Službena pragmatika za drž. uradnike in učiteljstvo.  Z veliko najj.ieo — morda cclo prevtliko. ker sc bojiaio enakih po^rešk, kakor aaia jih slika pred&toieči člaa>;k — se izdcla.je §edai zakoa o državnih uradaikib. ()bljubu.jeio iiaia, da aaia že oktobci prinese uaort, ki ga bo parlamont tiidi iiotovo spreiel. Bo.iiaio sc. da bodo uradaiške organizaciie p_-eiaalo proučile aačrt. Tudi učitcl.istvo ie prizadeio pri {§m aačrtu. ker tudi oiio spnda nicd državas wj-Htlaike in za.Heva. da se y,a uvrsti v ta zakon. ker noče biti državno uradništvo posebne, saiiiosvoic katcgo-rije: zato zahteva tudi svo.ie zuscopstvo pri uretresanju načrta s strani orgaaizacijo državnili uradnikov. Opozariamo osrednie vodstvo UJU, da se pravočasno zavzgnie za prhiie«no zastoostvo nčitelistva v koiulsijah; naše Dokraiinske oiea.iiizaciie pa pozivanai. da z:_sleJu.ieio to vprašanie posebno v teni o^iru da bodo vse katei»oriie učitelistvit uvrščene tako. kakor siao že često fetavl!i svoje zahteve, in da »e bo-katefa-od kategoni morda neuvrščcna ali pa oreaizko iivršceaiu kakor \q bilo to nicščanskošolsko ucileljstvo socijaiao-skrb»tven!h šol (za slepe, i>!ubi>neine itd.) pri zadnietn zakonu o narodiiiti šoiah Dne 3U. septembra so ianile uradai- _ke organizaciie posvetovanje o pragina- tiki v Beogiradu. Prisostvovaii so ludi ilani državne koinisije za uradniško ora- gmatiko. Na predloji posl. Keisaerju so bile st-reiete ^ledeče točke. ki zadevajo tudiučitejjstvo: 1, Aktivai državai uradaiki sinuirajo vprašanje in zahtc-vo. da se ob sprejotju pragmatike vseia dosedaniiai penzijoaariem nanovo reiiuliraio ajihove miroviae, in sicer na podlagi aovih dolocb za Jotičae službene razrede. Ce bi se prejšnje službene pragmatike izprenienile >dede ulač. velia.io avtomatično aove določbe tudi za penzijoaarje. 2. Prj -ivtaaiatskem uapredovaniu ne snie ostati. temveč se mora naiti inodus. [.o katerern bi uradniki poleg avtoniatično napredovali tudi po svoii pridaosth marJilvosti in strokovnem znanju. Dedegat državne komisije za izdclavo zakoiia. Vuso Petrovič, ie izjavil, da hoče oba predloga zastopaii in delovati, da iu komisiia sprejme. —k. Splošna higijeua in osnovna šola. Za aovu šolska berila sestavljaju >irokovnjaki berilnc bostavke o lagijenl. '\ainea ti.li berii ie, opozorui ailadino nu ••azne boiezni, zlasti pa na one. ki pu\/iročajo v aaroclu najvcč gor.ia in irplicnja. Nekai sestavkov razpravliu o puiiioau liigijenskih odretlb iu ukrepuv /iravstvenili obiasti da se aa ta aauu obvaruje aaiod gorja, ki je aajvečkrai vzrok nioralai ia duševai piopasti širokife.; ul _sti. ..*! 1 u.ii \ stariii berilih je bilo aekaj ,ii)ii.iuaskili sestavkov. in prav so prišli sjretneaiu učitelju. Po novejšiii berilih l)u dana več.ia možaost š.)li na vpliv liigijenskcga pouka in aadejaia se. da bo v tem .jzini Jiaroau ainogo poaiasrano. Reči pa itioraai. da tudi to ne bo izdutao dvignilc si-iošne liigijeae. Cy se bo šola posluževala le aialih sestavkov iz beril. Ue ii ^tino v liigUonskem oziru dvigniti naruu na višjo slopinjo, aioramo iaieti vse kuj d:uzcMji preti odai. Nepobiuio dejstvo jc. da je zavisua kulturaa višina vsak^ga naroda od ajeu.tvo pross ete. ta pa \c odvisaa od šolsc.va. Dobro. vsestran.