Letnik 35 2 GEO TS IV s I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK 528=863 YU ISSN 0351- 0271 Letnik 35, št. 2, str. 53 - 116, Ljubljana, julij 1991 Glavna in odgovorna urednica: Botena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije UDK klasifikacija: Boris Bregant Prevod v angleščino: Lidija Vodopivec Lektorica: Jota Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizacije in skupnosti je 10 000 din. lndividua/na naročnina je 150 din. Številka žiro računa Zvrze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1100 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Po mnenju Republiškega sekretariata za kulturo št. 415:357/91 AV z dne 10.5.1991 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se ne obračunava in ne platuje davka od prometa proizvodov. Letnik 35 2 1991 UVODNIK IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Aleš Šuntar,. RAZVOJ G!S-A - SISTEM ARCG!S Edvard Mivšek: G!S DEVELOPMENT - ARCGIS SYSTEM Janko Rozman: DIGITALIZAC!JA GRAFJČNIH PREDLOG D!GrTAUZATION OFGRAPll!C MAPS Drago Perko: UPORABNOST DIGITALNEGA MODELA RELIEFA ZA DOLOČANJE MORFOLOŠKIH ENOT APPUCAB!lrrY OF D!GfTAL TERRAIN MODEL FOR DEFfN!TlON OF MORPf!OLOG!CAL UNTIS Zoran Stančič: O PAZOV ANJE SEDANJOST! ZA SPOZNA V ANJE PRETEKLOSTI - G!S V ARHEOLOG!Jl EXAMfN!NG T!IE PRESENTTO UNDERSTAND TJ!E PAST.- G!S IN ARCJJJ\EOLOGY AKTUALNOSTI CURRENTAFFAIRS Božo Demšar: PRIPRAVA LETNEGA PROGRAMA GEODETSKIH DEL ZA LETO 1991 PREPARA T!ON OF TI !E ANNUAL PLAN OF GEODET/C WORK FOR 199 J Tone Kogovšek: IZGRADNJA CELOVITEGA, MEDSEBOJNO POVEZANEGA SISTEMA INFORMACIJ V SODOBNI UPRAV! SETTING UP AN INTEGRAL/NTERCONNECTED DATA SYSTEM IN MODERN 59 59 62 66 72 77 77 ADM!NISTRAT!ON 81 Vinko Petrič: RAZGRNITEV PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V OBČIN! GROSUPLJE PUBUC NOTICE OF LAND CADASTRE DATA IN GROSUPLJE COMMUNE 86 Božo Demšar: GEODETSKA PODLAGA ZA PRIPRAVO LOKACIJSKEGA NAČRTA IN ZA IZVEDBO PARCELACIJE PRI CESTAH GEODET/C GROUNDWORK FOR Tf!E PREPARAT/ON OF A LOCAL PLAN AND FOR Tl!E EXECUT!ON OF SUBDW!SfON OF ROADS 90 Jože Rotar: STANDARDIZACIJA ZEMLJEPISNIH !MEN STANDARDfZAT!ON OF GEOGRAPl!lCALNAMES 92 Lidija Koman- SODELOVANJE GEODETOV V SODNlll JN UPRAVNIH POSTOPKIH Perenič: COOPERATION OF G~ODES!STS IN LEGAL AND ADMIN!STRAT!VE PROCEEDINGS 94 Vesna Ježovnik: POROČILO S l. SLOVENSKEGA INŽENIRSKEGA KONGRESA REPORT FROM Tl!E 1. SLOVENE ENG!NEERING CONGRESS 96 TEHNOLOŠKI DOSEŽKI TECHNOLOGICAL ACHIEVEMENTS 99 STROKOVNI TISK TECHNICAL LITERATURE 102 DRUŠTVENE NOVICE SOCIETY'S NEWS 109 UVODNI Pred leti smo se trudili, da bi prišla druga zaporedna številka strokovnega glasila med bralce pred poletnim oddihom - letos zamujamo. K temu so med drugim pripomogli dogodki v bližnji preteklosti, ki so poleg vsakdana upočasnili tudi strokovno delo in aktivnosti. Le upamo lahko, da se bo geodezija kot stroka in znanost obdržala v okviru minimalnih eksistenčnih zahtev, s katerimi se v glavnem zadovoljuje v zadnjih letih. Z velikimi težavami kljubuje novim potrebam in interesom ob nezavidljivih kadrovskih, razvojnih, produkcijskih, poslovnih in finančnih možnostih. Motivil'ani in tehnično usposobljeni strokovnjaki bodo nwrali s premišljeno strategijo in zalogo znanj prebroditi lastno krizo in splošno gospodarsko krizo izkoristiti za nov razvoj; sanw tako bomo presegli lastno nemoč. Z novo organiziranostjo, prestrukturiranjem, večjo tržnostjo, konkurenčnostjo in novimi programi bo treba utrditi področja, kjer bodo morale ::;avladati strokovne geodetske zakonitosti. · Z 28. junijem 1991 je Republiška geodetska uprava prešla v sestav Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora. V podobnih sestavih deluje geodetska upravna služba v večini evropskih držav. Preobrazbe ne korake ocenjujenw po trenutnem razmerju nwči prostorcev in geoderov ter ključnih osebnostih v reorganizirani državni upravi. Spremembe je treba sprejeti in najti poti, ki bodo vodile k višjim strokovnim vrednotam in boljšim rezultatom ter s ponwčjo novih pristojnosti in povezav uresničiti prej nedosegljive cilje. Bodočnost večjega dela službe oziroma stroke "zakoličujemo" v novem geodetskem zakonu. Kljub njegovi širini in obsežnosti, pripombam objektivne in subjektivne narave, nasprotnim pogledom in interesom, ra::lični stopnji znanja in vedenja ter drugim aniteljem nwranw stremeti za tem, da bonw v zakonodajnem postopku v čim krajšem času sprejeli najnujnejše spremembe. lzčrpujoče usklajevanje in medsebojno prepričevanje brez trdnih argumentov predstavljata izgubo energije in ne moreta dati kratkoročnih rezultatov. V tej smeri je bilo vzpodbudno tudi pisnw našega kolega Staneta Avse neka iz Tržiča, ki je 2. julija poslal urednici daljše pisnw s pogledi na novo geodetsko zakonodajo. Dovoljujem si objavo nekaterih njegovih zaključnih m.isli: "Vsi imnnw isto stroko. Obremenjeni pa smo z majhnimi ali velikimi zamerami. Čas bo potreben, da se vse zgladi . ...... Morali bi vsaj poskusiti delati v skupno korist. Zdaj to ni več samo koristno, ampak v teh napetih časih tudi nujno potrebno." Zatorej, pogumno geodeti! Božena Lipej IZ ZNA°NOSTI IN STROKE UDK (UDC) 91 .007:681 .3/497.1:.) RAZVOJ GIS-A - SISTEM ARCGIS Aleš Šuntar, Edvard Mivšek FAGG-Katedra za fotogrametrijo in kartografijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 3.6.1991 Izvleček V uvodu je opisano stanje na področju GIS sistemov v Sloveniji, v nadaljevanju pa prizadevanja GIS skupine na Oddelku za geodezijo (FAGG) 2a hilrejši razw,j teh sislemov. Opisan je sistem ARCGIS kol sislem za /esliranje poslal'ijer1ih standardm· in kol zamelek GJS sistemov pri nas. Ključne besede: ARCG!S, geografski informacijski sistem (GIS), orodja, Slovenija Abstract The introd11ction describes the sit11a1ion of the G!S syslems in S/ovenia. The paper presen/s tiu.' cfforls of the G!S group ai the Departmenl ofGeodesy (FAGG)for lhe developmen/ of lhese s_vslems. It describes the ARCGJS system as the systemfor testing lhe presen/ s/andards, and as lhe very beginning of lhe G!S s_vslems in our counlry. Key words: ARCG!S, Geagraphical infarmation sys!em (G!S), taols, Slm•enia UVOD GIS tehnologija je v ZDA že postala ena od standardnih tehnologij za vodenje podatkov o prostoru in kvalitetno upravljanje z njimi. Tudi v Evropi postaja ta tehnologija vedno bolj razširjena. Tako so najrazvitejše dežele, kot so Velika Britanija, skandinavske dežele in dežele Beneluksa že v fazi širokega uvajanja tehnologije v praktično uporabo, v ostalih zahodnih deželah pa se GIS tehnologija zelo hitro razvija. Jugoslavija in z njo Slovenija pa je bila na letošnji evropski GIS konferenci še vedno uvrščena med dežele Vzhodne Evrope, ki se s tehnologijo GIS šele spoznavajo (Ottens 1991). K ljub temu lahko rečemo, da je v Sloveniji GIS tehnologija prisotna že dobri dve leti in da so danes na tem področju vidni prvi rezu Hali. Pojavlja se vedno več programskih orodij za vzpostavljanje GIS sistemov, ki pri nas iščejo svoje tržišče, pojavljajo se prve oblike izobra1.evanja o uporabi in delu z GIS sistemi, vedno več je o tej tehnologiji slišati na različnih strokovnih posvetovanjih, vanjo se neposredno in posredno vključuje vedno več ljudi in organizacij itd. GIS tehnologija prodira tudi v najrazličnejše upravljalske službe na ravni občin in republike. Tako jo je nekaj občin že sprejelo za zbiranje in vodenje prostorskih podatkov, v teku pa so prvi projekti za postopno vzpostavitev občinskih sistemov. GIS tehnologija je bila predstavljena tudi različnim republiškim organom, ki so. podprli prizadevanja za uvajanje teh sistemov v na..