Predor pod monem. Že večkrat smo s-e bavili v našem listu s podmorskim predorom, ki bo fvezal pod morjem preko ožine Gibraltar Evropo in Afriko. Načrti omenjenega predora, Ici so voI}ali skozi desetletja za brezplodne sa- ijje in utopije, stojijo danes v ospredju in so ti__ pred praktično izpeljavo. Zadnja ovira glede gradnje predora je padla. Letos 1. februarja se je sestala v španski prestolici v Madridu raziskovalna komisija, ukvarjajoč se z načrti predora. Komisija jc ugotovila, da ni rnorje v obsegu ožine nikjer globokeje nego 30 m in so vse plasti, katere bo treba predreti, zelo ugodno ležečo. Oče predornega načrta je španski oberst Peter Jevenois. 20 let že zasleduje zamisel predora z vso vztrajnostjo. Skraja so ga imeli za sanjača, danes je obdan od celega štaba najboijših sodelavcev ter inženerjev, katerim so zaupane priprave za> predorno delo. Pred kratkem je razodel oberst Jevenois vzroke, ki so ga napotili do načrtov za predor in spojitev dveh delov sveta. Polkovnik je zanimal za gibraltarski predor velesile iz naslednjih nagibov: »Sramo.a za omikano človeštvo,« je dejal polkovnik, »je bila tudi vzrok, da sem začel pretresati načrt podniorske zveze Evrope z Afriko. Cela stoletja so ropali belokožci črnce po Airiki, jih prepeljavali na suženjskih ladjah in jih silili, da so za nje opravljali liki nema živina najtežja dela. A!i se je v tem oziru usoda zaniorcev danos kaj spremenila? V Anieriki še dancs ne sme sedeti zamorec v isti sobi kakor belokožec. Neprestano poroča časopi&je, ikako je zagrabifa razljutena ter nahujskana druhal^feettev brez vsakega' pravega vzroka po enega ali več črncev in jih je linčala na najbolj divjaški način. V Evropi sicer ne bolehamo na amerikanski podivjanosti, a tudi Evropejec prezira 'zamorca in ga smatra za manj vrednega. Edina država, ikjer je črnec istoveten z belcem, je Francija. Iz polnega prepričanja izrečem besede: Zamorsko vprašanje je sramota za omikano, belokožno in krščansko človeštvo. Storiti moramo vse, da se ta madež odstrani. Prosta Afrika ... Vprašali boste, v kaki zvezi je svobodna Afrika z gibraltarskim tunelom? Zadcva je čisto enostavna. Hitra in' dnevna zveza z osrčjem Afrike bi bilo kulturo razširjajoče dejanje brez prknere. Afrika bi prenehala ik-ot pokrajina divjakov ter poldivjakov. S tem bi bil storjen prvi korak glede zajezitve propadanja zamorskih plemon, kar so zakrivili belokožni dcli sveta. Poto-mci afriških črnih sužnjev, :ki danes životarijo jedva človeka vredno življenje po Ameriki, bi se lahko povrnili v civiliizaciji odprto Afriko in bi lahko pričcli novo življenje !kot svobodni možje, vzgojitelji, misijonarji in tohniki. Gibraltar — vrata v nov svet. Žalibog' sledi danes človeštvo manj dobrodelniim nego praktičnim načelom. Iz tega vzroka sem skušal evropskim velesilam predočiti praktično vrednost podmorske zveze. Čez dobrih 20 let bosta vodili skozi afriško pusčavo dve železniški zvezi: iz Tangerja i« španskega Maroko počcz skozi pušcavo Saharo proti rtu Dobrega upaiija ob južncm koncu Afrike. Drug-a zveza bo peljala.iz Tangerja ob obali Sredozomgkega morja v Bassorah in Karachi. V Tangerju, nasproti Gibraltarju na španski s-trani bi obe ti že.ezniški z.vezi pričenjali ali končali. Iz tega dejstva slcdi nujna potreba: Tanger priklcniti na eviopsko žeiezniško omrežje. Na ta način bi postal Gibraltar na španski obali nad vse važno izhodišče za Evropo. S podmorsko zvezo 1)L dobila Španska pomen kot izhodišče za prevoz v Ameriko, Afnko in v Azijo. s 709.000 potnikov v enem letu. Za prvo leto so preračunali potniški promet po gibraltarski podmorski železnici na 700.000 oseb. Če tudi ne verjamemo tej visoki številki, moramo pomisliti, da šteje danes Afrika 120 milijonov prebivalcev, to število narašča in so dosegli ti milijoni v dobi najhujše krize na izvozu 35 milijard francoskih zlatih frankov. Iz Evrope v Afriko v pol uri. Tehnične ovire glede predora so malenkostne. PredoP: bin-ne (pričienjaloffV Gibraltarju. Gibi-altar ,j.i točka, ki. je iz Evrope najbližj-a Afrifei, ampa4_ kraj 20 km od Tarife. Od tamkaj v Alcatar Suguer in Punta Altares na afriški strani bo rabila železnica 30 minut. Na najbolj globokih. mestih bo vodil tunel 60 m pod morsko gladino. Kakor so pokazale dosedanje preiskave, je sestavljeno morsko dno iz za vodo neprodirnih plasti in radi tega se ni bati udiranja vode. Predor bo dosegel. dolžino 26 km in bo le 7 m daljši nego Sknplon-tunel. Stroški so prera.unani na še dvakrat toliko ikakor je stal Simplon predor, torej na VA milijarde francoskih frankov. Veliki so stroški za predpriprave, katere nosita začasno španska vlada in afriški Maroko. Glede financiranja predornega podjetja pridejo v poštev: Španija, afrikanske pokrajine, Francija in Angleška. Računamo sigurno, da je gibraltarski predor dejstvo in za popolno dosego tega nad vse važnega cilja bom zasta« vil vse svoje moči.«