^iko razvito šolsuo !'.. ie od\isao od izobrazbe učiteijstva. 1'jjte aam vsestraasko izobražeao učit.Mstvo iii aarod se bo kullurao liitro dvi-liul. \ olik aedostattk aaše izobrazbe ;iči -ravno v poinanikaaju znunja u iii_riieni- JNikukor ae misliai s tem reči. Ua podi učiteli tiidi kos zdravaika. ne — pač ;>u mora biti toliku s i>plošay lii.dieuo sezaaaiea. da aioro že ^nežno laladiao ob všaki priiiki opozarjati aa zdravstvcnc 'aoaientc icr daiati oarasiiia aasve.e in -(¦uk v toi stvari. Ni štaau v aarodu, ki bi aiojfci za splošno liigiieno več storiti iviikoa- Uudskošolski ueitel.i. Uvoje širokiu pol.i lcži i/red ajiia. Na obeli deluie lahko, to ie v šoli med ailadiao in izven šole v občini. S pirviia daoai pouka pričacaio laliivo s iiijiijcao ai končaaio v šoli z dneia, ko; ailadjija soio zap.ušča, - audal.iu.ieaio pa: iaiiko t.akoj z isliini !ičt;aci ia Uijeiikaini. izven šo;c v občini kot taki. Kako si to misliai. po.iasaim v sledečem. \ saK šoinik pozaa oau ailadosui«) vrveajc i>rvega šolskogd. dnc. Ti otroci, kako različni so: krepki, živi, tilii, boi.či. sldbuiiii. *labo ali dpbro op-ravliciii. .Mižni. uii acstiažai. skurai vsak s svo.io ; iisebiiostjc. Uredi jih, preglei jih in v Divi uri boš poscgel po higijeui: Ravno _cdi! Ti inoraš bittj-iuižen.. uinazane n;ke in.aš iu noge. to ai prav! Kakšna bo i ..stcl.iica. cc ležeš s ta.Uo uinazaniini aoyami' Svečke pod nosom so grde. Kjc i.iuš robec? — Red mamici, da te ostrižuio1 Lep dečck si toda lase iniaš skuštraae, kakor ciganček. — Ti imaš parkclčk^. kakor mačka. Noliti moraio biti -.brezani in blata ne snie biti za nohtarttt; la li Jakcc, ali si lačen. da prstek KTizešVni i.rav tako. tak deček. pa prstek sesa!. iid itd. Priiateli to ie začetek pouka lii*" gi.jcae. Morcbili ne bo na vsaki šoli tako. viiem pa reči, da ie nialo iz.ieni v celi kial.ievaii. Prvi tenielii higijene so *o -~_ s k r b z a s n a j» q. Tv _ ja beseda ni. ostala 'jicd šoLskimi sjenanii. zrno naaika o liiuiieai ic prourlo po malčkih v doaio\-c,.v*srca skrbnili mamic. Marsikaiori Jc' zardelo iic,. ko ii ic pfavil mali paglavčfk doma. kaiso reklj g. učitelj. V iUe" ncm srtu se ie rodil sklep: »Od sedar luiin skrbela. da bo siiažen.« — TaKo \zkli nezaatno seme, se razviie v bujno ra^rlino iu obrodi stoteran sad. — Pri§e'. sc;n v gorskp iaro — na enorazednico -^ 3 i=i otrok sem imel. Koliko ie bilo tu dela zlasti na polju lngiiene! Nisein obuipj^1 vivel seai se z vso energiio na to P°'je ia sad aioiega dela aii ie poplaCal ve«; tli;d ia naj)or. hnel sem čestokrat priliko opazovati in i_riine_jati svoie otroke z ntroci sosedne- obdne. kjer oi bilo šole. Moji niaii. — na licih zdtravje. v opravi snafca in v krcin.iah in govoni znak intei,Kcnce, — na omh brcz šole pa