~ prost0r. Geodetski vesini k 35 ( 199]) 2 KAKO JE DANES? Predpogoj za delovanje GIS sistemov so kvalitetno zajete baze podatkov. Tehnologija zajemanja in vodenja atributnih podatkov je pri nas že uveljavljena in utečena. Novost, ki jo prinaša GIS,je zbiranje in vodenje grafičnih podatkov in njihova povezava z obstoječimi atributnimi bazami. Razvoj tehnologije zajemanja podatkov in samo zajemanje grafičnih podatkov sta nalogi GIS-a, ki sta, poleg oblikovanja informacijskih in strokovnih standardov, v tem trenutku najbolj aktualni. V GIS skupini na Oddelku za geodezijo smo postavili zametek GIS sistema, ki smo ga poimenovali ARCGIS. Pri razvoju tega sistema smo se povezali tudi z zunanjimi sodelavci. Zaradi raznovrstnosti tehnologij, ki jih vključujemo v GIS in širine naloge, ki jo predstavlja postavitev GIS sistema, je naša skupina spoznala, da je premajhna za obvladovanje tako obsežne problematike. Zato smo si sistem ARCGIS zamislili Je kot povezovalni člen in jedro sistema, ki nadgrajuje vse tehnologije v enoten sistem (zametek GIS-a). Praktično smo to izvedli tako, da smo orodje za vzpostavitev GIS-a (PC ARC/INFO) uporabili le za vodenje (hranjenje) in izkoriščanje baze podatkov (pregledovanje in analiziranje podatkov o prostoru). Vse ostale naloge, kot so zajemanje grafičnih podatkov in vzdrževanje baz podatkov, uspešneje in učinkoviteje rešujejo majhna, v ta namen izdelana programska orodja. Zato smo omogočili povezavo teh orodij s sistemom ARCGIS tako, da orodja črpajo podatke iz sistema in obdelane vračajo nazaj v sistem. Z vključitvijo orodij smo vključili tudi zunanje sodelavce, vse po dogovoru z uporabniki posameznih programskih orodij in izdelovalci teh orodij. Praktični primer je vključitev različnih orodij za zajem grafičnih podatkov v sistem ARCGIS. Grafične podatke lahko zajemamo na različne načine : · • skaniranje grafičnih podlag • digitalizacija grafičnih podlag o prevzem podatkov iz obstoječih grafičnih baz o prevzem podatkov, ki so rezultat različnih fotogrametričnih postopkov • prevzem podatkov iz 'terenskih meritev. V Sloveniji se lahko pohvalimo, da so vsi različni načini zajemanja podatkov že operativni in praktično uporabni. Naša skupina se je povezala z nekaterimi organizacijami, ki razvijajo in uporabljajo te tehnologije. Tako sistem ARCGIS že omogoča vnos grafičnih podatkov z naslednjimi orodji: • vključili smo dve programski orodji za skaniranje in vektorizacijo grafičnih podlag (paket Inštituta Jožef Štefan in paket firme A TRID), • za digitalizacijo na več vrstah digitalnikov smo razvili program kar v okviru ARCGIS-a z orodjem PC ARC/INFO, • orodje PC ARC/INFO omogoča vnos podatkov iz več standardnih grafičnih baz podatkov (na primer DXF format), o za prenos podatkov iz fotogrametričnih postopkov smo vključeni v projekt ORTO (Geodetski zavod RS, FAGG, Republiška geodetska uprava), • za zajem podatkov terenskih meritev smo v dogovoru za vključitev programskega orodja GE0-7, izdelek Geodetskega zavoda RS. eodetski vestnik 35 (l 991) 2 Ostala programska orodja smo vključili v sistem še za namene vzdrževanja podatkov, vodenih v bazi podatkov ARCGIS. ARCGIS v tem trenutku vključuje programski paket GEOMERE, izdelek firme COGITO, v dogovoru pa smo še za vključitev programskega orodja GEO-7 in paketa, ki ga je za svoje potrebe izdelala občinska geodetska uprava (OGU) Novo mesto. V sistem ARCGIS se lahko vključujejo tudi ostala programska orodja, ki omogočajo zajemanje in vzdrževanje GIS-ove baze podatkov. Edina zahteva za ta orodja je, da omogočijo kvalitetno vzpostavljanje baze podatkov. To zahtevo preverjamo pri prenosu podatkov iz vključenih programskih orodij v bazo podatkov. Če kvaliteta podatkov ne ustreza, se vnos podatkov v bazo zavrne. KAKO V BODOČE? Prvo verzijo sistema ARCGIS testirajo na OGU-ju Novo mesto. Poteka na osebnem računalniku in je namenjena testiranju informacijskih m vsebmsk1h standardov za organizacijo GIS sistemov. Testiranje informacijskih standardov predstavlja testiranje organizacije baz podatkov in kvalitete delovanja takšne baze podatkov oziroma programske opreme na njih. Ta problematika ne zajema le organizacije podatkov po posameznih informacijskih slojih, pač pa tudi definicijo medsebojne odvisnosti vključenih informacijskih slojev. Testiranje vsebinskih standardov pa pomeni testiranje standardov, ki jih je za vodenje svojih podatkov postavila posamezna stroka, pristojna za vodenje in vzdrževanje določenega informacijskega sloja. V ARCGIS-u so sedaj vgrajeni le predlogi vsebinskih standardov, katerih vrednost in potrebnost naj bi se preizkusila in potrdila z njihovo praktično uporabo. V drugi polovici letošnjega leta načrtujemo že novo in modificirano verzijo sistema ARCGIS, podprto z orodjem PC ARC/INFO 3.4D (PC ARC/DBASE), v kateri.bodo že tudi deino vgrajeni standardi za informacijski sloj zemljiškega katastra, ki jih pripravlja Delovna skupina za standarde zemljiškega katastra pri Republiški geodetski upravi. V začetku prihodnjega leta pa bomo lahko testirali postavljene standarde na verziji sistema ARCGIS za velike računalniške sisteme. Naš namen je, da bi s praktičnim razvojem sistema, kot je ARCGIS, preverili teoretično pridobljeno znanje, preizkušali predlagane informacijske ter strokovne standarde in tako omogočili hitrejši razvoj GIS sistemov v naši deželi. Viri: Goodchild, M.F., 1991, Progress on lhe G/S research agenda, EGIS '91, Vol. 1, 342-350. Grimshaw, DJ., 1991, Aframeworkfor considering GIS in the information management strategy, EGIS '91, Vol.1,359-368. Reklamni material s konference EGIS '91, 1991. Ottens, H.F L., 1991, GlS in Europe, EGIS '91, Vol. 1, 1-8. Recenzija: Janko Rozman Geodetski vestnik 35 (l 991} 2 UDK (UDC) 528.9:681 .3.05 v DIGITALIZACIJA GRAFICNIH PREDLOG Janko Rozman Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana Prispelo za objavo: 7.6.1991 Izvleček Tehnologijo konverzije grafičnih predlog v digilalne modele imenujemo kartografsko digilalizacijo. Digitalna prezentacija kartografskih elementov zahteva definicijo dveh tipov podatkov: lokacije in /«Jrakleristik. Ključne besede: digitalizacija, postopki, poda/kovna baza, skaniranje, stroški Abstract The technique of com·erting graphic maps into digital mode/s is known as cartographic digilalization. The digita/ representa/ion of carlographicfea/ures requires the definition of tvvo types of dala: lhe location and the aJtributive pari. Key words: digitalizalion, methods, dala base, scanning, cosls Karte in načrti so sestavljeni iz posameznih grafičnih elementov. Relacije med njimi so implicitno podane na kartah. Prostorska opredelitev pojavov v geografskih informacijskih sistemih (GIS) zahteva definicijo vsaj dveh tipov pcxlatkov. To so: lokacija, ki nedvoumno definira lego elementa na površini Zemlje v izbranem referenčnem koordinatnem sistemu, in karakteristike pojava (parcelna številka, ime, kultura, tip, razred, cesta ipd.). Zaradi tega lahko govorimo, da so prostorski podatki sestavljeni iz dveh komponent: iz grafičnega in atributnega dela., V tem delu bomo govorili predvsem o zajemanju in konvertiranju podatkov iz grafičnih predlog. To opravilo imenujemo kartografska digitalizacija. V,zpostavitev prostorskih podatkovnih baz je sorazmern_o zamudno in drago opravilo, je pa predpogoj za vzpostavitev GIS-ov, Osnovni grafični pro.storski elementi, s katerimi lahko definiramo in opredelimo realni prostor, so: • točkovni elementi: koordinatno opredeljena lokacija točke (y, x, H) • linijski elementi: sestavljeni so iz niza medsebojno povezanih točk • arealni elementi: sestavljeni in omejeni so z linijskimi elementi • raster. a ta način zbrani pcxlatki tvorijo digitalni model prostora. V GIS-ih se vodijo v merilu l: l v izbranem koordinatnem sistemu. Koordinatni sistem je običajno pravokoten (npr. Gauss-Krueger), za večja območja pa je sferni. Na ta način so vsi podatki v enotnem in homogenem sistemu. eodetski vestnik 35 (1991) 2 atančnost zajemanja podatkov je odvisna od izvornega materiala (merilo, stopnja generalizacije, način interpretacije ipd.), od natančnosti naprave in operaterja. V nadaljevanju si na kratko oglejmo še rastrsko in vektorsko interpretacijo. Vektorski podatki so sestavljeni iz iočkovnih elementov (dvo- ali tri-dimenzionalni), iz povezav med njimi (linijski elementi) ter iz arealov (sestavljeni iz linijskih elementov). V rastrskem sistemu paje osnova rasttska celica. To je ploskovni element V tem primeru kartografski elementi za svojo prostorsko opredelitev ne potrebujejo več pravokotnih koordinat, ampak le lokacijo znotraj sistema rastrske mreže. Konverzijo iz rastrskega v vektorski sistem imenujemo vektorizacija, obratno konverzijo pa rasterizacija. Rasterizacija je sorazmerno enostavna in ne predstavlja večjega problema, vektorizacija pa je bistveno bolj kompleksna in manj uspešna. Problem predstavljajo rastri, pisave .. znaki, nekvalitetne predloge ipd. Vektorske podatke zajemamo z vektorskimi digitalniki z ročnim nastavljanjem kazalca ali z napravo za avtomatsko sledenje linij. Zadnji so primerni za masovni zajem linijskih elementov. Rastrske podatke pa zajemamo s skanerji. V podobnem vrstnem redu si naprave sledijo tudi v cenovnem smislu. Na ceno pa zelo vplivata še velikost in natančnost naprave.