GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KOIÜ“ IN STEKLARSKE ŠOLE leto 6 ROGAŠKA SLATINA januar 78 REFERENDUM Nedolgo tega smo se v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb odločali o sprejemu samoupravnih aktov in meril, po katerih bomo razporejali sredstva za osebne dohodke. Delavci Steklarne Boris Kidrič smo med zadnjimi, ki sprejemamo samoupravne akte, s katerimi bomo urejali dohodkovne odnose na osnovi Zakona o združenem delu. To pa seveda ne pomeni, da sprejemamo nekaj vsiljenega, od delavca odtujenega ali v nasprotju s kriteriji in interesi vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji, ampak to, za kar smo se dogovorili na zborih delavcev v vseh TOZD in delovnih skupnostih skupnih služb. Veliko napora smo vložili v pripravo in izdelavo samoupravnih aktov pa tudi prostega časa, kar velja predvsem za delavce iz neposredne proizvodnje, ki so sodelovali pri iskanju in oblikovanju meril, na osnovi katerih bo vsak posameznik pridobival svoj osebni dohodek. Delo je bilo zelo odgovorno in težko glede na specifičnost proizvodnje v Steklarni, kjer pri enem proizvodu dela več delavcev, več TOZD, kjer ni specifičnih meril, ampak le izkušnje in dolgoletna praksa v proizvodnji stekla. Za predloge samoupravnih aktov, ki smo jih sprejemali na referendumu, lahko rečemo, da so dobro pripravljeni, dopolnjeni s pozitivnimi predlogi z zborov delavcev in so odraz naših prizadevanj, da uveljavimo samoupravne odnose v združenem delu. Tako, kot smo si jih začrtali z ustavo, z Zakonom o združenem delu in sklepi X. kongresa ZKJ. Referendum je odraz že sprejetih ciljev in usmeritve naše samoupravne socialistične poti in uveljavljanja osnovnih ciljev združenega dela. Kaj smo sprejemali na referendumu, o čem smo odločali? 1. O samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestilih delavcev, ki gredo v breme materialnih stroškov. 2. O pravilniku o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in nadomestilih za osebne dohodke delavcev TOZD (vsaka TOZD in DSSS sprejema svoj pravilnik). Plačilo po delu 1 Predkongresne priprave 2 ZRVS: uspešno delali 3 Kultura samoupravnih odnosov 4 Ali res kadrovski problemi? 4—5 Nova sodelavca 5 Po štirih letih skupni obračun 6 Narodni heroj Tone Vidmar-Luka na obisku 6 Kaj bomo gradili 7 Ocena delegatskega in skupščinskega sistema 8—9 Pred volitvami smo 10 Fotoreportaža: Na pomoč 11 3. O analitski oceni del. 4. O sistematizaciji del in opravil. Navedeni samoupravni akti so zelo pomembni, saj so osnova za dvig in izplačilo sredstev za osebne dohodke že za ta mesec pa tudi za naprej. Tistim TOZD, ki teh samoupravnih aktov ne bodo sprejele do 31. t. m., pripadajo samo sredstva za izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov (55 odst. od republiškega poprečja). Referendum torej pomeni tudi vso resnost in odgovornost do teh samoupravnih aktov, zato je odveč ugotovitev, da se moramo jasno zavedati, kaj pomeni, da ne bomo tudi mi med tistimi, ki jim preti zgolj zajamčeni osebni dohodek. VALTER JORDAN Na kratko 12 Humoreska 13 Šport in karikatura 14 V pokoju, toda naši 15 Nagradna križanka 16 ves ix ŠMARJE PRI JELŠAH Predkongresne priprave: bistveni premiki Predkongresna dejavnost v vrstah šmarskih komu-nistov pa tudi na samem vrhu, občinski konferenci ZK, pravzaprav ne bo nič novega, nič takšnega, kar bi že ne bilo zapisano in povedano, nam je pred nedavnim povedal sekretar občinske konference ZK v Šmarju pri Jelšah, Milan Pugelj. Gre le za pospeše. no dejavnost, za precej resnejši pristop k razreševanju že znanih in več ali manj že dolgo zelo kritičnih točk. Komunisti šmarske občine so po nedavnih volilnih konferencah in po ocenah, ki so nastale, oce. nili delo in pa nekatera ključm. vprašanja, ki jih »o treba v tem predkongresnem obdobju če že ne docela razrešiti pa vsaj omll'ti. Volilne konference so hkrati dale tudi pre. gied najpomembnejših nalog, k? jih bo v prihodnje treba rešiti pred drugimi. Ena osnovnih nalog vseh šmarskih komunistov je vsekakor še vedno nadaljevanje družbeno ekonom, ske preobrazbe odnosov. Ne gre le za akte, gre predvsem za vsebinsko dopolnitev teh dokumentov, ki jim je treba vdahniti življenjsko silo. Vsekakor je najvažnejše v tem trenutku, da povsod v občini dokončno urede delitev dohodka po delu. Slehernemu komunistu mora biti jasno, je v pogovoru poudaril Milan Pugelj, da je ta preobrazba nedvomno odvisna od njihove lastne iniciative in dela, četudi vendarle lahko rečejo, da so veliko naredili. Precejšen korak, to pa je obveznost tudi za v bo-doče, so naredili na področju izobraževanja. Tudi odziv je bil dober. Bodo. če kandidate bodo morali Izot j aževati na bolj dosleden, konkreten način. Ko govorimo o problemih, je poudaril šmarski sekretar ZK, ne moremo mimo nezadovoljivega odstotka članov ZK iz vrst kmetov. Takšno stanje je prejkone posledica prešibkega delovanja komuni, stov v krajevnih skupnostih, četudi bi se ne moglo reč*, da se kmet ne po. čv ti predanega ciljem in namenom ZK. Zlasti bodo morali posvetiti več pozor, posti svetom krajevnih skupnosti, doseči drugvč-no vsebino v odnosih in v etn, c sferi, pri povezovan ju ljudi v krajevni skupnosti, obračunati z eventualnimi lok; ,'izmi, ki so bili In so ponekod še izrazito močni. Poseben sklop vprašanj odpira resolucija o razvo. ju (brine za letošnje le-o. Menimo, je dejal Milan I ugelj. da se bomo morali zlasti okoli splošne in skupne porabe enkrat za vselej temeljito pogovoriti in dogovoriti in dati smernice, ki naj ne bodo nekaj splošnega, nekonkret-nega. Vprašati se bomo morali, ali ta poraba pre. sega cilje in smotre in zelo realno oceniti, kje smo In kaj zmoremo, ne pa da se venomer vrtimo okali Milan Pugelj, sekretar OK ZKS Šmarje pri Jelšah ene rti Prav tako se bo treba d( go var jati o združevanju sredstev. V Šmarju menijo, da se bo slej ko prej treba dogovarjati glede skupnega razvoja s sosednimi občinami, s Celjem, Velenjem, K, ."kini in tako naprej, skupno načrtovati, se sporazumevati o skupnih po-trebah. Te vezi so bile v preteklosti šibke ali pa .jih sploh ni bilo. Brez takš-nega povezovanja si seda-pjega trenutka ne more-mo zamišljati. Pomemben poudarek v aktivnosti predkongresnega obdobja pa bo zlasti odpadel na vprašanja kad. rovske narave. Neustrezna kadrovska struktura, ne-zanimanje absolventov fa. k ultet za zaposlitev v domači občini, pomanjkanje kadrov nasploh, to so vprašanja, ki so prisotna že več let nazaj z vso ostrino. Proces integracij je končno tudi v šmarski občini dobil dokončno veljavo in pomen, s tem pa tudi že prve rezultate, ki So vzpodbudni. Kljub neka'riim odklonom, je za zaključek poudaril Milan Pugelj, nam je vendarle uspelo prebroditi staro miselnost in dokazati po. membnost integracijskih procesov. Združili smo šolstvo, do kvalitetnih premikov je prišlo v gospodarstvu, v usmerjenem izobraževanju, letos se bo. do no vsej verjetnosti združile še Steklarna in Steklarska šola, o združevanju pa bodo gotovo premišljevale še nekatere delovne organizacije. Predkongresno obdobje pa bo vsekakor tudi vzpo. reden razlog za urejanje nekaterih stvari v samoupravnem organiziranju v krajevnih skupna stih, tukaj mislijo predvsem na obseg posamezni n kr a; ;v. nih skupnosti, Ce bomo ugotovili, da' je kakšna krajevna skupnost glede na dosedan je izlivanje prevelika ali premajhna, bomo seveda s-.nriV ustrezne korake, in dejal ob koncu Milan Pugelj v pogovoru o predkongresni aktivnosti šmarskih komu-n'stov. MILENKO -miAŠEK Tako se kalijo mladi steklarji. (Steklarska šola) Foto: D. Medved V novembru je bila v prostorih gostišča »Sonce« konferenca krajevne organizacije Zveze rezervnih vojnih starešin Slovenije, ki so se je udeležili poleg članov te organizacije Ratanska vas še predstavniki delovnih organizacij KORS, Mizarstvo, SGP Rogaška Slatina, osnovne šole Rogaška Slatina, zveze borcev NOV, gasilskega društva in občinskega odbora ZRVS Šmarje pri Jelšah. Po otvoritvi konference in izvolitvi njenih organov so prisotni poslušali poročilo prejšnjega odbora o delovanju krajevne organizacije ZRVS Ratanska vas in razpravljali o njem, nakar so izvolili novo predsedstvo te organizacije ter odbor za kontrolo materialnega in finančnega poslovanja ter sprejeli svoj delovni načrt za leto 1978. Na konferenci so podelili več priznanj organizacijam in posamez- nikom za sodelovanje in pomoč pri delovanju krajevne organizacije ZRVS Ratanska vas. Pismena priznanja so prejeli delovni skupnosti delovnih organizacij KORS in Mizarstvo ter Ivan Jernejšek, Stanko Žgajner, Andrej Mavrin, Peter Raspotnik in Miroslav Žekar. V živahni razpravi o financiranju krajevne organizacije ZRVS so poudarili, da ta spričo zahtevnih nalog v bodoče ne bo mogla uspešno delovati, če bo njena materialna moč odvisna le od članarine in od občasnih