zanemarjoiiost. toyost in aeo.es.an.ost Ne boui opisoval vsc niožnosti, ki se ti nudijo, da posežeš na polje higijeue. Hi jjiieva. ni urc. da bi se ne nudila priiika. ud P.vega di.. zadiijega so-S-kega. due. •j rcba ti jc. da vidiš, slišiš in čutiš. ¦iu čc ijtiaš liubeze.ii do > tiok in naroda. ne bo ti jacst_Ua beseda pouka in navoiiila v iistiti. Mnogo se da ihmoiu šolskc mladinc joscči. Z vednimi opoiniiii, opozarianjem n;i to iii ono iz higijene. doscžeš. dji prciJe čut do liigiioae v nieso iu kri niladinc; ta C"uf posiaae »altera natura«. kateio se človck tudi v pozni Marosti ne iznebi. M.nogo doseže lahko dober iu vesien učitclt za splošno umevanje higiiene ined solskuni .stenanu. veadar ie to le inajhao .nice proti uiii-iiiu. kar laliko doseže izveii šole pri šoli odrasli inladini. nied občani in v srenji sploh. Deio za splošno liigiiciio med naruUom sega v go^podarstvo, >;uj.i>odiiiistvo in v ekonomi?ke poslc obune. Višii šolski svet poziva učiteljstvo na delo izven šole. Lepo in koristno je tcr zu kulturm. povzdiko naroda neobhodiio' potrebno. da se briga učitelistvo za urusvetno delo. da sodeluje pri razmii kiiiturnih dru.štvih; todu važneiše se nii zdi delo ueitelja izven šole na gospodmsKem polju. učitcljiee na gospodinjskeu-. Proč z vseiui oziri, nihče si ne bo uinazal rok ob žuljcvi desnici ktneta in čas. iu ugled učiteljic. ne bo trpela v družbi peštene kmetice iu kaiečkeKa dekleta. Nikoli ne sinoino pozabiti. da ie vsa naša intelitfcnca kin.tskega pokolenja. Čutiti nionuno z ljudstvoni; iz ljiibezni do naroda se moraiuo skloniti, da dvigncino svoje brate in sestre ng. višio stopiajo omike in izobrazbe — s tein pospešimo otčo kiilturo vsega naroda. V ponos in f.ist narn mora biti tako delo. \ vzgled mii nam bodo švedi in njihovi ueitelii in učLu.iice. ki so dali narodu najvišjo izol>razbo v vse.i Evropi. Gospodar.sko polje nudi vsaki čas veliko prilik k.ier je treba polevr druzega u;ioštevati zlasti higijeno. Pogoi zdravja. liudske srečc in tihe zadovolinosti je lioni — stanovanje. Ne smeiu reei. da so domovi in stanovanja splošno nedostatui i:_ higijensko slabi. trditi pa sinein. da je i>o veliki večini v našein narodu to sociialno vprašaa.ie norešeno. Poglcjnio kmci.ške domove! Hiše po večini zidane v ileh. redko kje visoko pritlično. ima.it> u.aihiut okna, slab tlak. tu in tam eelo iz ilovicc ali nialte, stene vlažne. stropi nizki. okrog hiše gno.i ali gnojnica. veliko i'i*. ie brez stranišča. če pa ie. v stanju, da se bogu _niiii. navadno zelo oddaljcno od staiiovunjskih delov — in sto in sto nedostatkov zlasti v zdravstvenein ozirn. Pomeu gnoja. gnojniii iam. naprava ¦stih odvod gnoiuice itd. — vsa ta gos^odarska vprašanja so v ozki stiki z Zilruvstvenitn vprašanieni. Tu treba poduka. j>red-ivan.i in navodil. Uporabi svoj vpliv in znan.ie! Iklari na gospodarsko _<nino in če bo sledilo ljudstvo tvojini »asvetorn ter spoznalo korist tvojega pouka, oglasi se samobsebi blagodejni olniev higijene. Taki vplivi