0 Zgodovinskem društvu za Spodnji Štajer. Da je to drustvo, ki steje sedaj dve let<, prepotrebno, to se ne da prerekati. Saj mora narod, če hoče živeti, sebe pred vsem poznati. Slovenci pa nismo tako srečni, da bi nam v to svrho bilo le treba zgodovinsko knjigo odpreti, čes, v njej najdemo naalikano svoje življenje; mi si moramo svojo zgodovino sele pisati. S tem ne preziramo Kosovega velezaslužnega dela, ki je jelo izbajati in sprtmeailo naso dosedaDJo vročo željo po svoji povestniei v upravičeno nado, da tako knjigo vendar enkrat dobimo v roke; nikakor ne, toda Kosovo delo bode podalo le ugrodje, ki se ima ie opremiti z nebrojem podrobnosti. Ta oprema pa je ravno tako potrebna, kakor ogrodje samo; okostnica brez krvi, misic, živcev in žilic tudi se ni celo telo. V tem smisln se je torej nstanovilo omenjeno Zgodovingko drustvo, ki si je postavilo posebno nalogo, poiskati zgodovinskih podrobnoati, tičočih se Slovenskega Štajerja. Poleg tega pa boče tndi natanko opazovati ter zabeleževati, kako naše ljudstvo baš zdaj živi. V dosego tega lepega namena isče Zgodovinsko društro ostankov nasih pradedov pod zemljo kakor aa njej; ono torej izkopava kamene z napisi in drnfimi znamenji, orodja, posode in okraske, odpira prastare grobove, razkriva ceste in osnove celih sel kakor posameznih his, stika po podstrešjih in arhivih za starimi listinami ia pismi, pozvedava, kaj si ljudstvo o tem in onem pripovednje že dolgo časa, pronč*va vse to, kar nabere, ter poskusa, iščoč medsebojnih zvez teh posameznjsti, sestaviti te-le v celotna poročila o tej in oni strani nasega nekdanjega življenja. Ozirajoč se na sedajnost pa opazuje ljndstvo na domn in v javnosti, pri delu in počitkn, v veselju in žalosti, v običajih in nošah, skratka v vsem njegovem življenju. Kar se dožene, se mora vcstno zabeleževati v knjigo, ki je pristopna vsakemu delavcu na tem poljn, da vsak delo svojih sotrudnikov pozna, da vsak ve, kje mu je začeti in kje nadaljevati, pa tudi, da se sleberui lahko bolje izobražuje za delo. Tako knjigo izdaja Zgodovinsko drnstvo v obliki časopisa, kojega sta doslej izsla že dva letnika, ki sta po enoglasni s dbi učenjakov drngih narbdov drnštvu v čast. Zraven tega je društvo poleg manjših zgodovingkih knjižic doslej izdalo navod, kako je sestavljati krajevne kronike, to je, kako zabeleževati zgodovinske vesti posameznih krajev, in namerava v najbližjem času objaviti se Navod, kako je ravnati pri izkopavanjn starin, in kako je nabirati narodopisno blago. Drnstvu pa je tndi skrbeti, da si izkopine ohrani; kajti pomen vsake take reči sa še le pojasni pi drugih rečeb, vČasih po že oajdenib, mnogokrat m največkrat pa po takih, ki se se isčejo in po velikem trndn končno najdejo. Te stvari se morajo radi tega skrbno ghranjevati, da se obvarajejo razpada, pa tndi da ge ne poizgnbijo. Njih zbirka se imennje nmnzeja. Vseto, kar smo navedli: izkopavanje,preiskovanje, tiskanje knjig in knjižic, mnzej in še drugo pa stane denar; tuintam se sicer dobi kaj zastonj, večinoma pa ne; dandanes pač vsak isče krajcar, kjer ga le more najti. Zato se res ne moremo načnditi, kako je Zgodovinsko drnstvo pri svojih pidlih prispevkih moglo storiti toliko, kolikor je. Da dopolDimo njegovo dosedanje delovanje, se omenimo, da je doslej pridobilo izkopin in dragih stann že za majhen rcuzej, ki bi ga rado otrorilo v mariborskem nNarcdnem domn". Te vrstice imajo namen, rojake nase, ki so delovanje nasega velejjomembnega in vrlega drastva doslej gledali le od daleč, probuditi ter vneti za dobro stvar. Ni ga človeka na naši slovenski zemlji, ki bi drnstvu ne mogel koristiti, bodisi tako ali tako. Ta mn kako starino podari, oni mn jo odstopi za mal denar, ta mu dovoli na svojem zemljisčn kopati, drug mn enega ali dva doi koplje zastonj; ali kdor tega ne more ali noče, vsaj labko društvu po dopisnici (Naslov: Zgodovinsko drnstvo v Mariborn) naznani, da se je to ali ono naslo, oziroma da se tu ali tam shranjnje kaka starina, in kdor se kaki reči, ki jo ima, nikakor noče odpovedati, labko vsaj proti pismenemu jamstvn lastninske pravice drnštva dovoli, da tale dotično stvar postavi v mnzej. Eer se pa z denarjem samim dandanes da opraviti vse, se draštvo najbolje podpira z denarnimi priapevki, in to bodisi z darovi, bodisi z ndnino (5 K na leto), za katero druitvo dopošilja svoj časopis. Da bi se v tem le ozirn moglo storiti še mnogo, kaže naslednji pregled udov v zadnjem leta, ki smo je razpredelili v stanove, da jasneje vidimo to, kar se manjka. Vseh udov je bilo 300: od teb dubovnikov 187, profesorjev 28, odvetnikov in notarjev 20, uradnikov 16, Posojilnic 12, zdravnikov 8, učiteljev 7, drustev 6, zasebnikov in dijakov po 4, sol 3, trgovcev 2, častnikov, farmacevtov iu obrtnikov pa 1.