prispevkov delovnih organizacij. Ker gre vendarle za organizacijo, ki ima posebne obrambno-vzgojne naloge — zlasti v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, so se zavzeli, da bo treba zagotoviti stalne vire finančnih sredstev. Ravnateljica osnovne šole Rogaška Slatina Milica Libnik se je v razpravi zahvalila za pomoč kra- jevne organizacije pri organizaciji prvega obrambnega dneva na šoli. Predstavnik delovnega kolektiva KORS se je zahvalil za prejeto priznanje in obljubil, da bo ta delovna skupnost še naprej nesebično gmotno podpirala delovanje organizacije na terenu. V imenu kolektiva Mizarstva pa se je za priznanje zahvalil direktor. Po razrešnici starega odbora so izvolili nov odbor krajevne organizacije Ratanska vas, ki bo vodil in usmerjal njeno delo v naslednjem mandatnem obdobju. Izvolili so tudi delegate v občinski odbor ZRVS, potem pa so obravnavali še mčrt krajevne organizacije za de-15 v prihodnjem letu. Konferenco so sklenili s kulturnim programom in tovariškim srečanjem, v katerem so sodelovali tudi pevci pevskega zbora delovne organizacije KORS. KOMENTAR Kultura samoupravnih odnosov Socialistična federativna republika Jugoslavija je državna skupnost z izrazito človekoljubno in v socialno enakopravnost usmerjeno ustavo. Ustavna določila o materialnih družbenih odnosih so dosledno zajeta v zakonu o združenem delu, ki je tudi opredelil neodtujljive pravice delavcev do samoupravljanja, samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja, svobodnega združevanja dela in sredstev ter solidarnostne medsebojne pomoči. Odmiranje državne oblasti pospešeno odpira vrata sproščenim samoupravnim odnosom med občani, združenimi v samoupravne skupnosti, človek kot občan in državljan je normativno postavljen v sfere skoraj neomejene svobode. Posebna aktualnost sedanjosti je uresničevanje načela plačila po delu. Znašli smo se v vsakodnevnem opredeljevanju osebnega odnosa posameznika do soljudi. Včasih prisotna krilatica enakih želodcev je enostavna in privlačna, vendar za naše v tisočletjih izoblikovane zavesti in objektivne materialne možnosti neuresničljiva. Kako enostavno bi bilo vsak mesec za vse Jugoslovane objaviti izmerjeno vrednost možne enake osebne potrošnje! Življenjska realnost je tudi po revolucionarni socializaciji človeka v samoupravnih družbenih sferah ostala tehtnica nepretrganega opredeljevanja individualnega storitvenega prispevka posameznika k narodnemu dohod, ku kot temelju osebnega in splošnega standarda ljudstva. Dnevno ocenjujemo, vrednotimo in delimo ustvarjalni dinar — dnevno materializiramo medsebojne odnose s skupnim ciljem krepitve baze družbenega in osebnega standarda. V našem doslednem samoupravnem sistemu je pripadla vloga »registratorja, cenilca, kontrolorja in razsodnika« delavcu. Ta pravica in dolžnost zahtevata od poedinca in kolektiva veliko zrelost, kritičnost in samokritičnost, trajno odgovornost ter polno mero poštenih odnosov do sočloveka in družbenih vrednot. Začeti in temeljito preveriti je treba pri sebi, najti svoje rezerve za večji delež v kolektivni ustvarjalnosti. Dobro delo mnogih posameznikov bo pobuda in akcija za boljšo izkoriščenost delovnih sredstev, delovnega časa in osebnih sposobnosti za optimalno storilnost. Pri sebi je treba zbistriti odnos do skupne — družbene imovine v njenih širokih in še tako drobnih eksistencah. Poenostavljena delitev dela na fizične in umske storitve brez občutka popolne soodvisnosti je zavora v produkcijski in strokovno ustvarjalni rasti organizacij združenega dela, poklicno in strokovno znanje v vseh rangih pa le toliko velja, kolikor se uresničuje in materializira v končnih storitvenih dosežkih in njihovih odtenkih. Na temelju Zakona o združenem delu samoupravno sprejeti splošni in ožji samoupravni akti so zanesljivi usmerjevalci zdravih medsebojnih odnosov, le-te pa v končni funkcionalnosti uresničuje delovni človek z živo besedo, pobudo, predlogom, izumom, s sklepi in odločitvami. Objektivna »pravica« je še tudi danes ujeta v človekove karakterne raznolike lastnosti, zato pa je topla, živa beseda človeka človeku tudi v današnjem normativno urejenem življenju še kako nepogrešljiva. JJ IZ ŽIVLJENJA IN DELA KOZJANSKEGA Ali res kadrovski prob STEKLARSTVO BO POGNALO KORENINE Brusilnica v Kozjem je lepo urejena stavba, ki nehote vzbudi pozornost slehernega obiskovalca. Vse do mrzlih zimskih dni ste lahko videli na oknih lepo urejene lončnice, pred stavbo pa je z udarniškim delom nastal park s športnim igriščem. Vse pa vendarle še ni tako, kot bi želeli. Na oglasni deski na hodniku sem opazil sklep zbora delovnih ljudi, s katerim so se odločili, da bodo vzdrževanje čistoče vzeli sami v svoje roke. Ce želimo obdržati red in čistočo brez dodatnih sredstev, to je, brez čistilke, bomo pač bolj kot doslej morali potrkati na našo zavest. Urejeno okolje je naše ogledalo, ne nazadnje pa tudi pogoj za uspešnejše delo. Reševanje takšnih in podobnih problemov smo sklenili reševati že v samoupravnih delovnih skupinah, kot smo si jih zamislili v statutu TOZD-a. V našem TOZD-u so formirane {tri samoupravne delovne skupine: delovna izmena brusilci I. in IX. ter delovna enota skupnih del. Na ustanovnih sestankih smo izvolili vodje in namestnike teh skupin in sprejeli osnovni program dela. Gospodarnost, ki je sestavni del pravilnika o nagrajevanju, je nosilna postavka. V razpravi je predlog za medsebojno ocenjevanje, v katerem bodo sodelovali izvoljeni člani iz posameznih skupin. Področje gospodarnosti bo le tako dobro obdelano, če bomo sodelovali vsi. Zato naj bi bila soodvisnost formirana v samoupravni delovni skupini, kjer se bodo odločili ali bodo točke iz te skupine enake na učinek' take enote za slehernega člana. Samoupravna delovna skupina bo osnovna celica, kjer bomo reševali prav vso problematiko, od proizvodnje, poslovanja TOZD-a do vzdrževanja reda in čistoče. Gradivo, ki bo tema raz-prav na zborih in ostalih organih samoupravljanja, bomo dobili v vseh samoupravnih delovnih skupinah. Domenili smo se, da bomo za razgovor o teh problemih izkoristili čas med malico in tako prihranili dragoceni delovni čas. Pogoj pa je seveda razumljivo sestavljeno gradivo s konkretnimi podatki. Pričakujemo, da bodo naše seje kratke, jedrnate in da bodo takšni tudi sklepi. Z ustanovitvijo samoupravnih delovnih skupin bomo dosegli novo obliko samoupravljanja, ki bo poglobljena in primerna tudi za druge dejavnosti in pomembna za homogeno delo celote. Mnogo pozornosti bomo posvetili tudi športu in rekreaciji. že od vsega začetka je, gledano od zunaj, v Kozjem problem kadrov, vse premalo pa je poudarjena specifičnost našega dela. Bežen obiskovalec in nepoznavalec naših razmer bo seveda dejal, da,je takšnih, ki bi se radi zaposlili, na Kozjanskem še dovolj, ob tem spoznanju pa stroji v Kozjem še stoje in kapacitete niso polno zasedene. Povem naj, da poklic stek-lobrusilca ni in ne more biti primeren za vsakogar, da je to poklic, ki zahteva mehko roko in ne trdo. roko starejšega človeka, ki se na to delo težje privadi, kot mlad človek. V Kozjem smo po kratkem postopku sestavili kolektiv, ki je mlad in spot TOZD bsi ? NA KOZJANSKEM soben premagovati sleherne ovire. Morda imamo nekoliko težav zaradi mladincev, ki služijo vojaški rok, pa zaradi žena, ki so na porodniškem, a to je le proces, ki bo trajal morda le še nekaj let. Trenutno je petnajst naših ljudi v JLA, pet žena bo odšlo na porodniški dopust, osemnajst fantov pa še čaka na vpoklic v JLA! Za tako majhen kolektiv gotovo zelo visoko število. Ob tem pa naj še pripomnim, da je sedem članov delovne organizacije že prišlo iz JLA in da so prav ti pravzaprav tista osnova, na katero računamo, saj bodo poslej ostali v kolektivu brez prekinitve. Veseli smo tudi, da je število zakonskih parov od ene- ga, ki je bil na začetku naše poti, naraslo danes že na osem. Družine bodo na Kozjanskem ostajale doma in tudi to je zasluga tega mladega in zanosa polnega kolektiva. S tem pa je rešeno tudi vprašanje ostarelih staršev in premnog socialni' primer. Prisotnost brusilnlce v Kozjem je vidna. Iz leta v leto bolj. Na vseh področjih. Steki ob rusilstvo bo počasi postajalo v teh krajih tradicija, ki se ji bo slej ko prej pridružila še ljubezen do tega poklica, to pa je že upanje v boljšo prihodnost Kozjanskega, ki razen životarjenja v kmetijstvu ni imelo skorajda nikakršne tradicije, če ne upoštevamo lončarstva in še nekaterih obrti. FRANC ČERNELČ Ob proslavi jubilejev Steklarne Boris Kidrič v Zdraviliškem domu. Govori inž. Vojo Djinovski Nova sodelavca Z željo, da bi bil naš Steklar, ki že vrsto let prihaja med nas in ki ga vedno radi vzamemo v roke, saj nas seznanja z vsem, kar se dogaja v našem velikem delovnem kolektivu, še boljši, smo k sodelovanju pritegnili kar dva sodelavca, novinarja