so nalezljivi. ^osed posneuia soseda. in v celi občini boš opazil v kratkein gospodarski pos~ kret. —• Svetui pri novih stavbah! V |P'- oteh iiuci zdiravstveno stališče. razloži 'n svctuj iz iiOSDodarskega stališča; obojc se vutlno vieuia iri spojjohiuje. Tako delovaiue ima za l.iudsko zdravie več poiiiena. kakor vsi zdra\rstveni prcdpisi in odredbe. Učiicli si niora pridobiti tudi vpliv n;i občinsko gospodarstvo. Ncšteto ie tn r-rdik. nri katerih potrebuje.io vaščaui pafretiiega aasveta. Skorai vse javne obČinskc naprave zadevaio tudi higijeno. vodniaki. vodovodi, ceste. pota. kanaliaici.ie. napaiališča. odredbe proti požar(!in. pokopališča. načrti novili hiš in s*avb in še in še. Pred izvršbo teh naštetih projektov ie treba mnogo tehtnih ' i' »mislekov. da se kaj ne ttdejstvi. kar bi '''nzioealo v poznejših časih neprilike in Uorje stanovalcem. -- Marsikdo poreče: "' a človek zahteva nekai. kar spada v i*odroč.ie politične o^blasti.« Ne rečeni. da "i irditev prava. toda dobro poziiam, ^ikšen vpliy intajo politične oblasti na našega človeka. Največkrat za ninoge ir važne občinske /adeve ter nkrepe polil;'*"iia oblast niti ne vc. sele ko ie beseda nieso postala, se, ali pa še ne javijo doVpšena deistva oblastem. Nikogar ni doM'krat v občini ki bi s kritičniin očesoni "resoial javne naprave, zato pa rečem. da ie ravno iz tdga vidika poklican učitcli, da se interesira za to. Srečna obči- j lia. ki hna učitelia. ki se briga tudi še za i kiti druzcga v svoieni okolišu. kakor salno za šolo. Dru,i(_ nič nianj važno polje je go- .podiujsivo. Sem spuda nauk o snagi. nuga telesa. pripravljanje hrane. obleka in jslediijič vzreja otrok. -— »Snaga je pol zdravia,« pravi iiarodni pregovor. žal, <ia bc globočina tcga sniislu te Drislovice vse remalo uvažuje — in ventiar je zavisno skorai \se zdravje od snage. Nauk o snajji midi nuizčrpno miov učiieliicam za l.iud»kii preUavaim. -¦¦- Ncgo.vanie telesa ie med našiin narodom še nialo poznano u vendar je za zdravje neizincrne važ- losti. — Priprava jedi iu kuhanje — sko- raj ,,tabula rosa" v širokiii plasteli, — vojiko bi se dulo na tem polju zu ljudsko (Cdravie in splošno blaginjo doseči. Seve- aa treba bo biti v tei stroki podkovan. iečna in zdrava hraiia vzdržuje v ljud- bivu zdravje iu zadovojjnost. — Notranje ospodinjstvu jc često z.4iieinar.itno taivo. ua bo tuki domovi prava gnezda kužnim u drugitn boleznim. — Nutik ooblačiiili uun nudi prav posebuo poglavje. Pogo- .to nalctimo nied narodom na svilo iu ža- inet — toda to so pobcijeni Rrobovi. Ua- les drvi vse za narodno nošo, lepa ie in č'oveka inik-i, toda potrebnejše je ptive- sii ljuUbtvo iii.L_a.i k priprostosti. domač- nosti, kar ic praktično. .ceno in Intrijeni- c;io. Navajati bo trcba ljudi k trcznemu nazir.aniu. du :.c prične zopet stanu in ln- ci.ieiiičniiu zahtevain prunerno oblučiti. Ni mi ircba tu posebe poudarjati. du spa- da v to poglavje naprava in pupravilo oblek — šivanje — ki je domena ljudsko- šolskc