PoRtalna plačan« ▼ fotorlai
Cena Din 1*—
Izhaja T«ak dan zjutraj rarrea v ponedeljkih la dnevih p« pre» nikih. mm Posamezna itevilka Din 1'—v h straneh Din 2’—* mesečna naročnina Din 20—% ca tujina Din 30 —% Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-09 in 30-7L
Jugoslovan
Rokopisov ne vračam*. — Oglasi po tarifi in dogovora.
Uprava
1 Ljubljani, GradiSče 4, tel. 30-08. Podružnica v Mariboru, Aleksan-'flrova cesta št. 24, telefon 29-00. Podružnica v Celju,
Slomškov trg štev. 4.
St. 132
Ljubljana, torek, dne 4. novembra 1930
Leto L
V Bolgariji se pripravlja fašistična diktatura
Senzacijonalne vesli o namenili in vlogi generala Vlkova - Vojaška zveza Nova grupacija držav proii Mali antanti ■ ©rol Beinlen o vlogi
na čelu fašistična Italija in katere cilj je
Sofija, 3. novembra, n. Najnovejše vesti obsegajo zanimive novosti. Bolgarski poslanik v Rimu general Vlkov, ki se sedaj v zvezi s kraljevsko ženitvijo mudi v Sofiji, bi imel v kratkem času podati ostavko na položaj bolgarskega pooblaščenca ministra v Rimu. Posebno podčrtava to socialistični list »Narod«, da bi imel general Vlkov po povratku iz Rima, kamor odpotuje te dni radi izročitve svojih poslov, na željo kralja Borisa zopet prevzeti položaj vojnega ministra v kabinetu Ljap-čeva. Kombinacija z generalom Vlkovom ni v Bolgariji nikogar iznenadila. General Vlkov že davno sodeluje z najmerodaj-nejšimi činitelji bolgarskega javnega življenja na ustvaritvi režima, ki naj bi po tolmačenju tistih, ki to žele, pomenil restavracijo Bolgarije v polnem smislu, in to prav posebno glede njene borbene moči in njene težnje, da se izvede revizija neuilly-ske mirovne pogodbe. General Vlkov je po merodajnih vesteh za svojega bivanja v Rimu sklenil v imenu bolgarske vlade in z odobrenjem najvišjega mesta tajno vojaško zvezo med Bolgarijo in Italijo. To je tendenca, ki se javlja tako bolgarski javnosti kakor v bolgarskem tisku. Bolgariji naj bi se omogočila oborožitev, da se »očuva mir na Balkanu«.
To predstavlja samo eno klavzulo iz sklenjenega italijansko-bolgarskega vojaškega sporazuma. V zvezi s poroko kralja Borisa in s postopnim uvajanjem diktature v Bolgariji po fašističnem vzorcu, trde v opozi-cijonalnih krogih, da je bil nedavno sklenjen med Bolgarijo in Italijo sporazum glede izvoza bolgarskega žita v Italijo. Italija želi na ta način ekonomsko pomagati bolgarskemu narodu, ki se nahaja v najtežji in najkritičnejši gospodarske situaciji v Evropi. To dokazuje tudi dejstvo, da je v Bolgariji nad 150.000 brezposelnih ki bi mogli, če Italija ne vzame bolgarskega žita, postati zelo pripraven materi-jal za revolucijonarno propagando.
V	kombinaciji je, da stopi general Vlkov na čelo močne parlamentarne skupine iz današnjega »Demokratičeškega zgovora« in da na ta način zagotovi bodisi po parlamentarni bodisi po izvenparlamentarni poti najpripravncjšo smer za diktatorski fašistični režim v polnem^ soglasju z vsemi vodilnimi činitelji in tudi s tibim odobravanjem Ljapčeva, ki je sicer deloma nasproten taki kombinaciji. Opozicijski krogi, posebno zemljoradniški in socijalistični, gledajo z največjo skrbjo na novi pravec bolgarske politike. Trdi se dalje, da se snuje nova organizacija držav, ki ji stoji
paralizirati vpliv Male antante na razmere v srednji in jugovzhodni Evropi. V ta blok naj bi šle Bolgarija, Grčija, Madjarska in Turčija. Prav tako se trdi, da se je to vprašanje ob priliki nedavnega poseta Veni-zelosa in grofa Bethlena v Ankari ter poseta grofa Bethlena v Sofiji najpodrob-neje obravnavalo in da je uresničenje bloka stvar bližnje bodočnosti.