· Digitalizacija je sestavljena iz več faz. Te se medsebojno razlikujejo glede na vektorski in rastrski način zajemanja. Pri vektorskem načinu zajema ločimo naslednje faze: • predpriprava: definicija vsebine in načina digitalizacije, izhodni format, detajlni načrt digitalizacije; • priprava predlog: treba je prečistiti vsebino, ločno opredeliti atribute, način in zaporedje vnosa, oslonilne točke za transformacijo. Pri velikih formatih predlog lahko liste razdelimo na manjše dele in jih zajamemo ločeno, naknadno pa jih združimo. Združevanje listov nam bistveno podaljša fazo urejanja (editiranja) podatkov; • nastavitev digitalnika: digitalizacija je za operaterja utrudljiv posel, zato je treba postaviti digitalnik v optimalno lego. Ustrezno je treba postaviti tudi kontrolni zaslon, na katerem se izrisuje že zajeta vsebina; · • digitalizacija: zajem točkovnih elementov je najenostavnejši. Digitalnik je nastavljen na točkovni način zajema (point mode). Vsako točko registriramo posebej. Linijske elemente lahko digitaliziramo v točkovnem načinu dela ali v tekočem oz. inkrementalnem načinu (run ali trace mode). Areale digitaliziramo na enega od naslednjih načinov: - digitalizacija verig z vnosom atributov za levega in desnega soseda; - ročno formiranje vseh atributov, like formiramo kasneje ob kontrolnem izrisu; - avtomatsko formiranje arealov: treba je zajeti verige in po en centroid za vsak areal. Centroid je nosilec atributa; • vnos atributov: poteka lahko sočasno z digitalizacijo ali v fazi editiranja; o nadzor nad digitalizacijo oz. kontrola: poteka prek grafičnega zaslona in prek končnega kontrolnega izrisa; • editiranje oz. urejanje je najzahtevnejša faza zajema podatkov. Napake lahko odkrivamo vizualno ali avtomatsko. Geodetski vestnik 35 (1991) 2 Grafične napake lahko razdelimo v tri skupine: o izpuščanje točk in segmentov, napačne povezave med točkami o napake pri tekoči digitalizaciji (izpad ekstremov) • estetske napake (napačni preseki linij, nezvezne krivulje, neparalelnost, nepravokotnost). Napake pri atributnih podatkih pa so: o ni atributa . o napačna interpretacija kartografskega elementa o napačen vnos atributa. Bistveni element editiranjaje tvorba pravilne podatkovne strukture. Te se razlikujejo od paketa do paketa. V nadaljevanju si oglejmo segmentno podatkovno strukturo. Segmenti so.povezave med vozliščnimi točkami. Znotraj segmenta je lahko poljubno lomnih točk. S segmenti sestavljamo like. Vsak segment je definiran le enkrat, dva sosednja areala pa na ta način ne moreta biti razmejena z različnimi segmenti. Manjka nam še topologija. Do te lahko pridemo neposredno pri digitalizaciji (navedemo desnega in levega soseda) ali pri editiranju. a Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo FAGG smo izdelali programsko opremo, ki nam omogoča avtomatsko editiranje. To vključuje izravnavo vozlišč, konstrukcijo likov in avtomatsko uvedbo topologije. Če se območje zajema razprostira čez več listov, jih je treba pred uvedbo topologije spojiti in uskladiti robove. Tudi ti procesi potekajo avtomatsko. Program sam odpravi napake digitalizacije, ki so znotraj izbrane tolerance. Podobno kot imamo več faz dela pri vektorskem načinu zajema podatkov, jih imamo tudi pri rastrskem. Faze bom podal primerjalno: o predpriprava digitalizacije je za oba načina enaka; o priprava predlog: pri rastrskem načinu mora biti priprava predlog bistveno popolnejša. Dobre rezultate vektorizacije dobimo le pri čistih in vsebinsko prečiščenih predlogah. Na ta način se najmanj zamudimo pri kasnejšem urejanju podatkov. To je ena od najpomembnejših faz pri rastrskem zajemu podatkov; o priprava skanerja: specifično glede na predlogo je treba nastaviti občutljivost senzorjev na željeno barvo in kontrast vsebine. Pri starejših katastrskih listih, ki so porjaveli, je barva lista zelo blizu rdeči barvi, s katero so v načrtu dorisane spremembe; o skaniranje je v primerjavi z vektorsko digitalizacijo hitrejše. Natančnost je odvisna od vhodne naprave 1n ni obremenjena z natančnostjo operaterja; o atributi se dodajajo pri editiranju. Lahko so vezani direktno na raster, lahko pa predhodno vektoriziramo slik.o in atribute vežemo na vektorske podatke; o vektorizacija je sestavljena iz samega procesa spreminjanja rastra v vektorje in iz postprocesiranja vektorjev. V fazi postprocesiranja dodatno prečistimo vsebino (odstranitev odvečnih lomnih točk, spoj nepotrebnih vozlišč, izločanje teksta in kartografskih znakov ipd.). Uspešnost te faze je odvisna od kvalitete rastrske slike; • editiranje je enako kot pri vektorski digitalizaciji. Dodatni problem skaniranja pa predstavlja ločevanje vsebine na različne vsebinske plasti. Enobarvne predloge ~e eodetski vestnik 35 (1991) 2 da razbijati na posamezne vsebinske plasti le interaktivno. Iz zgoraj opisanega je razvidno, da je zajemanje podatkov zelo zamudno, precej naporno in drago delo. Naslednja tabela kaže primerjavo med deleži stroškov za vzpostavitev US-a (Konecny 1989): KATASTER INTEGRALNA PODATKOVNA BAZA Maihno območie Veliko območje Majhno območje Veli ko območie Podatki 38% 53% 71% 84% Računalnik 32% 16% 15% 6% Delovna poslaia 20% 18% 9% 6% · Programska opr. 10% 13% 5% 4% Naslednja tabela prikazuje stroške za vzpostavitev podatkovne baze zemljiškega katastra v merilu 1: l 000: · Neposredne meritve JO 000 $/km 2 +/- cm FotOQrametriia 4 000 $/kn/ +!-dm Vektorska di2italizaciia 1 000 $lkm2 +/-m Skaniranie 500$!kni2 +l-m Digitalizacija in skaniranje pomenita po teh ocenah sorazmerno najcenejšo varianto vzpostavitve podatkovne baze. Skaniranje je primerno za velika območja. Dopolnjuje se z vektorsko digitalizacijo. Iz visokih stroškov za vzpostavitev podatkovnega modela je razvidno, da je treba začeli z digitalizacijo na listih območjih, kjer so konflikti različnih pojavov in posegov v prostor najintenzivnejši. Viri: Konecny, G., 1989, Current Sla/us of Geographic and Land lnformation Syslems, AMFM Newsleller, Vol.4,No. l. Recenzija: Vida Bitenc Geodetski vestnik 35 (199 l) 2 UDK(UDCJ 912.644:681.3.05:551.4 UPORABNOST DIGITALNEGA ODELA RElJIEFA ZA DOLOČANJE MORFOLOŠKIH ENOT mag. Drago Perko Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana Prispelo za objavo: 1.6.1991 Izvleček Prispevek prikazuje posebno obliko digitalnega modela reliefa 1000 m, izdelanega na osnovi digilalnega modela reliefa 100 m, in njegovo uporabno.1·1 za določanje morfoloških eno/. Prikazana je tudi morfološka delitev Slovenije na osnovi umerjenega reliefnega koeficienta. Ključne besede: digitalni model reliefa, geomorfologija, morfološka enola, naklonski koeficient, reliefni koeficient, višinski koeficient Abstract The paper presen/s a specialform of th.e 1000 m digilal /errain model made on ihe basi s of lhe 100 m digiral lerrain model and its applicability for lhe definilion of morphologica/ units. The morphological division of Slm·enia based on lhe moderated relief coefficienl is also shown. Key words: dig/Lal /errain model, geomorphology, morphological unil, incline coefficient, relief coefficienl, ali it ude coefficienl Relief je najpomembnejfa sestavim velike večine slovenskih pokrajin. Stopnja reliefne razgibanosti se določa na osnovi višinskih in naklonskih sprememb na površinsko enoto, ki je največkrat 1 km 2. Glede na zahtevano površino 1 km2 bi bila najprimernejša uporaba digitalnega modela reliefa 1000 m (DMR 1000), pri katerem ima kvadrat med štirimi sosednjimi točkami nadmorske višine površino veliko prav 1 km2, žal pa je premnlo natančen, saj se na razdalji 1 km med dvema sosednjima !očkama višinska in naklonska razgibanost lahko zelo spreminja. Na voljo imamo DMR 500 (1), ki glede površine kvadrata delno ustreza, in DMR 100 (2), ki ustreza glede natančnosti. očni način določanja reliefne razgibanosti sloni na odčitavanju najmanjše in največje nadmorske višine s karte v vsakem kilom~trskem kvadratu in ugotavljanju njune razlike, ki predstavlja najpreprostejši kazalec razgibanosti površja (Slika 1 ). eodetski vestnik 35 (1991) 2 Slika I Ugo/avljanje reliefne razgibanos/i na osnovi dveh /očk nadmorskih Fišin Slika 2 Ugotavljanje reliefne razgibanosli na osnovi stotih točk nadmorskih višin Lahko si pomagamo z DMR 100, ki nam da 100 nadmorskih višin v vsakem kvadratnem kilometru (Slika 2). Izmed teh 100 višin lahko za vsak kvadratni kilometer poiščemo najvišjo in najnižjo vrednost in tako nadomestimo ročno metodo, poleg tega pa lahko določimo še nekatere minimalne, maksimalne, povprečne in druge vrednosti in kazalce ter tako pravzaprav na osnovi DMR 100 oblikujemo neke vrste DMR 1000. S !em dobimo kvadrate z željeno površino in hkrati obdrž.imo del natančnosti DMR 100. Računalniški zapis DMR 1000 je oblikovno enak zapisu DMR 100, le da so pri DMR 1000 vrednosti stolih nadmorskih višin zamenjane z vrednostmi, izračunanimi iz teh stotih vrednosti: najmanjši naklon, največji naklon, razlika med največjim in najmanjšim naklonom, povprečni naklon, standardni odklon naklona, odklonski koeficient, umerjeni naklonski koeficient, najmanjša nadmorska višina, največja nadmorska višina, višinska razlika, povprečna nadmorska višina, standardni odklon nadmorske višine, višinski koeficient, umerjeni višinski koeficient, reliefni koeficient in umerjeni reliefni koeficient Za izračun teh kazalcev potrebujemo vse točke osnovnega kvadrata (100 točk), skrajne spodnje (južne) točke kvadrata severno od njega (10 točk), skrajne leve (zahodne) točke kvadrata vzhodno od njega (10 točk) in skrajno spodnjo levo (jugozahodno) ločko kvadrata diagonalno (severovzhodno) od njega (l točka), torej skupaj 121 točk. Če je kvadrat