učiteljice. — Vzrcja otrok — po- uiavie zase s posebnitn poudarkom na \-se one točke. ki jih zahteva higiiena. Ne rcčem. da ie to naioga učiteljice. vseka- aor py bi ini»rala biti v vsaki občini ose- i/a. ki pozna. dobro in vsestransko to po- K'avjc. da bi mogla poučevati zlasti mla- •ie žeu_. VzKoiite inaisre. ki bodo raz- nmele s.ojo zvišeao nalogo in bela žeaa šmrt ue bo iuiela prilike koshi nežno evetie. še predno se te razvilo. »Vse lepo iii prav,« poreče innog, "iili učiteli in učiteljica nista v to poklictna. — uiti niinata v to priaieriit; izcbrazbe.« Res je. da nimata za to prii!:erno izobrazbe iu to ni njun greh. niar•.eč bivšc učne uprave. \ lastni državi moraino v zadevi doseči spopoluilu, učileljišče potrebuje temeljite reionne. — Kar sc pa tičc poklica in dol/.nosli učiteljstva, pomninio, da je ljudski učitelj(ica) sol jiaroda. Oe ninia znanja v teui in unein. intcligenieu ie dovoli. da si nadal.iu.ic svojo izobrazbo. On ic prvi poklican i.!vrbcti za pouk in omiko ter kulturni naprcdck ovo.iegu naroda. — Res ie. da jts v \sakeai okraiu okrajni zdravnik. ali ta iic pridc dostikiat iz svoie pisarnc 1 kai Uileč v okraju. Kako nai skrbi za higiicHske raziaere. ko pa ninia dostikrat radi dragih razaier in ovir nikakega upoirleda v stvanii p.ložaj ljudskih Qdnošaiev. Seveda bi bila naloga tudi duhovščiac m sploli vse inteligcace. d& bi se brigala za vsa /.dravstveaa vprašanja. toda kakor so stvari danes, je v to stvar najb-U poklicaa učiteli(ica). Vsak v svoj' suoki aai se oklene dela ter ga nai spoiiohnue sporedno s svojo tozadeviu) nadaljnjo izobrazbo ter ga vrši do one dobe, k.i bo poslala O.ržava iz svoiih učnili za\ edov .v to svrho naobražen naraščaj. Veliko in važnc de!o ie tu. liudstvo bo hvaležno, oblasti pa ne smeio imeti zaprte oči in giuha uš-e^a. Povzdiga &plošne ljudske higijene ie v našeai narodu v eeli kralievini nujna kulturna potreba. Narod te drugače zJrav in krepaiv. toda pomanjkanje dojinovaaia splošne iiigijene povzroča veliko uairliivost vsepovsod. Cut do hijjijene se ac more dati niasi čez noč. v enem lem. za to ie treba časa. intenzivaega deli —• za ta čut je treba aarod vzgojiti ter gospodarsko dvigniti na ono višino. da bo mogel slediti vsem oniai zdravstveniai Piedpisom in odredbaai, ki imajo naniea (.'jvarovati ljudstvo nesteč in gorja pred razaiaii epiiieniičniiiii in druginii bolezniini. Kakor zasineh so se nii zdele čestokrat razne oblastvene naredbe. potoin katorili so hoteli zatreti razširjenje pocnbonosnili bolezni. Kako boš razkuževal. ko pa iiaaš gnojnico okrog hiše. v studcncu ia vodnjaku srnezdo bolezni. Bratec za bratcem. sestrica za sestrico nosi nerazkaženo obleko. --- Sto in sto dejstev naia kliče: »DaHe ljudstvu najprimitivnejše poime o splošai higijeui. da se I dvigiie v /ilravstvenera unsevaiiiu na isto I višino. kipr bodo s pridom popriiele in I |)i ipomoulc i dubrim zUravstveiiiiu uspe lioin odredbe in ukazi /tlravstveivth ob!astL< — Na delo t;narištvo na teai polki! Ce \vgo.iimo