Budimpešta, 3. novembra, n. Madjarski listi obširno poročajo o potovanju predsednika Bethlena v Ankaro, Carigrad in Sofijo, pa trdijo, da je turška vlada priredila madjarskemu premieru veličasten sprejem, kakršnega do sedaj ni bil deležen niti eden inozemski državnik. Grof Bethlen je bil včeraj v spremstvu adjutanta Kemal paše, predsednika Ismef paše in zunanjega ministra Tefvik Ruždi beja ter osobja madjarskega poslaništva iz Ankare. Kemal paša je daroval Bethlenu svojo sliko z lepim posvetilom.
V	Carigradu je bil sprejem prav tako svečan. Bethlen je sprejel turške novinarje in se zahvalil za sprejema v Carigradu in turški prestolici. Naglasil je, da je docela zadovoljen z rezultati svojih razgovorov z Ismet pašo in Tefvik Rudži bejem. Ma-
meJ Bolgarijo in Italijo Madjarske
djarska in Turška sta se v poslednjih dneh le še bolj zbližali. Predmet diskusij so bila vsa politična vprašanja, ki segajo v delokrog Madjarske in Turške. Iz Ankare je Bethlen odnesel vtis, da vlada med državniki obeh držav v vseh vprašanjih popolna harmonija. Tako madjarska kot turška vlada bosta nadaljevali in utrjevali medsebojne prijatelj, odnošaje. Končno je Bethlen izrazil obžalovanje, da so listi pripisali velik pomen okolnosti, da je on prišel slučajno istočasno kot Venizelos v Ankaro. Dejal je, da njegovi razgovori z Venizelo-som in turškimi državniki niso bili naperjeni proti nobeni državi. Bethlen je zagotovil novinarje, da ima utrditev prijateljstva med Madjarsko in Turško namen, da postane faktor ravnotežja in miru. Zelo laskavo se je Bethlen izrazil o Kemal paši in njegovem režimu.
Včeraj je Bethlen prispel iz Turčije v Sofijo. Na postaji so mu člani bolgarske vlade priredili lep sprejem. Pričakovali so ga bivši predsednik vlade Stančev, ministrski predsednik Ljapčev, zunanji minister Burov in madjarski poslanik v Sofiji. Bethlen in Burov sta se tako v salonskem vozu, kot kasneje v avtomobilu razgovar-jala celo uro. Zatem je imel Bethlen daljši razgovor tudi s Stančevim.
»Kritični dan" v Avstriji je potekel mirno
ObKod krščanskih socifalcev in heisn^ehrovcev po mesita brez iaacEtSeniov - !eimwehrov-cev iz province ni bilo - ftfirni volilni shotli p® nešietili krajih v eoestiS* in na eSežeia
Dunaj, 3. novembra, d. Včerajšnja nedelja, ki je bila v ostri volilni borbi označena za najbolj kritičen dan, ker so se širile vesti o nameravanem državnem udaru heim-vvehrovcev, je bila splošno mirna in ni nikjer prišlo do kakih hujših incidentov. Krščanski socijalci so skupno s heimwehrovci priredili na takozvanem »trgu junakov« na nekdanjem cesarskem dvoru veliko zborovanje, ki je končalo z obhodom po mestu. Zborovanja se je udeležilo do 6000 krščan-skosocijalnih volilcev, a radovednih gledalcev je bilo nad 10.000. Napovedani prihod volilcev in lieimwehrovccv iz province je izostal. Zborovanje je bilo mirno. Ker je bil navzoč zvezni kancelar Vaugoin, so bili vsi govorniki v svojih izvajanjih zelo rezervirani in stvarni. Med govorom zveznega kancelarja sta se pojavila nad zborovanjem 2 aeroplana. Prvi aeroplan je metal med zborovalce letake dr. Schobrovga bloka,
kar je vse navzoče zelo presenetilo. Drugi aeroplan, ki je pozneje priletel, pa je metal Vaugoinove letake. Zborovalci so se pozneje mirno razšli.
Narodni socijalisti Hitlerjevega kova so priredili v avtomobilih propagandno vožnjo po mestu. Na avtomobilih so imeli velikanske napise, v katerih so delali reklamo za svoje kanidate. Tudi ta prireditev ni nikjer izzvala kakega večjega incidenta. V nekaterih delavskih okrajih so priredili komunisti svoje volilne manifestacije. Tudi komunistični shodi so bili povsem mirni. Teh shodov se je udeležilo največ do 8000 ljudi. Socijalni demokratje so bili zelo agilni. Priredili so v vsakem okraju, osobito v predmestjih več shodov dopoldne, popoldne in zvečer.
