilat jim pa reče: Kaj pa je hudega storil? Oni pa še bolj zavpijejo: 15. Pilat pa, hote ljud¬ stvu ustreči, izpusti jim Baraba; a Jezusa biča, in jim ga da, da ga kri¬ žajo. 16. Vojaki ga pa od¬ peljejo noter na dvor, to je: v sodnišnico, in skli¬ čejo ves trop. 17. In oblečejo mu škrla- tast plašč, in spletč trnje¬ vo krono, in jo denejo na-nj, 18. In ga začnč pozdrav¬ ljati: Zdrav, kralj Ju¬ dovski ! 19. In bili so ga po glavi s trstom, in pljuvali va-nj, in pripogibali kolena, in mu se priklanjali. SV. MARKA EVANG. 15. 20. In ko mu se na- smejajo, slečejo mu škrla- tasti plašč, in mu oble¬ čejo lastno njegovo obla¬ čilo ; pa ga odpeljejo, da ga križajo. 21. In prisilijo nekega mimo gredočega, Simona Cirenejca, ki je šel s po¬ lja, očeta Aleksandrovega in Eufovega, da nese nje¬ gov križ. 22. In pripeljejo ga na mesto Golgata, kar se tolmači: Mesto mrtvaške glave. 23. In dajali so mu piti vina z miro; pa on ne vzeme. 24. In ko so ga na križ razpeli, delili so njegova oblačila, metaje kocko za nje, kdo bi kaj vzel. 25. Bila je pa ura tri, in razpnd ga na križ. 26. In bil je napis njego¬ ve krivice napisan: Kralj .Judovski. 27. In z njim križajo dva razbojnika, enega na njegovej desnici in enega na njegovej levici. 28. In izpolnilo se je pismo, ktero pravi: „In budodelnikom je prištet. 8 45 29. In mimo gredoči so ga preklinjali, in majali se svojimi glavami, in go¬ vorili: Aha, ki podiraš tempelj, in ga v treh dneh postavljaš! 30. Pomagaj si, in stopi s križa! 31. Ravno tako so ga pa zasramovali tudi veliki duhovni med seboj s pi¬ smouki, in so djali: Dru¬ gim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. 32. Kristus, kralj Izrael¬ ski, naj stopi sedaj s kri¬ ža, da vidimo in verje- memo. Tudi tista, ki sta bila z njim križana, za¬ sramovala sta ga. 33. Ko je bila pa ura šest, nastane tema po vsej zemlji, noter do de¬ vete ure. 34. In ob devetej uri zavpije Jezus z močnim, glasom, in reče: Eloi, Eloi, lama sabahtani? kar se tolmači: Moj Bog ! Moj Bog! za kaj si me za¬ pustil ? 35. In nekteri, ki so zraven stali, in to sli- 46 SV. MASKA EVANG. 15. 16. šali, djaliso: Glej, Elija kliče. 36. Pa odbeži eden, in napolni gobo z octom, in jo natakne na trst, ter ga je napajal, govore: Po¬ jenjajte, da vidimo, če pride Elija in ga sneme. 37. Jezus pa zavpije z močnim glasom, in iz¬ dahne. 38. In zagrinjalo v tem- peljnu se pretrga na dvoje, od vrha do tal. 39. Videvši pa stotnik, ki je stal njemu nasproti, da je tako zakričal, in iz¬ dahnil, reče: Resnično je ta človek sin Božji. 40. Bile so pa tudi žen¬ ske, ktere so oddaleč gle¬ dale, med kterimi je bila tudi Marija Magdalena, in Marija, Jakoba manj¬ šega in Jozejeva mati, in Salome, 41. Ktere so tudi, ko je bil v Galileji, hodile za njim, in mu služile; pa mnoge druge, ktere so bile z njim prišle v Je¬ ruzalem. 42. In ko se je uže zve¬ čerilo, (ker bil je petek, to je: pred soboto,) 43. Pride Jožef iz Ari- mateje, pošten svetova¬ lec, kteri je tudi priča¬ koval kraljestva Božjega, in gre predrzno k Pila¬ tu, in zaprosi Jezusovo truplo. 44. Pilat se pa začudi, daje uže umrl; in pokli- cavši stotnika, vpraša ga, če je davno umrl. 45. In ko zve od stot¬ nika, podari truplo Jo¬ žefu. 46. Pa kupi platna, in ga sneme, ter ga zavije v platno, in ga položi v grob, ki je bil iztesan iz kamna; in privali kamen k grobovim vratom. 47. Marija Magdalenam MarijaJozejeva ste pa gle¬ dali, kje so ga pokladali. XVI. POGLAVJE. In ko mine sobota, Ma¬ rija Magdalena in Mari¬ ja Jakobova in Salome nakupijo dišav, da gredč, in ga pomažejo. 2. In zjutraj zgodaj prvi dan po soboti pridejo k grobu, ko je solnce izšlo. SV. MARKA EVANG. 16. 47 3. In pogovarjale so se med seboj: Kdo nam od¬ vali' kamen od grobovih vrat? 4. Pa pogledajo, in in¬ dij o, da je kamen od¬ valjen; ker bil je zelč velik. 5. In prišedši v grob, ugledajo mladenča, da sedi na desnej strani, in je ogrnjen z belim oblači¬ lom; in preplašijo se. 6. On jim pa pravi: Ne bojte se! Jezusa iščete Nazarečana, kterega so križali; vstal je, ni ga tu; glej mesto, kjer so ga bili položili. 7. Ali pojdite, povejte njegovim učencem, in Pe¬ tru, da je šel pred vami v Galilejo; tam ga bos¬ te videli, kakor vam je rekel. 8. Pa odidejo naglo ven, in zbežč od groba; ker spreletal je je strah in groza; in nobenemu ni¬ česar ne povedč, ker so se bale. 9. Ko pa Jezus prvi dan po soboti zgodaj vsta¬ ne, prikaže se najprej Mariji Magdaleni, izktere je bil izgnal sedem hu¬ dičev. 10. Ona odide, in spo¬ roči to tistim, kteri so bili z njim, in so žalovali in jokali. 11. In ko slišijo, da živi in ga je ona videla, ne verujejo. 12. Potem se pa pri¬ kaže dvema od njih na poti v drugej podobi, ko sta šla na polje. 13. In ona odideta, in naznanita to drugim; pa tudi njima ne vefujejo. 14. Naposled se prikaže enajsterim, ko so sedeli za mizo, in ograja njih nevero in trdosrčnost, ker niso verjeli tistim, kteri so ga videli, da je vstal. 15. In jim reče: Poj¬ dite po vsem svetu, in oznanite evangelj vsemu stvarjenju. 16. Kdor veruje in se d& krstiti, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen. 17. Znamenja pa tistim, kteri verujejo, bodo ta: v mojem imenu bodo iz- 48 SV. MARKA EVANG. 16. ganjali hudiče; govorili bodo nove jezike; 18. Gade bodo prije¬ mali ; in če kaj strupenega izpijo, ne bo jim ško¬ dovalo; na bolnike bodo roke pokladali, in zdravi bodo. 19. Ko jim je pa Go¬ spod izgovoril, bil je vzet v nebo, in se je vsedel na desnico Božjo. 20. Oni so pa šli, in oznanovali povsodi, in | Gospod jim je pomagal, in potrjeval besedo s ču¬ deži, ki so se godili za njo. Amen. * Natisnil A. Holzhausen na Dnnaji. NARODNA IN UNIUER2ITETNA KNJI2NICA