narod tako, da bo uiaeval vprasan.ic liisiienc, smo storili za n.iegovo blagostanjc iu srr.o vcč. kakor z bodisikaleriia drugiin delom izven šolc. Rešili s;'io s tem liajvažn.iše vprašanje vprasanje zdravia. Frauc Škulj. Pravilnik o ustroju šol za slabo nadarjene otroke. § 1. Ime ln zna.aj šoi. Šo!,; za slabo nadarjcno deco se nazhujo poinožuc Sole ia so iavni učni in vzgojevaltii zavodi, ki spadajo k osnovnemu šols-tvu. S 2. Nameu. Nameii poino/nim šolam je vz_.(ija Lii izobra.;ha manj nadarjenlh otrok obojeiiu si.ola /a korisinc članc človeške druibe. la iuiue:i dosezajo po lastnem ustrojn vzgojc in pouka ter na ta naOin iiadonieš^ajo pouk osiiovne So!f. S 3. L'iaiiavljanje in vzdrlevanic 1. i'o,no/!ie šole se ustauavljajo in vzdr^uJLJo \f. istili sredstev kakor osnovnc Solc, kni]kor niso združerie i. internaii in ne p-revzamt \\\\y\ vzdrževanja dr^ava. .'. .Joiiio/-ne iole in razredi se (rtvarjajo po p-ot.cbi za posamc/na šolska olcTožja. Usta.H-vHi jih je v krajih, kier je najinani 12 otrok, priinernih za i>onwžno šolo. .i. Za otroke i/. krajcv, k.jer ni |xmio2nih iol. ic v okro-neiti središču u-stanovUi vzporedno s p.Huo/no šolo tadi intcma-t, S -I. . pre.em v pouiožno šol«. 1. V potn<).:no miIo .sc »prejcmajo: a) otroci, ki so 1 2 leti brezuspe&uo liodili v osiii.mio j>olo; b) taki, ki se titkoj spoznajo za slabo nadarjcne. 2. V poino/.-.i<) šolo se nc sprcieniajo: a) popolni bfbcj (idtoti), imbecllnl (slabotne/0; b) slepi. sihihoiieiiii, epllepti6ni: c) nravno pokvarjeiii; e) normalui, ki so /aostali le /arad! ziman);h vzrokov. 3. Podrobni i>rtdi)isi, kako je ntroke, ki s-j zavczanl hoditi v iol_. sprejemati v poma^no ^nlo, se izdado s pos>cbiio odredbo. 4. O sprejemu odloča poscbna komlsrja, ka urc sestavo in i>oslovaiije se dplo-či s posebiiiin; prtdpisi. -i 5. liprava šol lu zavodov. 1. Vrhovno vodstvo in uprava ponioAnih šol pripada šolsikcinu ohlastvu. 2. Kjer so i>.)inožiie šole združeiie /. iiueniati. preide njih ui-ra;\a na dr/.avno oblastvn za za š_ito dece, ki izda v sporazumu z naučno upr;:vii posebeii :pravi!n!k s podrobuinti dolačili o u,.iavi iiiteniuta in drus.i._j potrcbnlmi dnločili. ¦3. Pouk nadzira v vsakein pritneru zakonito š(»!sko oblast\ o. l.'(-iic načrte predpisuje In odobmie višji šolski sve-t, ki mu je Snla v vseh učnih zadevah nepoiredno pi>d-rejena. § 6. Šolski zdravnik. Splo&io telesuo odjfojo otrok in zdravstvent. ra_,incrc na šo!i nadzira šolski zdravnik. 0 Uu\ se i/Alado |)_scbiii predpisi. § 7. Nad7.orstvo. Puda^oškp-dfdaktičuo nadzorstvo po.iuo/ni'1 šol je poverjeno nadzorovalniin asebani, k! opravljajo j.eda«o_.ko-didaktično iu«lzorstvo š >1 za ifluhoneine, slepe in zaiiemarjene otrokt Ou tiudzon.valtiih organov je pričakovati, Ua so te.. rctičuo iu praktično iHv.ičeni o vzjjoji vsdi tcli vist abnormalne dece. S 8. Učno osobie. 1. Učno osobje je državno in spada. tudi ču ic šola /druiena z hitcrnatoan, pod naučtio upravo: sestoji pa iz ravnatelja, strokovnili in po potrebi tndl iz prideljenih uCiteljev. 