Ves dan, ko je volilna borba dosegla že svoj višek, je bila policija primorana samo v 5 slučajih, da je intervenirala in odvedla
5 razgrajačev v policijski zapor.
Na deželi so se prav tako vršila nešte-vilna zborovanja. Zanimivo je bilo socijal-no demokratično zborovanje v Schvvechatu pri Dunaju, kjer je govoril poveljnik nemškega republikanskega državnega prapora Horsing, ki je zelo ostro napadal avstrijski fašizem in monarhizem ter svečano zagrozil, da bodo republikanci in socijalisti znali braniti svoje pozicije. Napovedal je ogorčeno borbo vsem reakcijonarnim elementom.
V	Modlingu je govoril notranji minister Starhemberg, ki je bil v svojem govoru dokaj zmeren.
Dunaj, 3. novembra, d. Kakor javljajo nekateri provincijalni listi, obstoja tudi pri Z"ezni gozdni upravi poseben fond, iz katerega so prejeli nekateri funkcijonarji, pristaši krščanskosocijalne stranke velikanske vsote. Listi napovedujejo senzaci-jonalna odkritja.
Napad na svetnika čsl. poslaništva na Dunaju
Dunaj, 3. novembra, d. Legacijski svetnik češkoslovaškega poslaništva dr. V. Trčka se je snoči vozil v brzovlaku iz Vratislave proti Dunaju. V Ileimburgu so vstopili v isti kupe, kjer je sedel legacijski svetnik, še nekateri potniki — 6 po številu 1 —, ki so bili nekoliko vinjeni ter so začeli insultirati mirno sedečega legacijskega svetnika. Kasneje so se ga dejansko lotili ter ga poškodovali. Orožniki v Deutschaltenburgu so morali intervenirati. Aretirali so 3 napadalce, dočim se je ostalim trem Posrečilo pobegniti. Poškodbe legacijskega Svetika so bile lažjega značaja, tako da je danes a a 0 opravljal službo.
nn .Ijsko zunanje ministrstvo se je danes teJaV'^'l-° Pr* češkoslovaškem poslaniku zaradi
n lnridenta.
ni	novembra.	d. Od orožnikov aretira-
Svet ®Padalci na češkoslovaškega legacijskega Piajo i 80 *rde Dunajčani. Levičarski listi ome-'ločirn i 80 naI>a(laIci pripadali lieiimveliru, delava/- n' Usti povdarjajo, da so bili to neki športniki.
Položaj v Indiji
Calcutj	3.	novembra. A A. Bivši župan v
gresa Se11 za^asn,l predsednik indijskega kon-zn- irii	je	bil obsojen na eno leto zapora
sodili jutriVaU^a k uPoru’ Njegovi soprogi bodo
„	3-	novembra.	AA.	Oblaslva	so	zaprla
g siu prehod Rhvber, ker so nastali novi snori s plemenom Afridov.
«
Jugoslavija - interesantna zemlja ustvarjanja
Izjava pomočnika ameriškega trgovinskega ministra o naši državi
Beograd, 3. novembra, k. Danes popol dne je odpotoval v Sofijo pomočnik ameriškega trgovinskega ministrstva g. Klein, ki na ta način nadaljuje svoje proučevanje gospodarskih prilik na Balkanu. G. Klein je v dveh dneh svojega bivanja v Beogradu posetil zunanjega ministra dr. Marinkoviča, finančnega ministra dr. Šverljugo, trgovinskega ministra Demetroviča in guvernerja Narodne banke Bailonija. Sedaj namerava potovati, kot rečeno v Sofijo, potem pa v Carigrad in Egipt, odkoder se mora takoj vrniti v Berlin in Pariz, ker ga bodo že 22. decembra pričakovali v
New Yorku. Gospod Klein je izrazil obžalovanje, da ne more še dalje ostati v »interesantni zemlji ustvarjanja« — Jugoslaviji in posetiti še nekatera mesta. Globok vtis je napravil name Beograd, ki se kot prestolnica znatno in hitro razvija, tako da me spominja na napredovanje ameriških krajev. Posebno me je presenetila gostoljubnost članov beograjske vlade. Imel sem to srečo, da sem se z njimi prvikrat sestal. Upam, da bom mogel prihodnje leto z njimi nadaljevati prijateljsko začete razgovore, je dejal g. Klein,
Prvi večji uspeh imperijalne konference
Konferenca je sklenila ustanvi te v razsodišča za britski imperij
London, 3. novembra. AA. Na imperi-jalni konferenci je bil dosežen prvi konkretni sklep. Konferenca je sklenila ustanoviti razsodišče britskega imperija. Razsodišče bo pristojno v sporih, ki bi mogli nastati med člani britskega imperija in bo razsojalo od primera do primera. Razsodišče za to ne bo stalno kakor mednarodni sodni dvor v Haagu. Vsakemu članu britskega imperija bo dano na pro-
sto, da zahteva razsodbo tega razsodišča. Novo razsodišče ne bo nadomestilo privatnega sveta, ki bo obstojal še dalje in razsojal spore med posamezniki.