Novega tednika, Draga Medveda in Milenka Straška. \ Obadva sta pravzaprav naša stara znanca: Drago Medved je nemalokrat popestril našega Steklarja s svojimi slikami, Milenka Straška pa poznamo predvsem iz različnih zapisov iz vseh področij družbeno političnega življenja v naši občini v celjskem Novem tedniku. Drago Medved bo odslej, to je tudi prva številka »iz njegove roke«, tehnično urejal Steklarja, Milenko Strašek pa bo glasilo vsebinsko urejal, včasih pa bo tudi sam prispeval kakšen delež v pisani besedi. Ker se obadva ukvarjata že več let tudi z literarnim ustvarjanjem, pričakujemo, da bomo na straneh našega lista prav kmalu zagledali — in seveda tudi prebrali — kakšen zapis izpod njunega peresa, ki ne bo za spremembo le strokoven, pač pa bo posegel na področje čiste literature. Drago Medved se že več let ukvarja s pisanjem in ocenjevanjem dogodkov na likovni sceni — delo v Steklarni pa je temu zelo blizu — zato tudi lahko pričakujemo, da bo tu in tam spregovoril tudi o naših izdelkih. V Steklarja bomo poslej večkrat uvrstili tudi prispevke, ki bodo osvetlili splošno dogajanje v občini in tako list še popestrili. Za izbor bo poskrbel naš novi sodelavec Milenko Strašek. S skupnimi močmi in s pomočjo nas vseh bosta naša nova tovariša gotovo lahko dala Steklarju še kaj več kot novo podobo. SINDIKAT o štirih letih skupni obračun Pred dnevi je sindikalna organizacija Steklarne Boris Kidrič skušala narediti svoj štiriletni obračun dela. Moj namen ni naštevati področja, na katerih se je angažirala naša sindikalna organizacija, ker bi moral iti preveč na široko, kljub temu pa se bom vendarle moral dotakniti nekaterih bistvenih nalog, ki smo jih več ali manj dobro opravili. Že kar na začetku naj povem, da se samoupravna organiziranost v našem kolektivu počasi pomika naprej, a vztrajno in da končno vendarle lahko rečemo, da smo nekaj dosegli. Upajmo, da bomo s pomočjo družbenopolitične skupnosti in njenih predstavnikov v občini in v našem kolektivu kmalu dosegli zastavljene cilje, ki jih je začrtal X. kongres ZKJ in VII. kongres ZSJ, kot tudi VIII. kongres ZSS. Prav gotovo je naslednja najpomembnejša naloga izvajanje delegatskega sistema. Vso potrebno pozornost bomo tudi v prihodnje morali posvetiti ljudem, ki nas bodo zastopali v vseh celicah, v sleherni pori našega družbeno političnega samoupravnega sistema. Pred nami so volitve in ta naloga torej prihaja še bolj v ospredje, zato tukaj ne bo smelo biti malomarnosti in odločitev po liniji najmanjšega odpora. Izbrati bomo morali ljudi, naše sodelavce, ki bodo sposobni in pripravljeni zastopati naše interese znotraj tovarne pa tudi navzven. Sindikalna organizacija našega delovnega kolektiva se je v preteklem obdobju posvetila tudi problemu benili-cirane delovne dobe. Na tem področju smo delali skupno v komisiji Jugoslovanskih steklarn, ki je evidentirala vsa tista delovna mesta, ki so močno izpostavljena škodljivim vplivom, ki pa doslej niso bila kategorizirana v prvi in drugi skupini v z zakonom sprejetih določilih o skrajšani delovni dobi. Sodelovali smo na vseh sestankih omenjene komisije in tvorno prispevali svoj delež, predložili zdravstveno dokumentacijo in izvršili ustrezne meritve škodljivih vplivov. Tako pripravljeno dokumentacijo smo poslali, po družbenem dogovoru, skupščini invalidskega pokojninskega zavarovanja SRS in drugim zveznim ustanovam, ki se ukvarjajo s to problematiko. Precej časa smo posvetili dopustom naših ljudi, družbeni prehrani, športno rekreativni dejavnosti, pomoči našim bolnikom, pomoči ob elementarnih nesrečah in smrti članov našega kolektiva in njihovih svojcev. Ce se povrnem nekoliko nazaj: s pomočjo občinskega sekretarja ZK in ustreznih organov smo uspeli narediti precejšen korak na področju samoupravnega organiziranja. Že od 1. januarja so ustanovljene štiri nove temeljne organizacije združenega dela in delovna skupnost skupnih služb, ki imajo tudi svoje de- lavske svete, v kratkem pa bodo konstituirani še drugi samoupravni organi. Zdi se mi pomembno, da ugotovim, da zelo hitro snujemo in sprejemamo nove samoupravne akte, za katere sicer ne moremo reči, da so brez napak, menim pa, da jih bomo z vztrajnim dogovarjanjem in delom kmalu odpravili. Morda še beseda dve o volitvah novih sindikalnih organov. Vsaka delovna skupina bo imela svojega poverjenika, večje tudi dva, izvoljeni pa naj bi bili javno in tako sestavljali primeren 11 oziroma 13-članski samoupravni sindikalni organ, ki bo pozneje izvolil konferenco, ta pa bo usklajevala bodoče sindikalno delo našega celotnega kolektiva. Program dela, oziroma predlog programa smo pojasnili na rednem letnem občnem zboru našega sindikata, 28. 1. ob 16. uri. v Zdraviliški dvorani. Po končanem zboru je bila večerja in zabava. s; Vsekakor najbolj priljubljena oblika dokazovanja znanja iz različnih področij je še vedno kviz in zato smo se tudi mi, učenci Steklarske šole, odločili, da v počastitev Titovih jubilejev, jubilejev naše Zveže komunistov in končno tudi naših jubilejev, organiziramo podobno prireditev. Prvi kviz smo pripravili ob dnevu republike na temo Splošni pregled zgodovine Ju. goslavije med NOB. Predsednica mladinskega aktiva je bila zadolžena za pripravo vprašanj. S pomočjo tovariša, kf predava zgodovino, je sestavila trideset vprašanj in seveda dodala tudi pravilne odgo--ore. Vsak razred sta zastopala dva dijaka. Prvo mesto so osvojili predstavniki II. a razreda, drugo je pobral II. b razred, tretje ekipa III. razreda in četrto mladinci prvega razreda. Nagrajeni tekmovalci so dobili po eno knjigo. Da bi pokazali našim prvoborcem, koliko smo se naučili, smo jih povabili na šolo. Ob dnevu JLA smo pripravili drugi kviz na temo štirinaj-sta udarna divizija in jurišni bataljon. Povabili smo narod, nega heroja in komandanta Toneta Vidmarja-Luko, ki je tudi naš someščan in borca jurišnega bataljona tovariša Krivca. Tokrat sta vprašanja sestavila tovariš Remi Kočica in Miroslav Bradič. Tudi tokrat sta vsak razred zastopala po dva učenca. Zmagovalec kviza j e bil tudi tokrat II a razred, drugo mesto pa sl je priboril III. razred, tretje II. b razred in četrto I- razred. Za nagrado so učenci dobili lepo izdelane vaze, vaze pa so v spomin podarili tudi ria-šima gostoma, heroju Luki in tovarišu Krivcu. Kmalu zatem so nam iz Kajuhovega doma v Celju sporo, čili ,da bodo organizirali kviz na temo TITO — REVOLUCIJA — MIR, ki bo v čast pred. sednikovih jubilejev. Vprašanja za ta kviz smo dobili po pošti iz Beograda le en teden pred prireditvijo. Pridno smo se učili in 11. I. odšli na tekmovanje. Od petih prijavljenih ekip je bila na prvem mestu ekipa Kajuhovega doma, na drugem dom SS, tretjem dom RšC I., čstrtem Štore in na petem dom RŠC II. iz Velenja. Vsi domovi, odnosno ekioe domov, so dobili diplome. Povem naj še, da smo bili pravzaprav vsi zmagovalci, saj vsak zase veliko ve o velikem revolucionarju, borcu za svobodo, enakopravnost in mir ter samoupravni socializem, o ljubljenem tovarišu Titu. Na kriz tekmovanjih so so. delovali učenci, člani marksi. stičnega krožka. IVANČIČA PETRAK RAZVOJ 1978 Razvojni program gradenj si je steklarna zastavila za obdobje 1974—1980. V času od 1974 do 1977 smo dokončali brusilnico v Kozjem, bru-silnico v Rogaški Slatini s kislinsko polirnico in v lanskem letu zmešamo in remont druge talilne peči. Tako so nam ostale do leta 1980 izgradnja novih talilnih peči na mestu, kjer so sedaj 3. 4. in pa 5. in 6. talilna peč, ter izgradnja ene kadne talilne peči, ki je predvidena v podaljšku talilne hale, dalje montaža manjkajočih brusilnih vreten v novi brusilnici in pa izgradnja kislinske polimice s skladišči za gotove izdelke v Kozjem. V letošnjem letu računamo, da bomo iz omenjenega načrta dokončali naslednje objekte: po strokovnem ogledu peči je bilo ugotovljeno, da sta peči 5 in 6 najbolj dotrajani in bosta letos prvi na vrsti za novo gradnjo. Te peči so bile zgrajene leta 1963, zadnji remont pa je bil izvršen 30. 4. 