robni in nima vseh kvadratov sosedov in tako ni na razpolago vseh 121 točk, so vrednosti i1xačunane na osnovi obstoječega števila točk. Nekateri robni kvadrati niso popolni. Vrednosti smo za njih izračunali, če so bile na razpolago vsaj 4 ločke. anima nas, ali sta DMR 500 in na omenjeni način izoblikovani DMR 1000 dovolj dobra približka DMR 100, daju za splošne primere lahko uporabimo namesto njega. S pomočjo hi kvadrata lahko testiramo, ali se pogostni porazdelitvi nadmorskih višin po SO-metrskih pasovih DivlR 500 in DMR 1000 značilno razlikujeta od pogostostne porazdelitve nadmorskih višin DMR 100 m, ki je najbolj natančen. Osnovna hipoteza se glasi, da sta DMR 500 s petindvajsetkrat manjšo gostoto nadmorskih višin od DMR 100 in DMR 1000, ki je samo izpeljava iz DMR I 00, značilno različna od DMR l 00. Ničelna hipoteza se glasi, da med vsemi tremi DMR-ji ni značilnih razlik. Kritična (tabelarična) Geodetski vestnik 35 (l 99 l) 2 vrednost hi kvadrata pri 99-odstotnem zaupanju zna~a 76 (Blejec 1976). Pri primerjavi DMR 100 z DMR 500 znaša izračunana vrednost hi kvadrata 258, kar je več kot kritična vrednost To pomeni, da lahko z 99-odstotno vrednostjo potrdimo osnovno in zavržemo ničelno hipotezo in hkrati ugotovimo, da je DMR 500 slabo nadomestilo za DMR 100. Tudi pri primerjavi DMR 500 z DMR 1000 je izračunana vrednost hi kvadrala večja od leoretične vrednosti, saj znaša 270. Zato pa je pri primerjavi DMR 100 z DMR 1000 izračunana vrednost hi kvadrata le 38, kar je precej manj od kritične vrednosti. To pa pomeni, da lahko z 99-odstotno verjetnostjo zavržemo osnovno hipotezo in sprejmemo ničelno hipotezo, da med DMR 100 in DMR 1000 v tem primeru ni značilnih razlik, tako da v splošnem DMR 1000 lahko nadomesti DMR 100. Do istih sklepov nas pripelje pogostostna razdelitev naklonov v vseh treh DMR-jih in testiranje aritmetičnih sredin. Pogostostne porazdelitve nadmorskih višin posameznih DMR-jev kažejo slike 3, 4 in 5 (Perko 1991 ). Ob natančnem pregledu lahko tudi s pomočjo teh slik (grafično, geometrijsko) ugotovimo, da sta si DMR 100 in DMR 1000 bolj podobna, kot to velja za DMR 100 in DMR 500. Še bolj nazorno to prikažejo razlike v pogostosti nadmorskih višin v posameznih višinskih razredih (Slike 6, 7, 8). Zelo dobro je vidna nepravilna razporeditev pri DMR 500, kjer si pri višjih višinah izmenično sledijo razredi z večjo in manjšo frekvenco (Slika 4) . .... o. Slika 3 2000 !000 o • Slika 5 Pogos/os/na porazdelitev nadmorskih Slika 4 višin po SO-metrskih pasovih na osnovi DMR 100 JOOC woo • :.moa a Pogostostna porazdelitev nadmorskih višin po 50-nietrskih pasovih na osnovi DMR500 11 • 1000 ~ - o :moo • o Pogoslostna porazdelitev nadmorskih Slika 6 višin po 50-melrskih pasovih na osnovi DMR 1000 ,J. ·-1 .. .. ~ _..__ 300!!. Razlike v frekvencah po SO-metrskih pasovih med DMR 100 in DMR 500 Reliefno razgibanost lahko določamo tudi s povprečnim absolu!nim odklonom, to je povprečjem absolutnih odklonov posameznih vrednosti (nadmorskih višin) od sredine (povprečne nadmorske višine v kvadratu). Višjo vrednost ima kazalce, večja je razgibanost eodetski vestnik 35 (1991) 2 2000 1 I' 1000 . ~ . ~ .. . •_. - -----o o -· Slika 7 Razlike v frekvencah po SO-metrskih pasovih med DMR 500 in DMR 1000 ,-~------------- aooot------------------l -. 1ooof---~~--------------l ... -- 3000 • Slika 8 Razlike v frekvencah po SO-metrskih pasovih med DMR 100 in DMR 1000 reliefa. Boljša je uporaba variance, to je povprečje kvadratov odklonov posameznih nadmorskih višin od aritmetične sredine (povprečne nadmorske višine v kvadratu). Ker je varianca izražena s kvadratom merske enote (m2), je najbolj primeren standardni odklon, to je kvadratni koren iz variance, ki je izražen z osnovno mersko enoto, torej enako kot osnovni podatki. Uporaben je tudi koeficient variacije. Najpreprostejši je s 100 pomnoženo razmerje med standardnim odklonom in aritmetično sredino. Koeficient variacije nadmorskih višin je kazalec višinske ali vertikalne razgibanosti površja, koeficient variacije naklona pa kazalec naklonske ali horizontalne razgibanosti. Geometrična sredina višinskega in naklonskega koeficienta je kazalec reliefne razgibanosti ali reliefni koeficient, ki je od vseh predstavljenih kazalcev najbolj sintctski, saj združuje naklonske in višinske značilnosti reliefa hkrati. V višinsko nerazgibanih pokrajinah so naklonski, višinski in reliefni koeficienti dobri pokazatelji reliefne razgibanosti, v pokrajinah, kakršne so v Sloveniji, paje treba višinski in naklonski koeficient prirediti oziroma umeriti slovenskim razmeram. Tako se pri računanju ne uporablja povprečne nadmorske višine in naklona v kvadratu, ampak povprečje za Slovenijo. Umerjeni koeficient višinske razgibanosti je tako s 100 pomnoženo razmerje med standardnim odklonom nadmorskih višin v kvadratu in povprečno nadmorsko višino vseh kvadratov (v našem primeru Slovenije), umerjeni koeficient naklonske razgibanosti s 100 pomnoženo razmerje med standardnim odklonom naklonov v kvadratu in povprečnim naklonom vseh kvadratov, koeficient reliefne razgibanosti pa geometrična sredina koeficienta višinske in koeficienta naklonske razgibanosti. Vsi trije koeficienti so neimenovana števila. a konec si oglejmo še razporeditev kvadratov z značilnostmi posameznih morfoloških enot, od katerih je vsaka opredeljena s podobnimi reliefnimi razmerami glede na enega od omenjenih kazalcev (Preglednica 1 in Slika 10) in grafične (prostorske) predstavitve nekaterih vrednosti posameznih kazalcev iz DMR 1000 (Slika 9). V reliefno razgibani Sloveniji imamo morfološke enote, ki so manjše (vrh, sleme, vršaj, terasa itd.) ali večje od 1 km2. V na.~em primeru je l km2 najmanjša možna enota. Tako je teoretično možna ravnina sredi gorovja ali hribovje sredi ravnine, kar se dogaja tudi v pokrajini, vendar je v tem primeru morda bolje govoriti o hribovskem kvadratu z značajem ravninskega sveta oz. ravninskem kvadratu z značajem hribovitega sveta, še posebej ob dejstvu, daje bil namen izdelave DMR 1000 ugotavljanje splošnih povezav (odnosov) reliefa in njegovih prvin (nadmorska višina, naklon itd.) s številčno dinamiko prebivalstva po naseljih (po popisih od leta 1869 dalje), ki smo jih z DMR 1000 združili na osnovi centroidov naselij. Geodetski vestnik 35 (l 991) 2 Preglednica 1: Površine in deleži posameznih morfoloških eno/ Slovenije Morfološke enote Površina v km2 Delež v% Ravnina Gričevie flribovie Gorovie Skuoai Višinska razlika pod 30 • ~ ·~ .~ . . )t_ HaJ• anJši naklon pod 1° Standardni odklon naklona pod 1° Slika 9 Grafični prikazi nekaterih \'rednosti posameznih kazalcev iz DMR 1000 233 l 11,5 8691 42,5 7639 37,7 1595 7,9 20256 100,0 Gričevje Hribovje Gorovje Slika 10 Morfološke enote Slovenije na osnovi umerjenega reliefnega koeficienta: kilometrski kvadrati z značajem ravnine (koeficienl med O in 4), gričevja (5-19), hribovja (20-39) in gorovja (40 in več) eodetski vestnik 35 (1991) 2 Viri: Digitalni model reliefa 500 m, Zavod R Slovemje za družbeno ( 1) Digitalni model reliefa 100 m, Republiška geodetska uprava (2) Blejec, M., 1976, Staiis1ične metode za ekonomiste, Ljubljana. Perko, D., 1991, Digilalni model reliefa Slovenije, obzornik (38), štev. 1, 19-23. Recenzija: mag. Dalibor Radovan Geodetski vestnik 35 (199,1) 2 UDK (UDC) 91:007:681.J 930.26 OPAZOVANJE SEDANJOSTI ZA SPOZNA V ANJE PRETEKLOSTI - GIS V AR EOLOGIJI mag. Zoran Stančič Filozofska fakulteta-Oddelek za arheologijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 4.6.1991 Izvleček Vsaka arheološka študija vključuje tudi izvrednotenje prostorskih podat.kov: arheološke kullure so povezane z določenimi lokacijami na kontinenlalni ravni, posamezna najdišča so locirana znotraj regij, prav tako je tudi položaj artefaktov znotraj najdišč prostorski podaJek. Prav zato so arheologi z navdušenjem sprejeli GIS-ovo tehnologijo. V tem kratkem prispevku so prikazane osnovne značilnosti in področja arheoloških aplikacij GIS-a. Predstavljeni so tudi rezultati raziskav arheološke poseli/ve otoka lfrara v Dalmaciji. Gesla: arheologija, geografski informacijski sistem (G!S), GRASS, livar, pilotska študija, poselitev Abstract It is incontrovertihle that the study of archaeology implies, by its very nature, the investigation of spatial dala distributions: archaeological cultures are associated with particular localities on a continental leve/: individual sites have locations within regions; and art1facts have spatial positions within sites. Thal is the reason wlzy archaeologists have accepled lhe G/S lechno/ogy wilh enlhusiasm. In 1/iis shorl paper basic princip les and some fields of archaeological applicalions of the G!S are discussed. Some results of lhe research of the archaeological selllings of the island of livar in Dalmalia are presenled. Key wonls: archaeology, geographical