London, 3. novembra. AA. V spodnji zbornici je bilo stavljeno vprašanje, kaj je z oficijoznimi pogajanji med Francijo in Italijo o njuni pomorski razorožitvi. Predsednik angleške vlade MacDonald je odgovoril, da sporazum še ni bil dosežen.
Zmaga bolgarske vlade pri občinskih volitvah
Sofija, 3. novembra, d. V Bolgariji so se včeraj v 7. mestih in 340 vaseh vršile dopolnilne volitve v občinske svete. Bo dosedanjih izidih odpade na vladne stranke več kot 60% oddanih glasov.
Italofilska manifstacija na Bolgarskem
Sofija, 3. novembra. A A. »Rodni zaščitniki« so priredili včeraj manifestacije pred italijanskim poslaništvom. Poslanik Piacentini je stojni iz poslaništva in so ga manifestantje dvignili na ramena in nesli do bulvara Carja Osvoboditelja. Pri tej priliki je imel Piacentini govor, v katerem je med drugim rekel, da čaka fašizem velika bodočnost.
Preiskava o katastrofi »R 101«
London, 3. novembra. AA. Sodišče, ki preiskuje vzroke katastrofe zrakoplova »R 101«, bo zaslišalo 6 prič iz Baeuvaisa, ki so prispele v to svrho v London. Med temi je tudi neki Alfred Rabouille, ki je bil najbrže edina priča te strašne katastrofe.
Krvav spopad med fašisti in antifašisti
Turin, 3. novembra, d. Kakor poroča »Stam-pa«, je v Netro v bližini piemonteškega industrijskega mesta Biella prišlo do krvavega spopada med 4 mladimi fašisti in med neko nefaši-stično skupino. Ko so bili fašisti od premočnih nasprotnikov ogroženi, so začeli nanje streljati in jih 6 ranili, enega od njih smrtno nevarno. Oblastva so 17 oseb zaprla.
Napad na stražnika pri Trstu
Trst, 3. novembra, d. Stražnik Viktor Kuret, ki se je snoči vračal s sprehoda s svojo ženo in 5-letnim sinom, je bil napaden. Dobil ie strel v roko, a tudi sin je bil ranjt .
Silni viharji v Franciji
Pariz, 3. novembra, d. 2e dva dni divjajo v raznih predelih Francije viharji, ki včasih za-dobivajo jakost ciklonov. Posebno hudo so besneli v Reimsu, v Nancyju, v Auxerre, Lorientu in v La Rochelle. Veter je izruval mnogo dreves in brzojavnih drogov in odnesel mnogo streh. Škoda je zelo velika. Deloma so morali ustaviti plovbo. Rekp Aisne, Marne in Neuse vznemirljivo naraščajo.
Železniška nesreča v Romuniji
Bukarešta, 3. novembra, d. Brzovlak Bukarešta - Pascani se je davi iztiril pri vhodu v po-stjo Muncolu. Lokomotiva, prtljažni voz in en voz III razreda so se pri iztirjen ju prevrnili in razbili. Ubit je bil vlakovodja, a 8 potnikov je bilo težko ranjenih. Materijalna škoda je ogromna in znaša nad 1 milijon Din.
Tri načela vlade
Sijajno uspela zborovanja ministrov z narodom
Članom vlade prireja narod povsod navdušene sprejeme - Lepe jugoslovanske manifestacije v Ogulinu in Virovitici - Velik govor ministra Serneca o krizi lesne industrije
Ogulin, 8. novembra. 1. Gospodje ministri Maksimovič, Demetrovič, Sernee in Svegelj so krenili po 14. uri iz Karlovca v Ogulin, med tem, ko je minister Šibenik ostal v Karlovcu.