1969. Torej so te peči v obratovanju 15 let, od zadnjega remonta pa je že poteklo 9 let. Ker se je asortiman proizvodnje spremenil, načrtujemo povečanje talilne kapacitete treh peči, tako da bi peči imele vsaka po 4 lonce, premera po 120 cm in po en lonec premera 80 cm, vsi pa so enake višine 70 cm. Ali pa druga varianta, vsaka peč po 6 loncev, premera 100 cm m višine 70 cm. Zaradi tega bo treba pri obstoječih pečeh zamenjati ves zgornji del, pode, žepe za odtok stekla, kompletni merilni instrumentarij in vse oljne kurilne naprave. Imamo že predračun za predvi dene peči (velja za eno peč): a) ognjeodporni material (s carino) 1.799.515 din b) kurilne oljne naprave 125.000 din c) merilni instrumenti (s carino) 125.000 din d) načrti 141.000 din 2.190.515 din Gradnjo peči in material domačega izvora bosta veljala cca 400.000 din. Iz teh podatkov vidimo, da je za eno menjavo talilne peči potrebno 2.590.515 din. V TOZD Kristal smo največ investirali v letih 1975— 77, tako da v letu 1978 ne predvidevamo večjih vlaganj. V kislinski polimici smo te dni začeli z montažo filter stiskalnice, ki bo apneni material po nevtralizaciji stiskala, tako da bo materiala veliko manj kot dosedaj, odpade namreč voda, ki jo sedaj odvažamo skupaj z apnom. Investicija bo veljala 524.000 din. Dalje je v načrtu dokončna montaža manjkajočih brusilnih strojev v novi brusilnici. Z dvoizmenskim obratovanjem bomo pridobili 28 novih delovnih mest. Investicija je predvidena približno v višini din 420.000. V TOZD Dodelava bi bil potreben še en dodatni rezalno brusilni stroj tipa Bibeuc, kar pa je vprašanje sredstev. Nakup se lahko zavleče v leto 1979, stroj tega tipa stane namreč 2.500.000 din. Za Delovno skupnost skupnih služb je predvideno podaljšanje današnje stavbe na mestu, kjer so plinski generatorji, ki so izven obratovanja, vendar za letos ni na razpolago sredstev, zato bomo v letošnjem letu napravili samo zazidalni načrt za potrebne pisarniške prostore. Za TOZD Dekor Kozje je v pripravi elaborat za izgradnjo kislinske polirnice s potrebnimi primernimi skladiščnimi prostori za gotove izdelke. Vsekakor je potrebno napraviti vse, da se ta gradnja čim prej začne m v glavnem tudi konča v letošnjem letu, ali pa vsaj v za četku leta 1979. Po ugotovitvah v obratovanju brusilmce Kozje v letu 1976—77 vioi-mo, da v transportu znaša lom približno 0,7 odstotka in da bi s postavitvijo kislinske polirnice odpadlo tudi eno embaliranje, zastoj in težave pri kariranju, ki se odvija sedaj v Steklarni Rogaška Slatina in končno bi brusil-nica Kozje dobila svoj finalni proizvod. Današnja proizvodnja v komadih je sicer visoka, tako je v letu 1976 izbrušeno z 264 brusilci 249.000 komadov, v letu 1977 pa 243.000 komadov z 51 brusilci (15 jih je v JNA), vsak brusilec torej 38.900 komadov letno, v letu 1977 pa 40.843, kar iznaša približno 5 odstotkov več, vendar še vedno za samostojno kislinsko polirnico nekoliko prenizko. V Kozjem je predvidena tudi večja proizvodnja. V prihodnosti je načrtovana polirnica, za katero že čakamo predračun, tipa Achtal Zah. Nemčija, ki je takšna, kakor v Steklarni Rogaška Slatina, le s kapaciteto 1300 komadov v 8 urah, torej 2600 komadov v dvoizmenskem obratovanju. Po rezultatih proizvodnje v začetku leta 1978 bi polirnica obratovala v eni izmeni, če pa zasedemo vsa delovna mesta, ki so na razpolago že danes v brusilnici Kozje, bi se obratovanje polirnice dvignilo na eno in pol izmene. Novo zgrajena površina bi tako znesla cca 400 m!, to je prostor za polirnico, skladišče embalaže, skladišče kislin in apno, in skladišče gotovih izdelkov z vezalnico, skupaj 2.500.000 din. Domača oprema z zamenjavo kurilnega kotla z bojlerjem, tudi je dovolj kapacitet za nadaljnje povečanje do 50 delovnih strojev uvozna oprema za poliranje filter stiskalnica (s carino) skupaj: 7.000.000 din DRUŽBENI STANDARD — STANOVANJSKA IZGRADNJA Do leta 1980 bomo zgradi li 33 družinskih stanovanj načrt je prijavljen tudi na Samoupravni stanovanjski skupnosti Sob Šmarje pri Jelšah. V letu 1977 je delavski svet TOZD Steklarne sprejel sklep za nakup stanovanj za leto 1978 in sicer v novih blokih, ki jih grade v Ratanski vasi. Predvidevamo nakup 17 stanovanj. Omenjena stanovanja naj bi bila v naslednjih blokih: 47. stanovanjski blok II — 1 garsonjera — 22,24 kv. m — 5 enosobnih stanovanj — 30,44 m1 — 5 dvosobnih stanovanj — 58—60 m2 Skupaj: 11 stanovanj v izmeri 504.77 m2 Po izjavi SGP Rogaška Slatina bodo stanovanja vseljiva okoli 1. 8. 1978, cena m2 pa bo cca 8500 din. Točna cena bo znana ob dokončanju bloka. 41. stanovanjski blok III — 1 garsonjera — 22,40 kv. m — 1 dvosobno stanovanje — 60,28 m’ — 1 dvosobno stanovanje — 59,69 m2 Blok III bo vseljiv konec septembra 1978, skupna vrednost treh stanovanj pa je cca 1.204.000 din. 42. stanovanjski blok IV — 1 enosobno stanovanje — 38.49 m2 — 2 trisobni stanovanji — 77.59 m2 Skupno: 3 stanovanja — 193.67 m2 Stanovanja bodo veljala 1.646.000 din. Vseh 17 stanovanj bi za-obsegalo približno 840 m2 in bi stala 6.130.000 din. Stanovanjski blok II in III sta v gradnji, zato lahko računamo, da bo SGP uspelo izpolniti obljubljene roke za vselitev. Blok IV zaradi ovir še ne grade in menim, da ne bo dograjen v letu 1978, temveč v letu 1979. Pogodbo o nakunu stanovanj še nismo sklenili, pogodba bo sklenjena predvidoma v februarju, v menjanem predlogu pa lahko pride do manjših sprememb, kajti predlogov za nakupe je več, kot je predvideno stanovanj v vseh treh blokih, če gornje realiziramo, nam ostane po našem načrtu za izgradnjo stanovanj še v letu 1979 8 stanovanj in 8 stanovanj v letu 1980. Dipl. ing. Djinovski Vojo 500.000 din 3.500.000 din 500.000 din Ocena delegatskega in skupščinskega sistema 74-77 Izteka se mandat članov delegacij izvoljenih spomladi in jeseni 1974. leta, iz katerih so izhajali delegati v občinske zbore: družbenopoli- tični zbor, zbor združeinega dela in zbor krajevnih" skupnosti. Drugi del delegacij je s svojimi delegati sestavljal člane skupščin SIS za vzgojo in izobraževanje, zdravstvo, Mcialno varstvo, otroško varstvo, in kulturo. Te delegacije so tudi pošiljale delegate v konference delegatov za skupščine invalidsko pokojninskega zavarovanja, ea zaposlovanje, telesno kulturo in kot splošne delegacije bile tudi delegatska oblika za druga interesna področja, oz. njihove! skupščine. Priprave novih volitev zahtevajo vsestransko celovitejšo oceno dosedanjega delo-mnja članov delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti (krajevne skupnosti — združeno delo), skupščin družbenopolitične skupnosti (občine) in samoupravnih Interesnih skupnosti. Ta ocena naj zajame tudi delovanje izvršilnih organov to je izvršnega sveta občinske skupščine ter izvršnih odborov skupščin interesnih skupnosti, kakor tudi nosilcev posameznih vodilnih funkcij v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih občine Šmarje pri Jelšah. Enako oceno so bile dolžne pripraviti za svoje področje tudi vse krajevne organizacije SZDL in sindikalne organizacije, ocena delovanja delegatskega in skupščinskega sistema pa je bila v občini Šmarje pri Jelšah obravnavana dvakrat tudi v okviru dejavnosti oz. aktivnosti Kluba samouprav-Ijalcev spomladi letos. Naša ocena bo posredovana tudi Republiški konferenci SZDL, Skupnosti slovenskih občin in vsem družbenopolitičnim organizacijam v občini Šmarje pri Jelšah ter občinski skupščini. Sedanji tekst posredujemo le kot delovni osnutek za nadaljnje obravnavanje in dogovore o bodočem sestavu delegacij, občinske skupščine in skupščin SIS. V tem primem bo dokončna ocena kot odraz potreb in združe- nih samoupravnih interesov družbenopolitične aktivnosti vseh občanov — delovnih ljudi ob izvajanju določil .Ustave in na njeni osnovi znanih zakonih. Delovanje delegacij v KS in združenem delu; ki pošiljajo delegate v zbore občinske skupščine: Delovni ljudje in občani združeni v krajdvnih skupnostih, TOZD in drugih del. skupnostih kot baza vsega delegatskega sistema so po sprejemu Ustave sprejeli vlogo odločanja v glavnem zelo dobro, s polnim razumevanjem in občutkom odgovornosti za celotna dogajanja in delovanje skupščinskega sistema ter nalog v okviru SIS. Tako delovanje se je zadnja leta uveljavljalo tudi v povezanosti delovanja delegacij s sveti krajevnih skupnosti in samoupravnimi organi v delovnih skupnostih, neposredno pa tudi prenašali smernice in interese' zborov delovnih ljudi in občanov. Ob tem delovanju so se vzporedno kazale tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so izvirale iz samega tehničnega delovanja pri sklicevanju sej delegacij predvsem v konferencah delegacij, prav tako pa so nekatere probleme povzročale tudi kadrovske obremenitve posameznikov. Ob tem se postavlja vprašanje kaj so oz. bi morale storiti družbenopolitične organizacije SZDL, Sindikalne organizacije in organizacije ZK ob obremenjevanju posameznikov, v zagotovitvi povezanosti družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov z delegacijami kakor tudi z nudenjem materialnih možnosti, kot so npr. prostori, adminnistrativ-no tehnična opravila pri sklicevanju sej itd. Ob vsem tem je potrebno ocenitti tudi odnos vodilnih in strokovnih delavcev v zalaganju za vsestransko pomoč kot osnovo za delovanje delegacij. Pri tej oceni je potrebno upoštevati tudi osebno aktivnost in odgovornost tako vodij delegacij kakor tudi vodilnih v samoupravnih or- ganih KS in TOZD, ki v vsebinskem pogledu nosijo odgovornost za spremljanje in vzpodbujanje razprav na sejah delegacij kakor tudi do spremljanja aktivnosti posameznih članov delegacij, katerim so delovni ljudje in občani zaupali mandat. Ob tem moramo