information system (GIS), GRASS, Hvar, pilot study, settlings l. UVOD Neizpodbitno je dejstvo, da arheologi niso med boljšimi v sprejemanju novih tehnologij. Prav zato je zanimivo pogledati, zakaj so vsaj nekateri arheologi tako odprtih rok sprejeli tehnologijo, za katero je v poročilu britanski vladi o uporabi GIS-a v prostorskih analizah rečeno, da je lako pomembna, kot "je bil izum mikroskopa in teleskopa pomemben za znanost, računalnik za ekonomijo ter tisk za širjenje informacij. GIS je največji korak v manipulaciji prostorskih podatkov od izuma geografskih kart naprej" (Harris, Lock 1990). GIS se največ uporablja v ameriški arheologiji. Prve uspešne aplikacije lahko zasledimo že v začetku osemdesetih lel (za pregled glej Kvamme 1989), in sicer tako v spomeniškovarstveni službi kot tudi v akademskih raziskavah. Za potrebe spomeniškega eoznavanju prava odločil v zadevi. Zalo je priča ali izvedence lahko le oseba, ki je zmožna zaznati (videti, slišati, okusiti) dejstva in ki je zmožna svoje zaznavanje (opažanje) posredovali drugim. Priči in izvedencu je skupno tudi to, da v postopku nista prizadeta in nista neposredno zainteresirana za njegov izid. V tem se ločita od aktivnega ali pasivnega udeleženca (stranke, obdolženca oz. obtoženca, tožnika - toženca, itd.), ki ga sodišče prav tako lahko zasliši. · In v čem se priča in izvedenec razlikujeta med seboj? Priča je lista oseba, ki je v preteki osli naključno zaznala kakšno dejstvo, o katerem posreduje sodišču oz. upravnemu organu svoja subjektivna zapažanja o konkretni stvari ali osebi. Zato je nezamenljiva in če se sodišče ali upravni organ odloči za njeno zaslišanje, se je dolžna odzvati vabilu, izpovedali o zadevi in odgovarjati na vpra..~anja. Drugače je z izvedencem. Njegova na.loga je, da sodniku oz. uradni osebi posreduje manjkajoče znanje o pravilih znanosti, stroke in izkušnje, če je za razjasnitev zadeve potrebno posebno znanje, s katerim organ, ki vodi postopek, ne razpolaga. Ta pravila so raznolika in so izpeljana iz znanosti, tehnike, industrije, obrti, prometa, trgovine, pa ludi iz splošnih življenjskih izkušenj. Nikdar pa niso predmet pravne znanosti in pravna pravila, ker te sodišče pozna in jih mora poznati. Izjemoma se dokazuje le avtonomno pravo (npr. splošni pogoji poslovanja, splošni akti) in tuje pravo. Če gre za posredovanje tujega jezika ali govorice gluhonemih, govorimo o tolmačih. Ker se izvedenec seznani z zadevo šele po naročilu sodišča oz. upravnega organa, se njegovo zapažanje nanaša na sedanjost in posamezna dejstva povezuje z objektivnimi, abstraktnimi pravili. Izvedenec se zato ne izpoveduje o konkretnih dejstvih, marveč razlaga pravila znanosti, stroke in izkušenj, ne izpoveduje svojih čutnih zaznavanj, ampat sklepanje, to je sodbe o dejstvih. Razlika med pričo in izvedencem je torej v vsebini izpovedbe. Če so priče, ki so dogodek zazna.le, nenadomestljive, je vsak izvedenec nadomestljiv. Vsakdo, ki ima posebno znanje o kaki stroki in naročilo, je sicer dolžan priti na sodišče in podati svoje mnenje v ustni a.li predhodno tudi pisni obliki, toda sankcije za primer, če tega ne stori, so zanj precej milejše kol za pričo. Procesni zakoni predvidevajo zanj denarno kazen in povrnitev stroškov postopka, ki so nastali zaradi njegovega neopravičenega izostanka ali neopravičene odkloni Ive izvedenskega dela, ne pa tudi prisilne privedbe in zaporne kazni, ki lahko doletita pričo. V praksi se pogosto uporablja tudi izraz izvedena priča. To je oseba, ki je slučajno zaznavala pretekla dejstva, ima pa tudi potrebno strokovno znanje in izkušnje. Zato je dejstva lahko zaznavala bolj natančno in celovito, še vedno pa je priča, ki izpoveduje o tem, kar je zaznala v preteklosti. Če bi bila v sodnem ali upravnem postopku vprašana za , mnenje, bi prešla v vlogo izvedenca. Čeprav so p,iče in izvedenci dolžni dali svoje vedenje in znanje na razpolago sodišču oz. upravnemu organu in mu pomagati pri izvrševanju javne funkcije, pa ne pomeni, da morajo sami nositi stroške v zvezi s tem. Priče imajo pravico do povračila stroškov, izvedenci pa smejo poleg povračila lastnih stroškov zahtevati tudi povračilo stroškov, ki so nastali v zvezi s pripravo izvedeniškega mnenja in nagrado za opravljeno delo. Zato je treba vsakomur, ki dobi vabilo kot priča, omogočiti, da se mu odzove, za povračilo stroškov pa mora poskrbeti sam takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico. Priča sme zahtevati Geodetski vestnik 35 (l 99 l) 2 povračilo potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče, pa tudi stroškov zaradi izgubljenega zaslužka, če je zaradi odsotnosti z dela prikrajšana pri osebnem dohodku. Z izvedenci je zadeva bolj zapletena, ker sodišče ali upravni or~an lahko postavi neposredno določeno osebo ali pa zavod, podjetje oz. geodetsko upravo. Ce je geodetski izvedenec postavljen neposredno, mora (tako ko! priča) sam uveljaviti pravico do povračila stroškov in plačila nagrade. Če pa je postavljen prek geodetske uprave, potem gre za odnos med sodiščem in to upravo in mora stroške za izvedensko storitev uveljaviti geodetska uprava. Pri tem pa nastane problem plačila delavca, ki je opravil izvedensko delo, saj o tem ni enotne prakse ali priporočila. mag. Lidija Koman-Perenič Prispelo za objavo: 1 J .7.1991 Poročilo s l. Slovenskega inženirskega kongresa Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije (ZITS) je v Ljubljani organizirala 7. junija 1991 l. Slovenski inženirski kongres. Na kongresu so bila ob predavanjih s pomembnimi temami, korefera!ih in razpravi formirana stališča ZITS-a v zvezi z najpomembnejšimi vprašanji razvoja gospod:u-stva in tehnike v Sloveniji. Ker bodo vsi referati, korefcrati, razprava in sklepi objavljeni v posebni tematski številki publikacije NOVA PROIZVODNJA (izdajatelj je ZITS), bi v kratkem podala samo nekaj misli iz uvodnega referata avtorja Marka Kosa, ki se mi je zdel najbolj značilen za današnje obdobje. V rcfcrntu Kaj se dogaja s tehniško inteligenco si avtor zastavlja vprašanja, ki si jih vse pogosteje zastavljajo tehniški intelektualci v Sloveniji: Kdo smo? Kaj pomenimo? Koliko nas je? Kakšen vpliv imamo na celotno dogajanje v Sloveniji in Kaj si lahko obetamo od prihodnostj? Avtor v svojem referatu navaja izčrpne statistične podatke o tehniški inteligenci v Sloveniji za več let in jih primerja z drugimi zvrstmi visoko in višje izobrnženih ler izobrazbeno sestavo vseh zaposlenih. Pri tem ugotavlja, da je izobrazbena sestava najslabša v Sloveniji v sklopu Jugoslavije. Slovenija je svojo gospodarsko rast gradila predvsem na nekvalificiranih delavcih, ki so prihajali iz drugih republik. Da bomo stanje lahko popravili, ugotavlja avtor, bomo morali uvažati inženirje, sistemske tehnike, programerje, ki bodo sposobni doseči produktivnost in konkurenčnost na tujih trgih. Prednost, ki jo ima Slovenija, vidi le v industrijski tradiciji. Tehnološko prestrukturiranje ni samo finančni in organizacijski projekt, temveč politični, ki mora potekati v forsiranem, rednem, dopolnilnem in specifičnem visokošolskem izobraževanju. Avtor nadalje ugotavlja, da je nizek življenjski standard nekompatibilen z visoko tehnologijo. Čim višji je življenjski standard, bolj frontalen in napadalen je vstop v novo tehnologijo. Na koncu avtor ugotavlja, da slovenska izobrazbena strukturn zaposlenih ni funkcionalna in ni odraz del. Diplomirani inženirji, ki bi morali biti nosilci raziskav in managementa, morajo pri svojem delu ob taki eodetski vestnik 35 (1991) 2 strukturi opravljati vsa rutinska dela, ki bi jih morali opravljati višji in srednje izobraženi delavci. Na kongresu so s svojimi referati sodelovali še: • dr. Božidar Brudar - Inženir in politika • dr. France Vodopivec, Tomaž Banovec - Znanje in inženirji o dr. Pavel Štular - Razvoj in raziskave za gospodarstvo Slovenije • dr. Ivan Prebil - Inženirske organizacije in mednarodne povezave • dr. Matjaž Mulej - Inovacije-skupna tematika vseh strokovnjakov o Dušan Blaganje - Organiziranje inženirskih poklicev v okviru strokovnih zbornic o France Mlakar - Tehniški kadri in standardizacije o Vlado Potrč - Izumi, tehnične izboljšave in znaki razlikovanja v praksi • Cveta Kovačič-Perc - Dolgoročna strategija CTK • Albert Čebulj - Raziskovalna dejavnost, patenti in tehnološki napredek. Sprejet je bil OSNUTEK PREDLOGOV SKLEPOV IN STALIŠČ: 1. Potrebujemo strategijo skladnosti gospodarske samostojnosti Slovenije z njeno politično samostojnostjo, ker menimo, da brez gospodarske ni politične samostojnosti. 2. ZITS se zavzema za usklajeno planiranje razvoja gospodarstva in negospodarstva, ker je očitno, da ne more negospodarska superstrukturn presegati gospodarskih možnosti. 