V	Ogulin so ministri prispeli ob 16'20 ter se je na postaji zbrala velika množica ljudi, ki je ministre burno pozdravila. Po sprejemu se je vršil v bioskopu »Edison« sestanek i zastopniki naroda. Po otvoritvenem govoru so se oglasili razni govorniki, ki so opisali potrebe in ielje naroda, nato pa je povzel besedo minister za gozde in rudnike inž. Sernec, ki je izvajal:
»Gospoda! Skoro vsi govorniki so se dotaknili vpraSanja o lesni industriji in o gozdovih v obče, kar se vse tiče mojega resora. Preden odgovorim na postavljena vprašanja, mi dovolite, da pripomnim: Vsem vam je znano, da sem prevzel pred mesecem dni svoj resor. Polovico tega časa sem bil na potovanju in le polovico v Beogradu. (Burno odobravanje in vzkliki: 2ivio!) Vendar upam, da se bomo popolnoma razumeli. Tu se je kot povsod na drugih mestih zelo točno poudarilo, da je zapadla lesna industrija veliki krizi. Zares so razmere v lesni industriji težke: kakor pri majhnih žapah, tako tudi pri velikih. Velike žage se nekako še drže zaradi svojih vezi z bankami. Dovolite mi, da v tem pogledu napravim izrecno korekturo. Neki gospod govornik je dejal, da te krize ni kriva le ruska konkurenca, med tem ko sem po vseh podatkih, ki so mi v ministrstvu na razpolago, moral ugotoviti, da je temu vzrok zares le ruski dum-
fiing. Sovjeti so poslali cele ladje gradbenega esa v Italijo, pa tudi v Anglijo in Ameriko. Oni nudijo svoj obdelani les po takšni ceni, da v njej ni vračunana niti delovna sila, da v to ceno niso vračunane niti takse niti prevoz. Razen tega moram priznati, da je tudi kakovost njihovega lesa boljša. To je in jaz verujem, da ne bo to dolgo trajalo. Tudi Rusija ne bo mogla tako dolgo izdržati pri takšnih cenah.
Druga stvar je, da ta kriza ni samo pri nas, nego po vsej Evropi, ker produkcija življen-skih potrebščin in industrijske dobrine niso v ravnotežju. Mi smo sedaj šele v začetku krize, ki more trajati še eno ali dve leti, vendar bomo mi lažje vzdržali to krizo, ker smo v bistvu poljedelska država. V industrijskih državah pa bo težie, posebno v bližnjih letih. To se že vidi tudi po velikem številu brezposelnih v teh državah. To so samo ugotovitve, mi pa se moramo baviti tudi z vprašanjem, kako lečiti krizo lesne industrije. To ni le vprašanje mojega resora, nego zadeva tudi trgovinski, industrijski, finančni in prometni resor. Mi vsi ministri v gospodarskem odseku se moramo zediniti v tem, kakšne korake bo treba podvzet. Začeli
smo razmišljati o tem in jaz mislim v najkrajšem času sklicati v Beogradu anketo vse lesne industrije, da dobim nasvete in predloge od strani zainteresiranih faktorjev.
Kar se tiče lesnega podjetja »Velebit«, ml je stvar nekoliko znana, toda ne docela točno. Pa sem odredil v ministrstvu, da se tudi o tem vprašanju čim prej najde rešitev ne samo radi družbe »Velebit«, nego vem, da je to jako velika družba in da gre v prvi vrsti za narod, torej zaradi naroda, da bo dobil posla. (Odobravanje.)
Kar se tiče pripombe o nepravilnih licitacijah, kot tudi o tem, da kmetje ne dobivajo lesa iz državnih gozdov za gradnjo svojih hiš, bi jaz vse to pripisal slabi administraciji. Tega so v prvi vrsti krivi uradniki. Zaradi tega je potrebno, da vsak protestira proti takemu postopanju in jaz vas zagotavljam, da se bo vsak takšen protest, če bo upravičen, širokogrudno sprejel in uvaževal. Take administrativne pogreške so povsem razumljive. Mnogo je namreč takšnih uradnikov, ki so širokogrudni in mnogo jih je tesnogrudnih, ker se boje upora z višje strani. Jaz bom izdal ponovno okrožnico na moje podrejene organe, da delujejo v tem pogledu v čim večjo korist naroda.