pa izreči vse priznanje nekaterim KS in TOZD, kjer teče delovanje in aktivnost delegacij po zastavljenih ciljih. Pri delovanju delegacij je bilo opazno v nekaterih primerih tudi preširoko razpravljanje o problemih, ki so izključno poverjeni delovnim ljudem in občanom in njihovim samoupravnim organom v krajevnih skupnostih in združenem delu. Razmejitev pristojnosti je poznana, izvajanje nalog in obravnav pa je bilo velikokrat opuščeno. Ugotavljamo, da so nastajale posebne težave pri delovanju delegacij v obliki konferenc delegatov v TOZD kar narekuje potrebo, da se v bodoče postavi več samostojnih delegacij TOZD ob čemer bi bilo potrebno tudi prilagoditi porazdelitev mandatov in v nekaterih primerih štdvilo mandatov postaviti v sorazmerje s številom delegacij in ne število delegatov v delegacijah. To naj bi upoštevali tudi pri delegacijah KS Rogaška Slatina in Šmarje pri jelšah. V dosedanji praksi delovanja delegacij za skupščine občine in SIS ni bilo. (oz. zelo redko) skupnih sklicevanj delegacij za razprave o vprašanjih, ki so obravnavana v zborih skupščine občine in skupščine SIS. Vsekakor bi praksa pokazala, da je združeni interes potrebno tudi obravnavati ob sodelovanju tako obeh delegacij kakor tudi delegatske baze, to je svetov KS in samoupravnih organov TOZD. Ob tem se moramo zamisliti na primere, ko se delegacija sploh ni sestala pred sejo skupščine in je v imenu te bil udeleženec njen predsednik oz. vodja delegacije. Te ugotovitve kažejo na neodgovoren odnos do delegatskega sistema, k sreči pa so to le redkejši primeri. Vsekakor obstoja ob teta vprašanje kako in ali sploh družbenopolitične organizacije v KS in TOZD spremljajo aktivnost in delovanje nasploh delegatskega sistema v bazi to je KS in TOZD. Konference delegatov za zbor združenega dela so doslej povezovale veliko število delegacij TOZD in drugih delovnih skupnosti ter pri tem ustvarjale tudi nekatere vidne slabosti, 'kot so npr. neudeležba predstavnikov — delegatov, nepovezanost samoupravnih organov iz katerih delovnih skupnosti so se delegacije povezovale, posebno obremenitve ob sestajanju zaradi krajevne nepovezanosti, vprašanje povračila stroškov udeležencem seje konference delegatov (npr. prihod delegatov iz Kozjega v Šmarje itd.). Pasivnost nekaterih delegacij do uddlež-be na sejah konference, sestava konference delegacij iz raznolikih dejavnosti proizvodnega in neporoizvodnega pomena — kar vse skupaj daje resno potrebo po proučitvi bodoče sestave delegacij in še posebej katere delegacije in od kod naj bi se še povezovale v konference! delegacij. Oblikovanje bodočega delegatskega sistema v občini bo zahtevalo glede na znane ugotovitve dosedanjih slabosti naslednje razprave in dogovore: — pri delegacijah krajevnih skupnosti za zbor občinske skupščine se je potrebno dogovoriti in s tem vskla-diti tudi statut občine o bodočem številu zbora 'krajevnih skupnosti. Sprejeti je potrebno tako razporeditev, ki ustreza pozitivnim predpisom to je, da ima vsaka delegacija KS najmanj eden mandat v svojem skupščinskem zboru tpr ob tem proučiti dosedanji sistem, da imajo večje KS po več mandatov, ki pa z delegati na sejah občinske skupščine večkrat niso bili zastopani po udeležencih. Istočasno je treba pri tem upoštevati tudi načelo, da se v delegaciji dogovorijo o tem, da lahko delegat zastopa ie stališča, ki so bila sp.' ejetr v delegatski bazi in kaj lahko predstavlja le večje število delegatov, če morajo vsi delegati upoštevati stališča svoje delegatske baze, — izvolitev delegata za sejo bi morala že vnaprej ugotoviti osnovne potrebe, da je obravnavana problematika . izvoljenemu delegatu v celoti sprejemljiva in ne-dvomljiva, da bo ta lahko razpravljal na seji skupščine kot delegat občanov in delovnih ljudi iz katerih je bila delegacija izvoljena. Dosedanja praksa obravnavanja skupščinskih materialov na sejah kaže na nepopolno seznanjenost številnih delegatov z osnovnimi materiali in problematiko in tudi na to, da številne seje delegacij niso v celoti povezane s hotenjem delegatske baze, to je njihovimi samoupravnimi organi, zbori delovnih ljudi in občanov. Ob tem ne gre prezreti tudi potrebe, da bo bodoča praksa delegatskega sistetma terjala več pozornosti delegatske baze do problemov, ki so predvideni za obravnavanje v SIS in občinski skupščini, ob zahtevnih obravnavah pa so izražene želje delegacij tudi po neposredni povezavi in navzočnosti na sejah delegacij predstavnikov izvršilnih teles SIS in Sob. Tu je predvsem izkazana potreba za strokovne obrazložitve na sejah delegacij o pomembnih predvidenih odločitvah. — • i Iz dosedanje prakse izhajajo opravičeni predlogi, da bi se! delegatski sistem v bazi interesno organiziral v naslednjih možnih oblikah: — izvolitev posebnih delegacij bi vsekakor prispevala k temu, da bi v te delegacije bili voljeni ljudje, 'ki jim je problematika interesnega področja bližja in bi njihovo delovanje bilo aktivnejše in koristno tako za predhodne dogovore z samoupravnimi organi v TOZD in KS kakor tudi prenašanje interesov v skupščine SIS ter obratno, — ob bodočih odločanjih o volitvah posebnih delegacij bo prav tako prevladal tudi interes po racionalnosti, saj bo dana možnost, da se delegacija povezana s svojo samoupravno bazo sestaja v svojem številu le v primerih, ki zadevajo njihovo interesno aktivnost ter ob tem ne angažira za vsako sejo posameznih SIS tako velikega števila in tako pogostokrat, kot je to primer in praksa delovanja splošnih delegacij. Delovanje skupščine SIS ter njihovih organov Triletno delovanje skupščin SIS nam daje osnovo, da to delo ocenimo kot kriterij, ki izhaja iz osnove, to je iz delegatske baze. Ugotovitve so pokazale, da je treba napraviti bodočemu delovanju kvalitetni premik že v najosnovnejših smereh: — da bodo razprave na sejah skupščine izhajale v smislu dogovorov in stališč delegacij in v nobenem primeru posameznikov kot udeležencev na sejah skupščin; — da bodo razpravljale! posredovali interese delovnih ljudi in občanov tiste TOZD oz. KS, njihovih samoupravnih organov ter širših inte-ersov, 'ki so bili strnjeni in oblikovani ter delegatom naloženi za obravnavanje v delegaciji iz katere izhaja; — udeležba je bila v velikih primerih pomanjkljiva, in je celo prišlo do odložitve in ponovnih sklicev sej skupščin in o čemer vsekakor pada odgovornost na vodje delegacij. Ta odgovornost pa mora biti razširje- na do celotne delegatske baze ter predstavnikov samoupravnih organov TOZD in svetov KS. — nedvomno je k slabostim delovanja skupščin SIS prispevala tudi dosedanja organiziranost deldgacij v delegatskih konferencah oz. konferencah delegacij, ki so jih sestavljale številne delegacije nekaterih TOZD in drugih delovnih skupnosti in to za 1 mandat v skupščini. Pri tem je bilo opaziti oblike manjše zainteresiranosti s strani delegaoy, ki so se delovno povezovali v konferenci, večkrat tudi interesno nepovezanih in brez jasnih opredelitev in napotkov svoje TOZD ali druge delovne skupnosti. Ob tem je potrebna proučitev po razširitvi samostojnih delegacij, seveda s povečanjem mandatnih mest v zborih uporabnikov, prav tako pa pod-vzeti iniciative v samoupravnih organih za udeležbo na sejah zborov izvajalcev, saj ti slednji velikokrat niso zastopani na sejah po ustrezajočem številu. — Dosedanja praksa delovanja skupščin je istočasno zasedanje obeh zborov SIS ob tem se pa postavlja vprašanje, ali' ne bi kazalo obravnavati problematike tudi na ločenih sejah predvsem še tedaj, ko je potrebno predhodno razpravo v posameznem zboru povesti tako daleč, da ob odločitvah nastopa dogovarjanje in je glasovanje le še formalna zadostitev. — Izvršilni odbori SIS so v svojem delovanju vezani na programe, ki so sprejeti v skupščinah SIS in so jim njihove pristojnosti določene v statutih oz. samoupravnih sporazumih SIS. Aktivnost teh organov je pomembna, saj predstavljajo jedro izvrševanja programov in priprav programskih izhodišč, zato je njihova aktivnost izredno pomembna za posamezno delovno področje SIS. Seje teh izvršilnih odborov so po udeležbi, kakor tudi po aktivnosti članov sorazmerno dobro zastopane. Vsebinsko so bili izvršilni odbori usmetrjeni bolj k razreševanju problematike financiranja in porabe, še vedno pa obstoja potreba po obravnavanju širših vsebinskih problemov, ki zadevajo potrebe delovnih ljudi in občanov na področju zdravstva» socialne politike, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, preozkega koriščenja raziskovalnih oblik na področju občine in TOZD kakor tudi drugih družbenoekonomskih problemov vezanih na pristojnosti delovanja SIS. — Delovanje skupin delegatov iz katerih, odhajajo delegati v skupščine republiških SIS formiranih pri obeh zborih občinskih SIS je vezano izključno na po-bolastila skupščine matične SIS čuti pa se prešibka povezanost med zborom združenega dela skupščine občine, Izvršnim svetom in v medobčinskem merilu. V bodoče bo potrebno posvetiti več skrbi tej medsebojni povezanosti, za kar obstojajo vse možnosti. Administrativno finančno poslovanje Po medsebojnem dogovoru SIS za vzgojo in izobraževanje, kulturo, socialno skrbstvo in raziskovalno dejavnost opravlja naš finančno administrativno delo »Strokovna služba SIS.