3. ZITS meni, da oblast ne more sama odločati o gospodarskem razvoju, ampak z ustreznimi zakoni in predpisi, davčnim sistemom, nenamenskimi skladi sodelovati in pomagati razvojnim planom, ki jih bo predlagalo svobodno in avtonomno gospodarstvo. Ustrezna, od oblasti imenovana telesa kot Sveti za znanost in tehnologijo pri Republiškem sekretariatu za raziskovalno dejavnost in tehnologijo pa bi svetovali podjetniškim gospodarskim struktura1n, katera tehnološka področja bi bilo treba po njihovem mnenju pospeševati. 4. Inženirske organizacije naj organizirano nudijo pomoč in sodelovanje ustreznim telesom Skupščine R Slovenije, kjer so potrebna objektivna strokovna mnenja za zakonske in druge odločitve. 5. Kjer je za imenovanje članov upravnih odborov v podjetjih odgovorna država in kjer je tudi v privatnih in mešanih podjetjih zaželjena strokovna izbira, so inženirske organizacije pripravljene predlagati ustrezne strokovnjake - njihove člane, ki imajo ustrezne reference. 6. ZITS meni, da se je zgrešeno v gospodarskem pa tudi socialnem razvoju za zdaj primerjati z najuspešnejšimi in najbolj razvitimi in pri tem pozabiti, da nas je le 2 milijona in da je družbeno suprestrukturo, ki naj bi bila čim boljša, potrebno šele zaslužiti. 7. Ne priporočamo angažiranje tujih svetovalnih organizacij v gospodarstvo brez predhodne konzultacije z domačimi, in če že, brez sodelovanja z domačimi strokovnimi organizacijami, med katerimi so tudi inženirske. 8. Varčevanje ne samo v upravi in administraciji, predvsem tudi v gospodarstvu, naj bi se z vsemi sredstvi pospeševalo in spodbujalo. 9. Zavzemamo se za skladno reševanje ekoloških in strokovnih problemov, posebej v energetiki, vprašanja največje možne varnosti in najmanjšega onesnaževanja je treba reševati na osnovi objektivnih in optimalnih strokovnih rešitev. 10. V javnih informacijskih sredstvih, kot sta Radio in Televizija Slovenija, mora oblast v skladu z javnimi interesi vseh družbenih sektorjev, tudi obsežnega sektorja tehniške inteligence, upoštevati njihovo zastopstvo v organih upravljanja. Geodetski vestnik 35 (l 991) 2 11. Slovenski inženirji smo za modemi in napredni gospodarski in civilizacijski sistem, ki naj zagotovi vsem slojem v narodu zadovoljiv življenjski standard na osnovi solidarnosti, toda pri priznanju načela svobodnega pridobivanja materialnih sredstev pod enakimi pogoji za vse. 12. Potrebni so: spodbuda, strokovna in organizacijska pomoč inženirskih panožnih zvez in društev p_odjetniškim in kreativnim članom ali skupinam članov za prevzem vodstev novo organiziranih podjetij na osnovi novih ali kvalitetno izboljšanih in tržno zanimivejših programov, ki so jih ti sposobni predlagati. 13. Predlog za samostojno sindikalno organizacijo in sklepanje samostojnih kolektivnih pogodb med inženirji in tehniki in vodstvi podjetij. 14. Zbornica arhitektov in inženirjev za sektorje projektive, urejanja prostora in graditve objektov, planiranja. strokovnih analiz in izvedeništva, projektiranja strojev in naprav ter energel~kih postrojenj, naj bo samoupravna, profesionalna, stanovanjsko-poslovna organizacija, za katero naj strokovne panožne zveze in ZITS do konca ,leta 1991 pripravijo predlog zakona. 15. !nženirske organizacije so pripravljene vzeti vso pripravo standardov in tehničnih predpisov in tudi zakonov v zvezi s tehniško regulativo, v kolikor so jim zagotovljena materialna sredstva. l 6. Z!TS je pripravljen izdati po strokovnih panogah urejeni indeks inženirjev in tehhikov z relevantnimi podatki o strokovnih referencah ter organizirati računalniško b:izo teh podatkov kot zametke sodobne borze inženirsko-tehniških kadrov, ki bi delovala v sklopu ZITS-a. 17. Centralno tehniško knjifojico skupno z Domom slovenske tehnike je končno treba realizirati. 18. Patentno in inovativno dejavnost je treba pospeševati na vseh ravneh. 19. V saj 50% razpoložljivih sredstev iz republiškega proračuna, če ne več, je treba nameniti za aplikativne raziskave in razvoj. 20. Predlagamo imenovanje tehniško-tehnološkega sveta Slovenije v povezavi s predlaganimi .neodvisnimi ekspertnimi skupina.mi pri Republiškem sekretariatu za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. 21. Predlagamo vzpostavitev neodvisnih in visoko strokovnih ekspertnih skupin iz strokovnih panožnih zvez za oceno predlogov in rezultatov razvojno raziskovalnih projektov pri Republiškem sekretariatu za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. 22. Zavzemamo se za zagotovitev zadostnih sredstev za osnovno tehnično infrastrukturo (organizacija zagotovitve kvalitete na vseh relevantnih področjih, dopolnilno izobraževanje, tehniški tisk, standardi in predpisi, strokovna posvetovanja, mednarodno sodelovanje itd.) iz republiških proračunskih sredstev za razvoj in raziskave. 23. Izobraževalne programe tehniških fakultet je treba uskladiti s programi zahodnoevropskih držav in pripravljati izobraževalne programe takoimenovanih evropskih inženirjev v Evropski skupnosti. mag. Vesna Ježovnik Prispelo za objavo: 24.6.1991 eomeptev ~ req1onatna cesta 10 ROGAfEC-PODLEHNIK ~ lo~a cesta lrlALl':~ MAJ~PER):. ~ 1\1nov.-.i•k•c.1IJ1 ~ 11 parkmš6a-P """'pl!~ pol BUS av't0busno postaiahšC-0 PREDLOG NOVE POZIDA VE !M PROMETNE REŠITVE pnloga9 URl::0ITfVIH~N0VAVASI 2O,t,1_t Ol'll:INAl"TUJVWfF\.UI In• lllJf LMA tAl.,.... QR(UAUAH v m:vu~u Olo9\.01.1:llk( HA\OQ[ ""'0fl0lllU /.A G'E00ElW0 f"ACG UNMFIZE V LJUl'IL~ p01) .._,,noAar,,,0111 l"'R0f O~ ...,..0f"IF JA POOAOiJ'-', 1H Yl:I Pf',(0 W,0,.0 A,,flOHA PRO.(HA 19'1 11.ARTOGA.Af'SRA KOMlvt l ACIJA PR0f 01'1 l'IFV.IC.0 ROJC YFI TT" \ R0U PJI U/"l. ~M • Ol l'l:S 1''1, Pomemben pri prenovi je oblikovni element. V Evropi so sodobni trendi usmerjeni k iskanju značilnosti in tipike nekega območja. Ob tem se krepi zavest o pripadnosti določeni lokalni skupnosti, kar prispeva k večji aktivnosti krajanov pri urejanju naselja. Pri reševanju problematike vasi Žetale ti elementi morda niso poudarjeni, vendar sem jih skušala upoštevati. Predvsem je treba začeti z organiziranim urejanjem in pripravo kvalitetne ponudbe projektov in idejnih rešitev za vse vrste novogradenj, in sicer kmečke hiše, stanovanjske hiše, gospodarska poslopja in počitniške hiše. Iz poročila je razvidno, da gre za novo dejavnost, ki se je uveljavila v srednjeevropskem prostoru in se uspešno prenaša tudi k nam. Razvoj in prenova vasi prinašata tudi geodetski stroki nove naloge, ki jih bomo sposobni reševati ob sodelovanju v interdisciplinarnih tirnih. Materialne stroške za dokončanje naloge je prispevala občina Ptuj, za kar se jim zahvaljujem. Irena Vrabič Geodeiski vestnik 35 (]991) 2 Računalniška simulacija pojavnosti zemeljskih potresov (Povzetek iz diplomske naloge, mentor dr. Florijan Vodopivec, zagovor 10.4.1991) Povsod v naravi je človek odkril zakonitosti, katerim so podvrženi naravni pojavi. Zato je logično vprašanje, katerim zakonitostim je podvržena seizmičnost. Potres je posledica premikov v zemeljski skorji. Toda kaj le premike povzroča, od česa so odvisni, kdaj se bodo ponovili, s kakšno močjo ... Te odgovore je možno dobiti na osnovi natančnih analiz dogodkov, ki so se zgodili. Potresi na območju Slovenije so zelo pogosti (na srečo je večina izmed njih šibkih). To pa pomeni, da imamo pri različnih analizah opravka z veliko količino podatkov, ki jih ni možno obdelovati na klasičen način (ročno). Na primer: v Sloveniji je letno približno 200 potresov. Vsak izmed njih je določen s približno desetimi parametri. Če hočemo analizirati potrese na območju Slovenije za obdobje 100 let, imamo opravka z 200x10xl00=200 000 podatki! Namen moje diplomske naloge je bil izdelava baze podatkov o potresih in izdelava računalniških programov za čim boljšo simulacijo pojavnosti potresov. V ta nan:ien je bilo treba zbrati podatke o potresih za čim daljše časovno obdobje in za čim večje območje. Temu delu sem posvetil veliko pozornosti, kajti če bi analiza temeljila na nepopolnih podatkih, bi nujno prinesla popačene rezultate. Zaradi nekaterih težav pri zbiranju podatkov sem v končni fazi programe priredil za simulacijo potresne pojavnosti na območju R Slovenije. Če je bilo smiselno (glede na podatke), sem raziskavo razširil. Baza podatkov obsega 3 191 slovenskih potresov za obdobje od 1792 n. š. do vključno 1990, pri vsakem pa sem upošteval datum, geografske koordinate epicentra, magnitudo in globino hipocentra. Za različne oblike simulacije sem s programom Lotus 1-2-3 razvrstil podatke v bazi na različne načine. Najbolj zanimiva je bila razvrstitev po datumih, s katero sem lahko v programu MAP4 zelo nazorno simuliral potresno dogajanje. Za simulacijo potresne pojavnosti sem izdelal dva programa, in sicer MAP4 in HISTL Oba je možno tudi združiti, tako da delujeta kot en program. Programiral sem v programskem jeziku FORTRAN 77, grafika pa je izdelana v grafičnem P-paketu. Program MAP4 izriše polstopinjsko mrežo in obris Slovenije v G-K projekciji. opis slike in v odvisnosti