Kar se tiče pripombe v pogledu pašnikov, vam moram tudi v tem pogledu zagotoviti, da je kraljevska vlada že sprejela načelen sklep, da se zakon o gozdovih revidira in ga je ministrski svet v nekaterih točkah tudi v resnici že popravil. S tem v zvezi pa še ni dovršen davčni zakon, in čeprav se ministrski svet popolnoma zaveda potrebe po tej reviziji, čaka samo še na to, da se pokažejo vse pogreške, ki jih je treba v zakonu popraviti, ker nima ni-kakega smisla, da se vsaka dva meseca zakon popravlja. Zaradi tega upam, da se bo zakon popravil v pol leta ali morda nekaj kasneje. Ta zakon Be bo revidiral po vseh predloženih pripombah. To je, kar sem imel odgovoriti v pogledu pripomb, ki se nanašajo na moj resor.«
Govor ministra Sernec so vsi prisotni pozdravili z burnimi vzkliki. Zatem so govorili še ministri Demetrovič, Maksimovič in Svegelj, nakar je bil sestanek zaključen.
Virovitica, 3. novembra. 1. Davi ob 6.30 so ministri Drinkovič, Kumanudi in Neudorfer odpotovali v spremstvu okrožnega inšpektorja Perkoviča iz Osieka v Virovitico. Povsod ob poti jih je narod navdušen pozdravljal. V Slatini so se ministri nekaj minut ustavili. Nekaj kilometrov pred Virovitico jih je sprejel viro-vitski srezki načelnik Marčetič. Ob 10. dopoldne so ministri prispeli v Virovitico, kjer je bilo vse v zastavah. V Virovitici jih je sprejela množca ljudstva, ki se je zbrala neglede na bivšo strankarsko pripadnost in nasprotstva.
Sprejema so se udeležila vsa mestna društva in korporacije z zastavami. Ko so ministri izstopili iz avtomobilov, je godba intonirala državno himno. Ministre je pozdravil župan Sekulič, za sprejem se je pa zahvalil minister Drinko-vič. Vsi ministri so sprejeli lepe šopke cvetlic. Z godbo na čelu in v spremstvu naroda so ministri krenili peš skozi mesto do Hrvatskega doma, kjer se je kmalu po 10. uri zbralo nekaj 100 delegatov iz Virovitice in okoliških trgov in vasi, med njimi veliko število dobrovoljcev in kolonistov.
Sestanek je otvoril župan Sekulič, ki je pozdravil ministre, zatem pa govoril o potrebah mesta Virovitice. Sledili so govori zastopnikov iz posameznih krajev. Za njimi se je oglasil minister Neudorfer, ki je v daljšem govoru odgovarjal na vsa vprašanja, ki so jih zastavili njegovi predgovorniki. Njegov govor so vsi prisotni burno odobravali. Zatem je spregovoril minister Kumanudi, ki je v svojem govoru najprej označil dogodke pred 6. januarjem, zatem pa namen, ki ga je postavil Nj. Vel. kralj državi a svojim zgodovinskim manifestom in značilno reformo z dne 3. oktobra. Minister je dalje časa govoril o razdelitvi države na banovine in o globokem smislu novega naziva naše države. Tudi Kumanudijev govor so vsi burno pozdravili. S sestanka sta bili nato odposlani pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku in banu Dravske banovine. Sestanek se je zaključil ob 13'15 z burnimi manifestacijami za kralja, njegov dom, državo in vlado. Ovacije so trajale nekaj minut.
Iz Osijeka so se ministri odpeljali v Belovar.
Brzojavka predsedniku vlade
Beograd, 3. novembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter 2ivkovič je dobil iz Otočca to-le brzojavko:
S svojega zborovanja v Otočcu so predstavniki organizacij bivše samostojno - demoktraske stranke sreza otoškega in vseh okoliških srezov brez razlike vere, slaveč delo prvega sotrudnika Nj. Vel. kralja, predsednika kraljevske vlade sklenili kot najbolj mnogoštevilni zastopniki sreza, povabiti k sodelovanju vse narodne elemente na delo za kralja in državo in soglasno izražajo svojo zahvalo predsedniku vlade za vse neumorno in nesebično delo njegovo za. pravične ideje, objavljene z vzvišenim kraljevskim manifestom z dne 6. januarja 1929, zagotavljajoč predsednika vlade, da so pripravljeni vedno pri tem delu podpirati predsednika in vlado. — Prosimo predsednika vlade, naj bo tolmač želja in potreb in prisrčne zvestobe in ljubezni naše za Nj. Vel. kralja. Da živi predsednik vlade in vsa kraljevska vlada!