2. Verouk je poverjen cnenui izincd katchetov, ki so nameščciii na javnih l.iudskili ali !>a nicšfatis-ki!i šolaJi, ali driDjemu duhovniku, ki jc izprašan za i>_učevanje verouka za ljndske šoU-. Inieti pa mora totliko posebnesia strokovncsa ^tianju, da lahko iispcšno potičuje na tcm zavodu. 3. Rokotvorni pouk, ženska ročua dela in sličuc prtdmcte poučuje poschna strokovna uč"a oseba, ki je >;a ta predmet strokovno usi.osr>b liena. Irncti pa inora toliko strokoviieKa znanja 1) posebiiostih te dece, da lahko uspeino ponč-.iie na tem zavodu. 4. 7.a ravnatelja ali stalnej;a strokoviitna nčiti'l.ia se siuc hnenovati lc tista učiia oseba, ki iiriK zrelostno prcizkušnio in učuu iisposobijeno.st z;t obče lindske šolc in strokovno preizi.ii5njo za paitčevanje na poniožni šoli; da se ravnatt!; namesti stalnn, mora imeti nainianj triletno prakso na istein zavodn. 5. l.'ene oscbe, ki poučujejo rokotvonii ;)> nk, žcnska ročiia dela in tem sličiie p^edmetc kakor tudi verouk, se nastavijo na pomožni šol samo, če imaio zadostuo števllo tedctiskih ur ir če so najnianj tri leta uspeSno delovalc na i>omožni Sali 6. Da se vzgo?c porabni učitelii za- poinožne šole, se smejo začasno prideljevati tem šolam tudl udtelji, ki hnajo prelzkušnjo učn« u_ix>sobljeuosti za liudske šole in so najniaaj pet let pnučevali na osnovnih (liudskih) š_lali. Stalno vi se nastavijo taki učitelii šele, ko so se piaktičri. pripiravljali najmanj eno leto na pomožni š-oli ter picbili strokovno preizkuSnjo za poučevanie na i>o_n>>z'.iih Solah pred posebno komisijo, ki jo 'v p«sta\ilo višje _olsko oblastvo. (Uradni list Jt. 88 iz lcta 1921.) S 9. Preiemki. 1. Raviiatelj in strokovni učitelj na pomožn-ii .olah dobivajo vsakokra-:nc plače, dokladc in P'>.ojuino kakor strokovni učitelji j.luhonemnic, .ol _a slepee in eiiakih zav(xlov, oziroma kakoiitrokoviil učitslji ineščanskih Aol; v vsa-kern pnneru iz državnih sredstev. 2. Pri določitvi činoviiih razredov, p-ri ;iaprcdovanju v višje plačHne stopnjc in za uoloCitev iMikojnine se vračimavajo vsa službejia, !;- u, i_rebita na osnovnih (liudskih) šolah; dve slu/.beni leti aa zavodu pa vetjata za trj sluzbeiu lcta. 3. Strokiovno iteus-posobLjcni prideljcai uli- . tclji na pomožnih šolah prejemaio poleg s\ojc plače, ki jim redno pripada ua osiiovni šoli, tutli nagrado, ki jo doloOajo zakoni ali natedbt 0 službenih prejemkih /.ačasnih učiteliev ua takiti iolah. 4. Kavnatelj prejema za vodstvg poltjj plačt* tudl letno nagrado v Is-ti izjneri kakor ravnatc Lii sduhonemnic in enakih zavodov ati raviuut.Mi meSčaiislrih Sol. Ta najfrada jc vštevna v pokoS- lipo. § 1». Vodstvo. 1. Votlstvo pomo/.ne šole opravlja z.a to stroiovno izobražen ravnatelj. Polejj vodstva zavoda glode pouka, vzgoje in obiiajnih adm_ni.straTi/ uili posluv lina. ravnatelj nalo_o, dajati javiiosti in staršem pojasnila v zdravstveno-peaa_ošk:h vnrašanjih ter udejstvovati vse naredbe, ki .