< občine Šmarje pri Jelšah. Tej službi so poverjena ta dela na način, da v njej aktivno delajo tudi taj-nilti teh SIS izjema je le raziskovalna skupnost za katero se vršijo izključno le administrativno finančna opravila. Celokupno dejavnost vodi vodja skupnih služb kot organizator administrativno tehničnih opravil. S tem so prenesena večinoma vsa dela, ki so bila do leta 1975 izvrševana pri upravnih organih oo-činSke skupščine. Zasedba delovnih mest je v strokovnih službah številčno odgovarjajoča, zahtevnejša strokovna opravila kot npr. pravne zadeve in p. w>bno pa se še opravljajo z zunanjimi sodelavci. Prvotni načrt je predvideval večje razširitve strokovnih služb predvsem še iz vrst kadrov ekonomske smeri,- pedagoške in tistih, ki pogojujejo celovitost strokovnih opravil v pristojnosti interesnih skupnosti. red volitvami smo Zaključujemo 4-letno obdobje delegatskih skupščin družbenopolitičnih skupnosti v republiki Sloveniji in občinah ter s tem tudi delovanja delegacij, izvoljenih v letu 1974. Predsednik skupščine SR Slovenije je razpisal nove volitve, ki bodo letos 9. marca — četrtek v TOZD in drugih delovnih skupnostih za delegacije zborov združenega dela občinske skupščine in zborov uporabnikov iz- vrst delovnih ljudi za delegacije Samoupravnih interesnih skupnosti. V nedeljo 12. marca bomo volili — delegacije v krajevnih skupnostih za občinski zbor krajevnih skupnosti, delegacije družbenopolitičnih organizacij za občinski družbenopolitični zbor in delegacije kmetijskih proizvajalcev, iz katerih bodo izhajali delegati po eden v občinski zbor združenega dela in zbore uporabnikov SIS. Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugih podobnih dejavnostih, bodo volili svojo delegacijo (splošno) za občinski zbor združenega dela in zbore uporabnikov SIS, v četrtek 9. marca. Z izvolitvijo delegacij v TOZD in drugih delovnih skupnosti ter obrtnih dejavnosti ter z izvolitvijo delegacij v krajevnih skupnostih in občinskega družbenopolitičnega zbora bodo zagotovljeni mandati (delegatska mesta) v — občinski skupščini; za družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti; — v samoupravnih interesnih skupnostih; vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, kulture, zdravstva, socialnega skrbstva, telesne kulture, raziskovalnih dejavnosti, pokojninsko-invalidskega zavarovanja, zaposlovanja, stanovanjskega gospodarstva in starostnega zavarovanja kmetov. Števila delegatskih mest v zborih Občinske skupščine Šmarje pri Jelšah določa Statut SOB po predlogu: — družbeno politični zbor — 21 — zbor Združenega dela — 44 — zbor Krajevnih skupnosti — 31 Delegacije oblikujejo in volijo v TOZD in drugih delovnih skupnostih — kjer je zaposlenih preko 30 delavcev, v vseh Krajevnih skupnostih; v skupini del. ljudi, ki delajo v obrtni in drugih podobnih dejavnostih ter v šestih Zadružnih enotah, število delegacij je odvisno od večjega ali manjšega števila volilcev v TOZD ali Kraj. skupnosti. Zato bomo imeli po predlogu Predsedstva OKSZDL: v TOZD z nad 200 zaposlenimi za SIS posebne delegacije (najmanj 7 članske); z od 100 do 200 zaposlenimi združene delegacije (najmanj 9 članske), do 100 zaposlenimi splošne delegacije (najmanj 15 članske); — V tistih TOZD, kjer bodo volili posebne delegacije pa še volijo za SIS: pokojninsko in. zavarovanja zaposlovanja in stanovanjsko gospodarstvo še 1 združeno delegacijo. — Delegacije za Občinsko skupščino-Zbor združenega dela bodo oblikovali glede na število volilcev TOZD ali druge del. skupnosti, vendar te naj ne bi bile manjše od 7 članov. v KRAJEVNIH SKUPNOSTIH z nad 800 volilcev posebne delegacije (najmanj 7 članske); od 300 do 800 volilcev združene delegacije (najmanj 9 članske); do 300 volilcev splošno delegacijo (najmanj 15 članske): — Delegacijo za Občinsko skupščino — Zbor Krajev, skupnosti bodo oblikovali glede na število volilcev v KS, vendar ta naj ne bo manjša od 7 članske. — V tistih Krajevnih skupnostih, kjer bodo volili posebne ali združene delegacije je potrebno izvoliti za SIS: raziskovalnih dejavnosti, pokrajinsko invalidskega zavarovanja, zaposlovanja in stanovanj gospodarstva — Združeno delegacijo, (razen KS Rog. Slatina, Šmarje, Rogatec in Kozje — kjer je predlog, da izvolijo posebne delegacije za stanovanjsko gospodarstvo). Od uspešnosti dobrih Kadrovskih priprav pri izbiri možnih kandidatov za vse vr ste delegacij je odvisno dob ro delovanje delegacij in delegatskih skupščin za bodoče 4-letno obdobje. Družbeno politične organizacija in druga samoupravna telesa evidentirajo v okviru Krajevnih organizacij SZDL in Osnovnih org. Sindikata možne kandidate.. To je za evidentiranega družbeno priznanje, v tem postopku pa še ni potrebna njegova osebna privolitev. SZDL in Sindikal. organizacije morajo v koordinacijskih odborih vskladiti potrebe in interese tako, da posameznik ne bi bil v nadaljnjem postopku evidentiran več kot v eni bodoči delegaciji. To vsklajevanje mora potekati kot izredno pomembno in pazljivo med TOZD in KO SZDL. Predkandidacijski postopek opravi Kraj. org. SZDL — oziroma Osnov. org. sindikata s sklicem na temeljni kandidacijski konferenci, kjer prisostvujejo predsedstva vodstva družb, političnih organizacij, samouprav, organov (v manjših vsi del. ljudje, oz. občani) zaradi obravnavanja in vskladitve predlogov za možne kandidate v delegacije in funkcije v republiki in občini ter Zveznih zborih. Kandidacijska konferenca, ki mora biti opravljena najkasneje 15 dni pred volitvami, sprejme kandidatne liste ob predhodnih izjavah kandidatov, da sprejmejo kandidature. Zakon o volitvah, volilni pravilnik in rokovnik določajo vsebinska, politična in časovna izhodišča o protikandidati j skih, kandidacijskih in volilnih postopkih. G. J. »na POMOČ!« Že zgolj stanovski pozdrav te organizacije sam na sebi dovolj pove, da bi o gasilcih ne bilo treba govoriti kaj več. Nenehno pripravljeni, da pomagajo sočloveku v stiski pa četudi nemalokrat za ceno svojega lastnega življenja, so tudi drugače pridni in prizadevni. Skorajda bi lahko rekli, da je ni prireditve, kjer ne bi zavzeto pomagal vsaj eden gasilec, če že ne dva. Gasilstvo ima v naši občini tradicijo in precej društev visoka odličja za svoje delo. Med temi gasilci pa seveda zavzemajo svoje častno mesto tudi gasilci Steklarne. Tokrat smo se odločili za fotoreportažo o njihovi vaji, o pripravah za taikrat, ko je čisto zares »vroče«. NEKAJ KRITIČNIH VPRAŠANJ Lani smo v tSeklarski šoli nanovo ustanovili osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine Slovenije. Upali smo, da bo tokrat zaživela, toda na žalost, brez uspeha! Bes smo sicer pripravili predavanja, žal pa je bila udeležba majhna. Tudi v pripravah na srečolov nismo uspeli. Padle so v vodo, ker ni bilo odziva mladih, pa tako sedaj pripravljeni dobitki čakajo na novo sezono! In še zanje se moramo zahvaliti nekaj posameznikom, ki so pokazali voljo in vložili v njihovo pridobitev precej truda-Ker pa ni bilo odziva ostalih mladih, je ostalo vse na pol poti. -. Imeli smo sicer več sestankov predsedstva osnovne organizacije ZSMS, vendar brez vidnih rezultatov, saj je vse dogovorjeno ostalo le pri besedah. Tako se vsiljuje vprašanje, kako sploh pripraviti mlade na šoli do tega, da bi sodelovali in oživili delo že dolgo samo na papirju obstoječe mladinske organizacije. Med našimi mladinci ponavadi naletimo na gluha ušesa. Zakaj? Lahko rečem, da je tako predvsem zato, ker se je nedelo pokazalo že v samem predsedstvu mladinske organizacije, ki bi vendarle morali biti vodilo nam vsem! Toda, ali sploh še ima smisel, da imamo predsedstvo, ki mu tudi večina mladih obrača hrbte? In potem naj še govorimo o organizaciji!? Ali sploh zasluži tako ime, če pravzaprav razpade še prej, ko je ustanovljena!? BOŽO HRUP 03 JUBILEJIH IN miSTAVA Izteklo se je jubilejno leto delovnih kolektivov steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole v Rogaški Slatini. V okviru praznovanj obletnic obstoja teh dveh delovnih organizacij je bila med drugim tudi razstava steklarskih izdelkov. Otvoritev razstave je bila po slavnostni seji delavskih svetov steklarne in steklarske šole v soboto, 26. novembra v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. Prisostvovalo ji je več kot 50 povabljenih gostov in domačinov — zvečine članov obeh delovnih skupnosti. Kratek kulturni program za otvoritev so izvedli pevci moškega zbora iz Rogaške Slatine. Na