od vhodnih parametrov, filtrira podatke o potresih, ki jih ponazori z izbranim znakom (9 možnosti). Velikost znaka odraža magnitudo potresa. Sliko lahko izrišemo na ekran, printer ali ploter. Program HISTl omogoča risanje histograma potresov v poljubnem časovnem in magnitudnem intervalu ter na poljubnem polmeru okrog izbrane lokacije. Programa lahko filtrirata podatke glede na magnitudo, datum in lokacijo po enačbi premaknjene krožnice. S pomočjo teh zelo na kratko opisanih programov sem izvedel simulacijo pojavnosti potresov na območju Slovenije in v nekaterih primerih tudi zunaj nje. eodelski vestnik 35 (l 991) 2 Znano je, da se potresi ne pojavljajo časovno in prostorsko enakomerno, zato sem območje Slovenije razdelil na 15 potresnih con, kar mi je bilo v veliko pomoč pri proučevanju geometrijskih odnosov v pojavljanju potresov. Analizo pojavnosti potresov sem izdelal po naslednjih načelih: o geometrijski odnosi med potresi v različnih conah • geometrijski odnosi med potresi v eni coni o pojavne oblike močnih potresov v Sloveniji o geometrijski odnosi med potresi v Jugoslaviji. Prišel sem do tehle zaključkov: 1. Najpogosteje se kažejo medsebojni vplivi potresov v smereh: Kranj-Ljubljana-Litija-Novo mesto-Krško-Brežice (prevladujoča) Ilirska Bistrica-Postojna-Ljubljana-Menina planina Črnomelj-Brežice-Kozjansko-Celje. Potresi se najpogosteje nojavljajo na križiščih teh smeri, t.j. Ljubljana in Krško. 2. Vsak močnejši potres povzroči potrese v sosednjih potresnih conah (selitev potresnega žarišča, naknadni potresi ... ). 3. Potresi se pojavljajo v serijah, ki so odvisne od intenzitete glavnega potresa. 4. Močni potresi se pogosto pojavljajo paroma (imajo dva vrhunca). 5. Medsebojni vplivi med potresi v Sloveniji se najbolj intenzivno kažejo v SZ-JV smeri. 6. V Sloveniji se močni potresi pojavljajo izmenično na SZ in JV delu. Poleg naštetih pa sta pomembni še dve ugotovitvi: • območje Slovenije je z vidika seizmoloških študij premajhno o obdobje 100 let, kolikor trajajo meritve potresov s seizmografi, je prekratko. Nekatere novejše geografske publikacije Damjan Kvas V letih 1990 in 1991je iz geografskih krogov prišlo precej publikacij, ki so zanimive za širši krog ljudi. V cčina od njih je bila prvič predstavljena na javnih pred"tavitvah v Zemljepisnem muzeju na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani, ki je v zadnjem letu okrepil svojo dejavnost. Med drugim je predstavil tudi več zanimivih izdelkov, ki so nastali v geodetskih vrstah. Tokrat predstavljamo nekaj zadnjih geografskih publikacij, ki bi utegnile zanimati tudi geodete. Geodetski vestnik 35 (1991) 2 PRIMORJE Primorje je naslov zbornika, ki prinaša prispevke s 15. zborovanja slovenskih geografov v Portorožu in ga je leta 1990 v nakladi 600 izvodov izdala Zveza geografskih društev Slovenije. Zbornik obsega 308 strani in ima barvno naslovnico, ki prikazuje Portorož z okolico. Vsebinsko in tehnično gaje s pomočjo namiznega založništva uredil, oblikoval in pripravil za tisk mag. Milan Orožen Adamič z Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Prvi del zbornika sestavlja 38 referatov, ki se ukvarjajo predvsem s pokrajino, v kateri je bilo zborovanje, to je Istrsko Slovenijo. 11 referatov je bolj fizičnogeografskih, preostalih 27 pa družbcnogeografskih, od katerih se jih največ ukvarja s problemi prebivalstva in naselij. Drugi del zbornika sestavljajo šolski referati, tretji del pa na 11 straneh predstavlja pregled literature in virov, ki so jih avtorji, vseh skupaj jih je bilo 43, navajali v svojih prispevkih. Vsem, ki vas zanima Istrska Slovenija, zbornik toplo priporočamo, saj boste lahko z njegovo pomočjo spozn;:ili večino splošnih geografskih značilnosti in nekatere značilne probleme le sredozemske pokrajine. GEOMORFOLOGIJA IN GEOEKOLOGIJA Zbornik Geomorfologija in Gcoekologija prinaša prispevke s 5. posvetovanja geomorfologov Jugoslavije, ki ga je v okviru Podkomisije za geomorfologijo pri Zvezi geografskih društev Jugoslavije v Krškem od 18. do 23. junija 1990 organiziral Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. V nakladi 250 izvodov ga je izdal in založil ZRC SAZU. Zbornik obsega 308 strani in ima zeleno naslovnico, ki prikazuje mesto Krško s pomočjo njegove slike iz Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske, modro obarvana Sava na dnu naslovnice pa povezuje mesto z jedrsko elektrarno na zadnji strani platnic, torej staro z novim. Vsebinsko je zbornik uredil mag. Karel Natek, tehnično pa s pomočjo namiznega založništva oblikoval in pripravil za tisk mag. Drago Perko. Prvi del zbornika sestavljajo nekoliko daljši uvodni referati, ki predstavljajo pomen Antona Melika za jugoslovansko geomorfologijo, geoekološke značilnosti Vzhodne Krške kotline, razvoj reliefa v Sloveniji in geomorfološke elemente v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske. Sledi prvi tematski sklop sedmih razprav z naslovom Geomorfologija, naravne nesreče in človek. Drugi tematski sklop Geomorfologija in voda predstavljata le dva prispevka, tretjega, Recentni geomorfološki procesi., pa1šest prispevkov. Na zborovanjih se redko pojavljajo metodološki prispevki, v sklopu Metode geomorfološkega proučevanja pa najdemo kar štiri. Največ prispevkov prinaša sklop Terciarna in kvartarna geomorfologija, kjer devet avtorjev predstavlja rezullate svojih raziskav z različnih koncev Jugoslavije. Šesti, zadnji sklop Geomorfologija in geološke strukture, sestavlja šest prispevkov, ki se večinoma ukvarjajo z geotehniko. Zbornik je vzbudil precejšnje zanimanje, med drugim je bil predstavljen v več radijskih in televizijskih oddajah, pa tudi v dnevnem tisku. eodelski vestnik 35 (1991) 2 DRŽA VE SVETA 1991 Knjiga je razširjena in z novimi podatki dopolnjena naslednica pred dvema letoma natisnjenih Držav sveta 1989. Obsega 345 strani in je kar 75 strani debelejša od prvih "držav sveta". Avtorji obeh knjig so isti: mag. Karel Natek, mag. Drago Perko in Milojka Žalik Huzjan. Založnik obeh je Zveza geografskih drnšiev Slovenije. Prva izdajaje med bralci doživela izredno topel sprejem: prvih 2000 izvodov je bilo razprodanih v dese!ih dneh, podobno je bilo tudi s ponatisom. Knjiga je napisana kot priročnik. informator z najvažnejšimi podatki o vseh državah sveta, namenjen najširšemu krogu bralcev. Predstavljenih je 17 5 neodvisnih in mednarodno priznanih držav, ki si sledijo po abecednem redu, prvič paje predstavljena tudi Slovenija kol 176. država na poli v popolno neodvisnost Predgovoru, kjer so pojasnjena osnovna izhodišča knjige, sledi kratko poglavje o pisanju zemljepisnih imen, navodilo za branje knjige in pregled uporabljene literature . . Lega vsake države je predstavljena z manjšo pregledno skico. Sledi kratek oris najvažnejših podatkov o posamezni dnavi, ki vsebuje: ime dffave, kratico, originalno ime, površino, število prebivalcev, gostoto prebivalstva, etnično sestavo, verstva, uradni jezik, glavno mesto, denarno enoto, družbeni bruto proizvod z rangom (mestom med vsemi državami), družbeni bruto proizvod na prebivalca z rangom in povprečno realno rast družbenega proizvoda. V skladu s klasično zasnovo regionalne geografije je naslednja skupina informacij posvečena naravnim razmeram: opisane so osnovne značilnosti površja, podnebja in rastja. Družbene razmere in prebivalstvo predstavlja 8 rubrik: politične in zgodovinske razmere, poselitev, mestno prebivalstvo, večja mesta, letna rasi prebivalstva z rangom, rodnost z rangom, umrljivost z rangom in n~pismenost z rangom. Gospodarstvo predstavlja 7 rubrik: gospodarske razmere, kmetijstvo, rudarstvo, industrija, uvoz z rangom, izvoz z rangom in pokritost uvoza z izvozom z rangom. Ker je na enak način predstavljena tudi Slovenija, si bralec lahko ustvari podobo in položaj naše dežele v primerjavi z drugimi neodvisnimi državami. Za nekatere zvezne države (npr. Avstralija, Jugoslavija, Združene države Amerike) so še dodatni prikazi enot in to v preglednih tabelah. Posebna in dodatna odlika knjige je, da je v celoti urejen::i z računalnikom, tako da so podatki dostopni tudi v digitalni obliki, kar omogoča povezavo z geografskimi informacijskimi sistemi (GIS). Države sveta so postale nepogrešljiv informator, saj je zbranih izredno veliko podatkov, ki so jih avtorji uskladili in hkrati opravili kar se da · objektivno in strokovno pretehtano selekcijo. GEOGRAFSKI OBZORNIK To je revija s skoraj š!iridesetlctrio tradicijo. Z letom 1991 je začel izhajati v barvah. Prva letošnja številka prinaša med drugim prispevek o uporabnosti digitalnega modela reliefa v geografiji na primeru Slovenije in zapis o Nepalu z zanimivimi barvnimi diapozitivi. Z njimi so opremljeni tudi članki o Jemnu, Sri Lanki in spet Nepalu v drugi in živalstvu in rastju na širšem območju Kilimandžara v tretji številki. Četrta številka bo predstavila