Ameriško posredovanje med Francijo in Italijo
Optimistična predvidevanja londonskega lista »Daily Herald«
London, 3. novembra, d. Vsi tukajšnji listi prinašajo obširna poročila iz Rima, ki opisujejo akcijo ameriškega poslanika v Bruslju Gibsona. Ta je, kakor se zdi, na poziv ameriškega predsednika Hooverja prijateljsko posredoval v znanem pomorskem sporu med Francijo in Italijo. »Daily Herald« trdi, da bo Gibson po konferenci, k. jo je imel z Girandijem in z italijanskimi pomorskimi strokovnjaki, jutri posetil Mussolinija in z njim razpravljal o vprašanju likvidacijo francosko-italij&nskega pomorskega spora. Po informacijah rimskega poročevalca lista »Times« so Amerika, Anglija in Jiiponska te dni po svojih poslanikih izira/.ile željo napram francoski in italijanski vladi, naj bi prišlo čim prej do sporazuma glede ureditve pomorskih odno-šajev med Francijo in Italijo. »Daily Tele-graph« doznava, da bodo še pred 6. t. m.
ko se v Ženevi sestane konferenca za pripravo splošne razožitvene konference, tri velike pomorske sile napravile v Parizu in Rimu složne korake, da se ta spor izgladi ter da se trojni pomorski sporazum razširi tudi na Italijo in Francijo. Isti list naglasa, da se iz izjav, ki jih je dal Gibson novinarjem v Rimu, razvidi, da se bodo pogajanja med Rimom in Parizom nadaljevala in pospešila tako, da se lahko v kratkem pričakuje končna ureditev vprašanja znižanja pomorske oborožitve. Po zadnjih vesteh iz Washingtona je Gibson napravil korake v Rimu in Parizu in da ježe podal poročilo o rezultatu svojih razgovorov z vodilnimi francoskimi in italijanskimi državniki. Iz tega poročila se da slutiti, da je nastopilo že neko zbližanje med Francijo in Italijo in da se vprašanje medsebojnih pomorskih odnošajev bliža končni rešitvi.
Ni mogoča dobra vlada, če nima jasnih načel, po katerih se ravna, kajti načela dajejo smer vsemu vladnemu delu in so vodnik za vsakega njenega nameščenca, da ve, kaj je v stremljenju vlade in kaj ni. Da se torej katerokoli vlado pravilno presoja, je treba najprej pogledati, kakšna načela narekujejo njena dela. Načela, ki jih ima vlada, pa so dvojna. Programatična, ki določajo vsebino dela, in pa splošna, ki govore o duhu, ki naj preveva vse vladno delo. 0 eplošnih načelih vlade, njenem jugoslovanskem programu in njenih gospodarskih, socialnih in kulturnih stremljenjih smo že pisali mnogo in zato naj za danes spregovorimo o njenih splošnih načelih.
Na sestanku v Karlovcu je minister dr. Šibenik ta načela jasno konkretiziral, ko je dejal: »V polni meri se moramo zavedati, da je normalno politično delo poedinega naroda nemogoče, če ne bodo vsajena v du-6i in srcu vsakega državljana ta načela:
1. Državna oblast ne sme služiti strankam, temveč samo državi.
2. Državni uradniški aparat mora biti nad strankami in iziven strank.
3. Denar, ki je v državnih blagajnah, je narodno premoženje in zato ne sme služiti posameznim strankam.
Samo v vladi brez strankarske borbe je mogoče izvesti ta načela in zato je postavila sedanja vlada, svesta si svoje naloge ln odgovornosti, ta načela: 1. absolutna enakost pred zakonom vseh državljanov brez oaira na vero, pleme in prejšnje stranke. 2. absolutna odgovornost vseh uradnikov, da se zakon uporablja povsodi enako in 3. absolutna enakost vseh državljanov pri uživanju onih koristi, ki se dajejo državljanom.«
Jasno in točno so s tem povedana načela, ki vodijo vlado in ki kažejo, da se vlada absolutno zaveda svoje velike dolžnosti. Vsa državna oblast ima samo to dolžnost, da služi celoti ln zato se ne sme zlorabljati v nobene zasebne ali posebne interese. To je prvo načelo ki nujno nalaga vsem uradnikom dolžnost, da so pri svojem delu absolutno nepristranski in da delajo samo to, kar je celoti v korist. Zato pa tudi absolutna enakost državljanov v vsakem pogledu. Kdor je jugoslovanski državljan, ima že s tem, če seveda zadosti tudi drugim predpisom, pravico, da je deležen vseh pravic, ki so dosegljive državljanu. Državne dobave niso zato noben privilegij in vsa mesta so odprta vsem. In kakor velja zakon za enega, tako velja tudi za drugega. Nobenih Izjem, nobenih posebnih pravic, temveč za vse se reže ena in ista pravica.