¦«. v prid učencem pomožne k»!e. 3. Ravnatelja irtora biti skrb, da tudj vzsaia j\K)trebne učitclje za pomoino Solo in Jih uvaia v posebnosti tega pouka ter opravlja obi^ajac posle z učiteljs.voin, kolikor 11. za poinožno Solv posebnih odredb. 4. Ravnatclj poučuie do 10 učaiih ur na tedtu, kadar Da je u;i popolnem zavodu dovoli uspasobliencija učitcljstva, se sme ravnatelj opro stiti razrednega pouka. To dovoljuie višjl 5ol..-;i svet. 5. Ulcdu vsega delovaiija je ravuaieili odg«.voren vrliovnemu šolskemu oblastvn, ki mu jc šola podreiena, ter mora mcscčno i>oračati 0 stanju, uspehih in podavati eventualne predlo_f § 11. Dolžnusti uCrltelJev. 1. Uciteljstvo se je dolžno ravnati i>o predpl bili, ki jih obseza zakouodaja za učiteljstvo o&novnih Sal, kolikor ni ix>sebnih odredb za učlt«l)stv'.) pomo/.nih šol. 2. Ličhelji so Jolžni poučevati do 20 ur :u« teden. Razen tega se niorajo, kollkor to dolo.a fjoscbcn službaii red, udelež_vati uadzor^tva i.i ponavljalnega potika ter s^delovati pri oskrbovanju inve.'itarje\-, uii.ih pripomočkov iti učil, knii/uic in druglh pi.arniikih poslov 11.1 zavodu. 0. Za nadštevilne ure preic:najo učitelji p >stbiio ua_irado v izrticii, ki je za to običaiiia na _olah za gluhoiteme in enakih kakor tudi tia me ,.i_;iuskih šolah. 4. Nadzorstvo in ponas.jaliii pouk izven šolskcga časa se priiteva k nadSteviljiim urain. § 12. Lčiu obvezuost. 1. /a. \se uieucc puiiio/.rie šole vclja ši>ls:c;. obvcznost do dovrSenc dobu, do katere so zavuzaiii iiuditi v šolo, i>o potrebi v sporazmnu s st;nši tudi preko nje. 2. Ker ie vzgojiiJ nanien pomo/nc šole posibue važuosti, se zaradi počasnega razvoja wr A iic dovoliuje piedčasen izstop. 3 Slabo nadarjeiie otroke šolsko obhi.tv > laliko prisiljujt:, da hodiio v pomožno šolo. § 13. Učai načrt. 1. Učne predmcte, učil-I uačrt in število učmli w za posamezne prcdmete v posatneztiili ruzreclih določa in potrjuje višji šolski svet 90 preJldgu učiieijskc konfcrcnce. 2. IJaii jezik jt slovcnski. S 14. Notraiiia uredba. 1. Štcvilo učencev v cncm ruzrcdu ne i»'l' sc/aj števila 12; za vsakih 6 iiadS.ev ilnl.h otn1!. jc otvoriti vzporednico. 2. Podrobna določila 0 orsanizaciji poinožmh šnl, o vzgoii 111 potiku, 0 oskrbi in drugi notra_r.ji urudbi poi.io/.nili šol izda višji šolski svet. § 15. Skrb za Izpuščene jc< _euce . 1. Homo/na šo!a skrbi, kulikor nvore in ko likor inia srcdste\, /.a izpušOene iiojence tak >. du jih priporoča za obrtne učence in da jih podplra dniKače, da napreduiejo iu da se zaposljujejo ia uveljv.vlja.io kot koristiii člani človeikc druJbc 2. O vsakcin posaiiiezneui učcticu vodi poino.iia šo!a osebno popisnico tudi za čas v pošolski dobi. S 16. Prehodno doloOilo. Vse dosedaij izdaue odrcdbc o orgaiiizacij;. poii-ku itd. poinožrtih Sol je urediti v smislu *¦: narcdbe, ki stopi v veljavo s šolskim letom 1921 1922. V l.jubljani, dne I'. avgiista 1921. Pokraiinsha iiprava. Oduolek za prosveto in vcre. [ Po naročihi pokrajinskega uaiiioinik.. I šef oddelka za prosve-to in ve-ru: | Ur. Skabernč s. r,-