Kurde in Salomonove otoke. Vsili prispevki so nastali na osnovi potovanj geografov po teh manj znanih deželah sveta. Med pisci prispevkov so tudi geodeti: v zadnjih nekaj številkah mag. Božena Lipej predstavlja nekatere geodetske izdelke, ki jih geografi pogosto uporabljamo pri svojem znanstvenem delu (karte, DMR itd.). Geodetski vestnik 35 (1991) 2 Del revije je namenjen tudi najrazličnejšim informacijam: vabila na predavanja, ekskurzije in odprave Ljubljanskega geografskega društva, vabila na geografska srečanja, simpozije in kongrese, obvestila o novih publikacijah, dogajanja v Zemljepisnem muzeju Slovenije, novosti v geografskih inštitucijah, kratek opis najnovejših dose:r..kov geografije in sorodnih znanosti in podobno. OSTALE GEOGRAFSKE PUBLIKACIJE Zveza geografskih društev izdaja poleg omenjenega Geografskega obzornika z bolj poljudnim značajem še izrazito strokovno revijo Geografski vestnik in pedagoško usmerjeno publikacijo Ilešičevi dnevi. Obe izhajata enkrat letno. Strokovno glasilo Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je Geografski zbornik, ki izhaja enkrat letno in prinaša daljše razprave. Geografski inštitut Univerze izdaja revijo Geographica Slovenica, ki prav tako izhaja enkrat letno. Enkrat letno izhajajo tudi Dela, ki so glasilo Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, in zbornik Acta Carsologica, ki je glasilo Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Ostale geografske publikacije izhajajo občasno. Vse geografske publikacije so na voljo v Zemljepisnem muzeju Slovenije, o njihovem izidu pa obveščamo v dnevnem tisku in na strani 360 lelcleksta Televizije Slovenija. mag. Drago Perko eo., N~.\(.\ '!JL,\_ ~lN!;L,0- 1,,.:\.... t,,11-J(,,1..A. ..... Kam bi šli prihodnje leto? Predlagajte! Komisija se bo zaradi pomembnih odločitev nemudoma sestala. Organizatorja: Božena in Jože Vabilo k sodelovanju pri teletekstu Geografi in geodeti smo se s Televizijo Slovenije dogovorili za obveščanje širše slovenske javnosti prek TELETEKST-a o geografiji in geodeziji. Obvestila so na programu od torka, ,16. aprila 1991, na strani 360 pod naslovom GEOGRAFIJA IN GEODEZIJA. Osnovne zahteve in omejitve pri objavah so: l. Besedilo mora biti zanimivo ne le za geodete, temveč za širši krog gledalcev. 2. Besedilo mora biti napisano kratko. jedrnato in v preprostem jeziku. Fizična omejitev ekrana oziroma ene strani je 14 vrstic besedila v vrsticah, dolgih do 40 znakov. V primeru velikega števila kratkih obvestil bo treba na eno stran zapisati dve ali več sorodnih kratkih obvestil. Podstrani (poleg osnovne strani) naj ne bi bilo več kot 8-10. 3. Po dogovoru med kolegi geografi iz Zveze geografskih društev Slovenije in Zvezo geodetov Slovenije bo urednik skupne strani teleteksta geograf Marko Krevs. Za redakcijo geodetskih obvestil bo skrbel geode!. Po dogovoru bo za geodetski del v začetku skrbela Božena Lipej. Predsedstvo Zveze geodetov Slovenije se je obvezalo, da bo v čim krajšem času določilo geodeta, ki bo profesionalno ali amatersko skrbel za nadaljnje zbiranje predlogov obvestil, urejanje le-teh, redakcijo v okviru geodezije in za povezave z geografi oz. s televizijo. Zaenkrat bo koordinator teh nalog Republiška geodetsk:i uprava. 4. Obvestila je treba zarndi aktualnosti vsebine pravočasno posredovali redaktorju geodetskega dela (začasno Boženi Lipej na Republiško geodetsko upravo). 5. Poleg obvestila pustite svoj naslov, predvsem pa ime in telefonsko številko za primer, če bo v besedilu karkoli nejasnega. Pred objavo bodo besedila recenzirana. V primeru prevelikega števila obvestil bo treba objavo prestaviti za krajši čas. 6. Nova obvestila bodo objavljena predvidoma vsak ponedeljek oziroma sredo v tednu in bodo ostala na TELETEKSTU do preklica. Torej, pod vsako obvestilo napišite, do kdaj naj ostane "na sporedu", če to ni jasno razvidno iz samega 1:tcsedila. Za oživitev vaše kreativnosti in kol vzpodbudo za sodelovanje navajamo nek:ij tem in področij, ki bodo aktualna za pripravo prispevkov: izbrani strokovni dose}.ki v geodeziji in sorodnih vedah, nove karte, publikacije, knjige, vodiči, društvene aktivnosti, dijaške in študentske aktivnosti, predavanja, posvetovanja, simpoziji (domači in tuji), obiski tujih delegacij in predavateljev, zagovori doktorskih disertacij, razne zanimivosti in še kaj. Vsaka nova ideja kot tudi kritična pripomba bo dobrcxlošla, saj nam bo še posebej v začetku pomagala pri oblikovanju koncepta zanimivega in kvalitetnega obveščanja najširše javnosti o naši stroki. V pričakovanju vašega odziva mag. Božena Lipej eocletski vestnik 35 (l 991) 2 b, Društva točkujejo avtorje prispevkov Povabilu za sodelovanje pri ovrednotenju strokovnosti, izvirnosti, jasnosti in privlačnosti prispevkov, objavljenih v Geodetskem vestniku šl. 1/91, so se odzvali vsi povabljeni, naključno izbrani člani območnih geodetskih društev. Glede na okvirne ocenjevalne kriterije, objavljene v prejšnji številki glasila na strani 48, so avtorji razvrščeni takole: - Stanko Majcen - Gojmir Mlakar - Božo Demšar - Joe Triglav - Božena Lipej • Stanko Prislol'nik 16 točk 13 točk 11 točk JO točk 6 točk 4 točke Ocenjevanje prispevkov je bilo !okra! zaupano našim kolegom: Miranu Brumcu (Gorenjska), Mojci Glinšek (Celjska), Branetu Godcu (Mariborska), Ivanu Seljaku (Primorska), Vinku Petriču (Dolenjska) in Bogu Žontarju (Ljubljana). Za njihove napore ob branju gradiv in uspešno razvrščanje se jim najlepše zahvaljujemo. Za ostale bralec in pisec pa velja: lestvica se bo dopolnjevala in novo priložnost imate ob Geodetskem dnevu ali v čclrii številki glasila v mesecu decembru. Predsedstvo Zveze geodetov Slovenije ža razmišlja o obdarovanju! mag. Božena Lipej Geodetski vestnik nudi možnost komercialnega oglaševanja Po vaših željah in predlogih pripravimo in objavimo oglase za različne aktivnosti in izdelke. Objavimo tudi razpise, natečaje in raznovrstne ponudbe, ki so povezane z osnovno dejavnostjo geodezije. Cenik oglasov: - cela s/ran: - polovica strani: - četrtina strani: - osmina strani: 8 000 din 5 000 din 3 000 din 2 000 din Potrebujemo le vašo odločitev in dogovor z urednico bo še pravočasno realiziran. Geodetski vestnik 35 (1991) 2 Navodilo za pripravo prispevkov l. V reviji Geodetski vestnik se objavljajo prispevki znanstvenega, strokovnega in poljudnega značaja. Vsebinsko se povezujejo z geodetsko stroko in sorodnimi vedami. Uredništvo jih po lastni presoji razporeja v posamezne tematske vsebinske sklope oziroma rubrike. 2. Prispevki morajo imeli kratek naslov. Napisani morajo biti jasno, kratko in razumljivo ter oddani glavni in odgovorni urednici v treh izvodih, tipkani enostransko z dvojnim presledkom. Obseg znanstvenih in strokovnih prispevkov s prilogami je največ 5 strani, vseh drugih pa 2 oziroma izjemoma več strani (za 1 stran se šteje 30 vrstic s 60 znaki). Priporočljiv je zapis prispevka na računalniški disketi s potrebnimi oznakami in izpisom na papirju (IBM PC oz. kompallbilni: neoblikovano v formatih ASCII, Wordstar, MS-Word, W ordperfect). 3. Ime in priimek pisca se pri znanstvenih in strokovnih člankih navedeta na začetku z opisom znanstvene strokovne stopnje in delovnim sedežem. Pri ostalih prispevkih se n:ivedeta le ime in priimek na koncu članka. 4. Znanstveni in strokovni prispevki mor:ijo obsegati izvleček v obsegu do 80 besed in ključne besede v obsegu do 8 besed. Obvezen je prevod izvlečka in ključnih besed v angleščino, nemščino, francoščino ali italijanščino. Na koncu prispevka je obvezen seznam uporabljene literature. Le-to se navaj:i na naslednji način: o v tekstu se n:ivedeta avtor in letnica objave, kot npr.: (Kovač 1991), (Novak et al. 1976) • v virih se navede literatura po zaporednem abecednem vrstnem redu avtorjev, kot npr.: a) za članke: Kovač, F., 1991, Kataster, Geodetski vestnik (35), štev. 2, 13-16, b) za knjige: Novak, J. et al., 1976, Izbor lokacije, Inštitut GZ SRS, Ljubljana, 2-6. 5. Znanstveni in strokovni prispevki bodo recenzirani. Recenzirani prispevek se avtorju po potrebi vrne, da ga dopolni. Dopolnjen prispevek je pogoj za objavo. Avtor dobi v korekturo poskusni odtis prispevka, ki je lektoriran, v katerem sme popraviti le tiskovne in eventuelne smiselne napake. Če korekture ne vrne v predvidenem roku oziroma največ v petih dneh, se razume, kot da popravkov ni in gre prispevek v takšni obliki v končni tisk. 6. Ilustrativne priloge k prispevkom je treba oddali v enem izvodu v originalu in dveh kopijah. Slabe reprodukcije ne bodo objavljene. 7. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. 8. Uredništvo bo vračalo v dopolnitev prispevke, ki ne bodo pripravljeni skladno s temi navodili. 9. Prispevke pošiljate na naslov glavne in odgovorne urednice Božene Lipej, Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61 000 Ljubljana. eodetski vestnik 35 (1991) 2