razstavi so bili predstavljeni razstavni predmeti celjske muzejske zbirke, ki izhajajo iz obdobja tako imenovanih glažut na celjskem območju, izdelki muzejske zbirke steklarne v Hrastniku, zbrani v kolekciji vseh nekdanjih Abelovih steklarn. Izdelki iz obdobja po drugi svetovni vojni pa sodijo v zbirko zagrebškega Muzeja za umetnost in obrt, ki ga že dvajset let vodi kustos muzeja prof. Djurdja Comissa. Na jubilejni razstavi pa so bili prikazani tudi izdelki naše steklarne in steklarske šole iz obdobja zadnjih dvajset let ter unikati, oblikovani po zamislih profesorja Raula Goldonija in oblikovalcev steklarske šole. BIL SEM V STEKLARSKI BRIGADI Lepega sončnega četrtka sem se odpeljal iz Rogaške Slatine proti Paračinu, da se pridružim drugim steklarjem iz vseh jugoslovanskih steklarn ter z njimi odidem na prostovoljno delo na avtomobilsko cesto Beograd—Niš ter na melioracijo reke Topčider. jev in tako spoznavali marsikaj novega, dotlej nepoznanega. Samo delo na avtomobilski cesti in pri urejanju reke Topčider je bilo precej težko in zahtevno. V popoldanskem času smo imeli različna predavanja, pred koncem brigade pa smo organizirali razstavo stekla iz različnih steklarn, ki je pritegnila zlasti veliko zanimanje drugih brigadirjev v naselju. In sploh, naša brigada je bila drugim za vzor kako je treba gojiti bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi. Kjer smo se. pojavili, so govorili o nas, da smo Jugoslavija v malem. Zato tudi ni nič posebnega, če je brigada prejela vsa možna priznanja. Potem pa je prišel dan slovesa. Naj povem, da nam je bilo brigadirjem zelo težko, ko smo se razhajali, četudi smo si obljubili, da se prihodnje leto spet vidimo — takrat na delovni akciji v Sloveniji. Steklarske brigade sem se udeležil prvič. Upam, da to ni bilo zadnjič. Veste, tudi na tak način je mogoče nekaj prispevati k združitvi vseh jugoslovanskih steklarn, saj o tem vendarle odločajo delavci v njih. Že prvo srečanje v Paračinu z drugimi steklarji ter domačini iz tamkajšnje steklarne me je navdušilo. Nekaj posebnega je bila tudi prva brigadna konferenca pred skupnim odhodom v Beograd in naprej na gradbišče. Po prvih težkih in zahtevnih dnevih brigadirskega dela in življenja so prišli tudi prijetnejši dnevi, saj smo se morali marsičemu odreči, česar smo bili vajeni iz svojega vsakdanjega življenja. Dan za dnem smo namreč postajali bolj enotni in kmalu se mi je zdelo, kot da se poznamo med seboj že veliko časa. V naši steklarski brigadi se je pokazalo pravo bratstvo med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Od jutra do poznih večernih ur je bilo v brigadi slišati pesmi z vseh predelov naše države, od Slovenije do Makedonije. In prav vsak steklar se je po svoje trudil, da bi nam bilo življenje v brigadi čim lepše in prijetno. Poskušali smo namreč pričarati drugim brigadirjem navade in življenje svojih kra- JOŽE VERK Ijllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllilililiiiiji DOPISUJTE STEKLARJA! iiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Moj sosed je alergičen na gostinske delavce in se jih boji kot vrag križa. Za to ima, tako je izjavil pred pričami, ki jih ocenjujem kot verodostojne, dovolj vzrokov. Zaradi tega so sledile naravnost zastrašujoče posledice: človek je nehal piti (od alkohola naprej) in tudi je precej manj, ker ga je strah gostišč. Zadnjič je, izpit do zadnje kapljice od neusmiljene žeje, zavil v eno izmed gostišč našega malega mesta. Drugoval mu je prijatelj. Naročila sta dva ded kisle vode in malo pivo, dobila pa dve mali pivi. »Oprostite, je ponižno pripomnil naš znanec (skorajda bi še dodal: če smem povedati, a je požrl slino), naročil sem 'kislo vodo in malo pivo!« »Slišite vi, ne delajte se norca iz mene. Nisem niti gluh niti nor. Naročiil ste dve mali pivi in pika!« Pred dnevi pa je spet naletel na mino. Stopil je v bližnji bife, naročil malo pivo, plačal s 100 dinarji in dobil nazaj 40 in še nekaj drobiža. Beseda mu je zastala v grlu, a kaj se če, denar je le eenar. Zato je zinil: »Slišite, tovariš natakar, dal sem vam 100 dinarjev ...« »Kakšnih 100 dinarjev tako vsi ffovore Bi radi živeli na moj račun, ne? Ne boš, hrček, ne boš ...« Kaj hočemo, delo je delo, človek je oddivjal po opravkih, končno pa le dobil nazaj svoj denar. Izogibal se je gostišč, odžejal pa se je iz pip. Ponižan in razžaljen zaradi uničene avtoritete je kuhal jezo nad gostinskimi kadri, premleval neuspešnost našega turizma, pa ga je spet speljalo na stari tir. Včeraj je previdno pokukal na vrt nekega HUMORESKA Znanec se je zbal odločnega glasu mrko zročega natakarja in je utihnil, prijatelj pa se ni dal. »čakajte, to torej pomeni, da sva gluha in nora midva...« »Kakor vam drago, gospoda...,« je ves besen zabrlizgal skozi zobe natakar in zagrabil pivo. Prišlo je tako, da sta se zadnjič ponovno srečala naša znanca. Odšla sta v bližnji bife in zahtevala dva obložena kruhka. »Pa sveža, prosim,« je dostavil naš sosed in vprašal: »Od kdaj pa sta?« »Od lanskega leta,« mu ni ostala dolžna natakarica. Sosed se je zgrbil vase in premišljeval, kje je njegova avtoriteta. Poslej je bil na takšne in podobne odgovore rajši tiho. Zaprl se je vase; rekli so, da je čudak. gostišča v našem malem mestu, zabliskal z očmi okoli sebe in se docela nevpadljivo vsedel v najbližji kot. »Dva deci kisle vode, prosim!« »Dva deci kisle vode?« je začuden vprašal natakar in izginil, ne da bi počakal na odgovor. Kako si sploh nekdo upa usesti in zahtevati samo dva deci kisle vode. Predrznost ne pozna meja. Ljudje izkoriščajo dobro voljo gostinskega kadra. Ne poznajo težav poklica. Kako morejo? Za kislo vodo se vendarle ne izplača narediti niti koraka. Sosed je čakal, čakal, a vode ni dočakal. Ko se je že vračal mimo lokala, je skozi ograjo videl, kako natakar nese kislo vodo. Zdaj vem, da nimam pravega odnosa do gostincev, je zabrnelo sosedu skozi možgane. MILENKO STRASEK Nova žepna knjiga Kdor se zanima za knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh vrst po za današnje čase presenetljivo niz-kih cenah. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja v knjigarne, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 250 prodajnih me-stih po vsej Sloveniji. Gre za novo zbirko v mo-derni žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fantastika, priročnik, vmes je celo Ivačičeva kuharska, knjiga. Kaže, da skušajo slovenske za. ložbe (nove žepne zbirke ne ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, najcenejše celo po 20 din. Ker so vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino običajne cene. Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo po izbiri razširili še na nova področja, ki zanimajo bralce. Bil je že skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni, kakršna je v drugih evropskih deželah že dolgo uveljavljena Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da bodo bralci knjige dobro sprejeli, njihova nizka cena pa daje upati, da jih bo kupil tudi marsikdo, Id sicer ne kupuje redno knjig. l*H SPORT ' _______ PRIKAZ TEKMOVALNEGA TUDI V ŠPORTU Nova usmerjenost v vrhunskem športu pri nas je prinesla nov tekmovalni sistem tudi v nogometu ...! Da bi ta novi sistem zaživel, smo ustanovili center treh občin. Po daljšem razpravljanju smo Se odločili, da bo ta za občine Šentjur, Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah v Slovenskih Konjicah. Za njegovo učinkovito delovanje smo izvolili predsednika in tajnika centra, zdravnika, pedagoškega vodjo in psihologa. Center združuje tudi vse trenerje selekcij. Za uspešno delo v centru in za nastopanje članskega moštva je bil pogoj, da delujejo v okviru centra še mladinska selekcija, dve kadetski selekciji, pet pionirskih in selekcija mlajših pionirjev. Mladinska selekcija tekmuje v slovenski ligi, kadetske selekcije tekmujejo v treh tekmovalnih skupnostih: Maribor, Ptuj in Slovenske Konjice. Pionirska selekcija tekmuje v ligi tekmovalne skupnosti Slovenske Konjice, v kateri poleg selekcije Rogaška nastopa še selekcija južnega dela naše občine s sedežem v Kozjem. Prva selekcija, to so mlajši pionirji, tekmuje v občinskem merilu po turnirskem sistemu in sicer v malem nogometu. Prve štiri selekcije nastopajo pod imenom telesnokulturne organizacije, ..peta pa zaradi večjih potreb po denarju nastopa pod imenom delovne organizacije, ki je pripravljena kriti stroške za tekmovanje v prvi slovenski ligi. Kako smo vključeni v novi sistem pri nas v steklarni m kako v Rogaški Slatini? Delo in tekmovanje za prvo selekcijo — od 10. do 12. leta — poteka izključno prek šolskih športnih društev. Za drugo selekcijo smo izbrali dva centra in sicer za severni del občine v Rogaški Slatini in za južnega v Kozjem. Obe selekciji nastopata v ligi tekmovalne skupnosti s precejšnjim uspehom. Kadetska selekcija, ki tekmuje pod imenom »Steklar«, nastopa v ligi treh tekmovalnih skupnosti. Kljub začetnim neuspehom je do konca tekmovanja dosegla lep uspeh, saj je z devetimi osvojenimi točkami zasedla 4. do 5- mesto. Liga je precej naporna, saj nastopa v njej kar deset moštev. Prvak bo sodeloval v republiškem tekmovanju iri pri tem zastopa svoje območje. Povedati moram, da v tem sistemu ni izpadanja. Ekipa ostane v tekmovanju, selekcija je le pri tekmovalcih. Kdo pač iz kakršnega koli razloga ne more nadaljevati tekmovanja v vrhunskem tekmovalnem sistemu, se lahko preseli v rekreacijski sistem. Največkrat se to zgodi tistim, ki s kvaliteto ne napredujejo iz selekcije v selekcijo. In kakšna je sedaj bodočnost nogometa v Rogaški Slatini? V Rogaški Slatini delujeta sedaj dve selekciji in sicer pionirska in kadetska. Več ni bilo mogoče narediti pred začetkom tekmovanja, kajti mladinskega moštva ni bilo! Za člansko selekcijo pa tudi ni bilo pogojev, saj smo morali začeti povsem znova! Delo smo sedaj zastavili na daljši rok, tako da moremo že v kratkem pričakovati vključitev mladinske ekipe v slovensko ligo. Kolikor ne uspemo z mladinsko ekipo, pa bo problem s sedanjimi kadeti, ki se bodo morali vključiti v centralno selekcijo ali pa v rekreacijski tekmovalni sistem. Za člansko moštvo bomo potrebovali več časa, kajti zbrati in oblikovati si moramo svoj kader igralcev in najti zanje tudi delovno organizacijo, ki bo pripravljena financirati njegov nastanek in razvoj,- Naj na koncu poudarim, da nekaterim noče biti sprejemljiv nov tekmovalni sistem, ker se z njim ne strinjajo. Upam, da bo s tem sestavkom vendarle vsakomur jasno, kako gradimo v širino in kako si iz širine oblikujemo tudi kakovosten nogomet!’ STIPE PEŠIČ, trener I. razreda V poE;oji $, tod a naši Svan Arzenšek 1942. leta je Ivan prišel iz majhne kmečke družine v Rogaško Slatino, da bi si zaslužil košček vsakdanjega kruha. Težko je bilo tiste čase v številni Arzenškovi družini, zlasti še ob prihodu okupatorja. Ivan ni dolgo delal kot odnašalček pri ‘peči, ker so ga leta 1944 gestapov. ci odpeljali v celjski Stari pisker, nato pa v Graz, odkoder je odromal na prisil-no delo. Imel je srečo: vojne je bilo kmalu konec in kot mnoge druge, so tudi Ivana osvobodili zavezniki. Vključil se je v vrste jugoslovanskih vojakov pod ko. mando sovjetske vojske in se v letu osvoboditve vrnil v domačo Steklarno, kjer je kot steklopihalec ostal vse do leta 1970. Takrat je po- stal invalid. Moral se je posloviti od steklopihaštva in prevzel delo v kartonaži, kjer je dočakal zasluženi pokoj. Ivan Arzenšek je bil na vseh delovnih mestih večkratni udarnik. Ludvik Drimei Nedolgo tega je odšel v zasluženi pokoj naš dolgoletni delavec, visokokvalificirani steklobrusilec, Ludvik Dri- mei. Kot trinajstletni fantič je prišel v steklarno skupaj s svojim očetom steklobrusil. cem in se začel učiti njego. ve stroke. Tako kot je v tistih časih moralo delati mno. go njegovih vrstnikov. Iz Ludvikovih rok je prišlo na tisoče oplemenitenih steklenih izdelkov, lepo oblikovanih in z bogatimi gravurami okrašenih steklenih predmetov. Več let je delal po idejnih skicah znanega oblikovalca stekla, profesorja Goldonija in ideje prenašal s papirja v življenje. To je bilo veselje, užitek, pravi čar tega dela, pravi danes Ludvik. Ob odhodu v pokoj pa se Ludvik seveda spominja tudi časov, ki niso bili lepi, ko je bilo treba spustili iz rok ljubljeno steklo in oditi na fronto. Kot mnoge naše fante, je tudi Ludvika mobiliziral okupator in hočeš nočeš je mo-ral na bojno polje, od ko. der mu je uspelo pobegniti. Vključil se je v vrste borcev narodnoosvobodilnega gibanja in s peto prekomorsko brigado prišel v domovino. Po osvoboditvi je še dve leti ostal v KNOJ-u, leta 1947 pa se je končno vrnil k svojemu steklu, se vsedel k »caj-gu«, delal in učil druge spretnosti steklobrusilca vse do leta 1974, ko je odšel na odgovorno delovno mesto ob-ratovodje v novozgrajeno, bru-silnico v Kozje. Ludvik Drimei je opravljal vrsto pomembnih funkcij: bil je več let predsednik sindikata, tajnik in drugo. Kot mnogi njegovi sodelavci, se je tudi Ludvik ukvarjal s športom in še danes je član lovske družine, kar deset let pa je bil predsednik te or. ganizacije. Za svojo vsestransko ak-tivnost je bil odlikovan z medaljo dela in medaljo zaslug za narod. Štefka Štih Od prvega decembra lanskega leta Štefke ni videti več pri stroju za zataljeva-nje robov. Zdi se nam, da je že zelo dolgo in vendarle je le en mesec, odkar Štet-ka ne prihaja več med svoje sodelavke. Pogrešamo jo, mirno, tiho in marljivo. Od leta 1950, ko je prišla v naš kolektiv, je opravljala vsa mogoča dela. Bila je v vezalnici, kemični polirnici, žgalnici pa tudi strežač pri zidarjih. Nič ji ni bilo pre. težko, delati je bilo treba, pravi danes Štefka. Dopolnila je 55 let in odšla v zasluženi pokoj. Želimo ji, da bi ga uživala zdrava in čila, še posebej pa srečna še dolga leta. lože Sovre Naš »PURŠI«, pod tem ime. nom ga bolje poznamo, je zapustil naš delovni kolek, tiv in odšel v pokoj, zapustil je kolektiv, v katerem je živel in delal več kot tride. set plodnih in ustvarjalnih let. Kot sin steklarske druži, ne je tudi PuršI prišel s svojimi starši v Rogaško Slati-nono in se zaposlil kot steklobrusilec. Od svojega »cajga« ni odstopil v$e do leta 1975, ko je bil v ime. novan za poslovodjo 'bru-silnice. Jože, naš PuršI ni bil le priden delavec steklobrusilec, ampak tudi dober samoupravljalec in družbeno-politično angažiran občan. Kot mladinec je bil leta 1950 prvi predsednik Up-ravnega odbora, pozneje pa tajnik sindikata, opravljal pa je tudi mnoge druge po-membne funkcije. Poleg rednega dela in raznih funkcij je Joža vendarle še našel čas za šport, že več kot petnajst let je član Lovske družine, Planinskega društva, vse to pa pomeni, da imamo opravka s človekom, ki ima izredno rad naravo. Joža je tudi večkratni udarnik, za svoje nesebično in plodno delo pa je bil odlikovan z medaljo dela. agradna križanka št. 46 I LAHKA krjžamka lončar- ska UMETNOS! VOJAŠKA ZASEb&A tujega OZ EP/L J A TRGOVEC Z MOKO matema- tični znak PObZEM- AI/ HOD/J/K Gora v JULUCUJ /TALIJA HRVAŠKI SL/KAR. (STOJAN) LANTA/J PEVEC SEREEZ/ SLOV. /JAR Ob. 6 LEbA Lisce Ž. IME PRlVR- ŽEA/EC KLASICI- ZMA velika Z/LA ObVOb- U/CA trgovska M y GOSPO- DAR 1 Šolska potreb- ščina NIKELJ JUG. GEMERAl (/Mn) /ZDELOVALE C /GEL OBDOBJE PR/PA L>-N/K MbUAN- SKESA PLEMENA 2>£/, PRAs/cA Osebe Vzete kut JAMSTVO NEMŠKI F/LOZOF 'GEORG) vrsta akt/lope voditelj ERANC. Revolucije (jea/J PAUL', ALKA-LO/t> V ČAJU PERZIJA SLOV. PESNIK (gruden) AAZL/CUA SAM oglas. SAMEC bOMAčE Z/VAL/ /VAN CANKAR, Pl A JUN A JATA MEbiVAQO-MV OLJMP. KOM/TE OČE OKRASNA PT/CA ZEMELJSKI TEČAJ /OPAR- JEV /ZbELEK POLOŽAJ 3+ 4 ČAKA MESTO V SEVER/J/ /TAL/V/ &/TOLA PRISTA- NIŠČE A'A KORZIKI \ SOLEČm/ Bolezen AVSTRIJA KU&. SLOV. TENU, STROKO- VNJAK (ERANCE) GLAVNO MESTO GEOROUE V Zb A Med reševalce, ki bodo sodelovali v reševanju nagradne križanke št. 46 in ki bodo pravočasno oddali pravilne rešitve, bomo z žrebom razdelili za 150 dinarjev nagrad, in sicer: 1. nagrado 70 dinarjev, 2. nagrado 50 dinarjev in 3. nagrado 30 dinarjev. Rešitev nagradne križanke št. 4S pošljite na naslov: Uredništvo časopisa »Steklar« steklarna »Boris Kidrič« Rog. Slatina 63250. Lahko pa jih vržete tudi v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo. Seveda bomo upoštevali le tiste pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva do vključno 15. februarja 1978. Ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati »Nagradna križanka št. 46«. Na uredništvu smo se dogovorili, da more vsak reševalec predložiti samo po eno križanko! Nagrajenci nagradne križanke št. 45 so: 1. nagrado dinarjev 70 prejme Samo Siter, 2. nagrado dinarjev 50 prejme Nada Žerak in 3. nagrado dinarjev 30 Jože Gorišek. Vsem nagrajencem čestitamo. Rešitev nagradne križanke št. 45 Vodoravno: prihod, Id, Novega leta, malinovec, anabaza, Neda, Akra, bod, can, ED, otepek, Janina, salonar, etalon, omajadi, oliva, R, nravi, mora, NATO, rama, Mica, Orest, Lesa, ID, sestop, naličje, tat, malomeščan. V novoletni križanki bi se morala definicija namesto Ranocelnik (Ranar) imenovati plačilno sredstvo (denar). Sestav-Ijalec se za napako opravičuje, pri žrebanju pa se je to upoštevalo. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat, Tomi Kočica, Miio-rad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek. predsednik sveta glasila Ivan Siter. glavni In odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak 9 Uredništvo: steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 S Naslov: »Steklar«, glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina 9 Telefon (063) 810-020 9 Rokopisov in fotografij ne vračamo 9 Naklada 2.000 izvodov 9 Tiska ČGP Delo Ljubljana.