Ves denar pa, ki se steka v državne blagajne, je last naroda in zato se mora ž njim tudi tako postopati, kakor predpisuje zakon. Zato se ne sme ta denar ne zapravljati, ne razmetavati in fudi ne poljubno izdajati.
Iz tega pa izvira tudi nujna dolžnost varčevanja, ker z narodnim premoženjem je treba varčevati v najvišji meri. S težkim delom si pridobiva narod svoje premoženje ln zato je treba paziti na to premoženje z največjo vestnostjo. Posameznik ima pravico, da razmeče svoj denar, državni denar pa nima nihče pravice razmetavati, ker je ta last vseh državljanov in ne tistega, ki ga ima slučajno v rokah.
Ta vladna načela so načela kakor je že leta dolgo hotel jugoslovanski državljan, da veljajo v državi. Kajti samo na podlagi teh načel je mogoče uspešno delo. In samo globoka resnica je, kar je dejal minister dr. Šibenik, da ta načela niso bila mogoča, ko je vladalo še strankarsko življenje. Le prepogosto so stranke delale ko da so one država ln da je državni denar samo zato tu, da one delajo z njim po svoji mili volji.
Zlasti v volivnih dobah je ovetelo razmetavanje državnega denarja v strankarske svrhe. Milijoni in milijoni so šli tedaj v nič in nihče ni odgovarjal za te zapravljene milijone. Razumelo se je že samo po sebi, da mora državna blagajna finansirati vladajoči stranki volitve. Na druge strani pa ni bi-
lo	tudi za najpotrebnejše stvari nikdar denarja. Ni čuda potem, če je propadalo narodno gospodarstvo In če nismo mogli napredovati.
Načela, kakor jih je podal minister dr. Šibenik, pa dokazujejo, da se je tudi v tem oziru krenilo na boljša pota in da so z likvidacijo bivših strank padla tudi vsa ona napačna načela, vsled katerih je pretrpelo zlasti naše gospodarstvo tako težke Izgube. Zdrava načela vodijo vlado in kakor je dejal minister dr. Šibenik, se ta na-lela tudi izvajajo. To pa je glavno.
Francoski socijalisti za Briandovo politiko
Narbonne, 3. novembra. AA. Tukaj je včeraj Imel socijalističen voditelj Lčon Blum veliko zborovanje, na katerem je med drugim poudaril, da bodo socijalisti na vsak način v opoziciji proti vladi g. Tardieuja in da bodo stremeli za tem, da izkoristijo vsako priliko za strmoglavljenje vlade. Drugače pa bodo socijalisti podpirali politiko miru g. Brianda.
Nazadovanje delav. stranke pri obč. volitvah v Angliji
London, 3. novembra. AA. V soboto so se vršile v glavnih mestih Anglije občinske volitve. Konservativci so na škodo delavske stranke pridobili veliko mandatov..
Po zadnjih podatkih so dobili konservativci 124 mandatov, izgubili pa 12. Delavska stranka je izgubila 113 mandatov, dobila pa 29.. Liberalci so dobili 17 mandatov, izgubili pa 24.
Delavska stranka je posebno veliko izgubila v velikih mestih in v industrijskih krajih. V Leedsu, Swanseaju, v Barnleyju in v Blackbur-nu je delavska stranka izgubila v mestnem »vetu večino. Komunisti niso imlei pri teh volitvah nobenega uspeha.
Povratek dr. Mačka v Zagreb
Zagreb, 3. novembra, k. V soboto zvečer se je vrnil iz Karlovih Vari dr. Vladimir Maček. Na Češkoslovaškem je živel tri tedne in se je zdravil.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 3. novembra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Slabo, deloma docivno vreme. Višje sneg.
Nove težkoče za Briiningovo vlado
Berlin, 8. novembra. AA. Za Briiningovo vlado so nastaile nove težkoče. Snoči se je sestal izvršna odbor ljudske stranke. Zaradi bolezni Scholtza je predsedoval Dingeldey, ki je v svojem govoru opozoril kancelarja Briininga, da bo ljudska stranka prešla v opozicijo, ako bo vlada priznala socijalištom koncesije za njihovo sodelovanje.
Nad sto Italijanov aretiranci v Franciji
Pariz, 8. novembra. AA. Na podstavi doku-metov, ki so jih našli pri italijanskih fašističnih zarotnikih v Chartresvilleu, je pariška policija prijela v posameznih okrajih v Parizu nad 100 Italijanov.
Novi potresni sunki v Italiji
Rim, 8. novembra, d. V soboto ponoči in v nedeljo ponoči je bilo v anconskem potresnem ozemlju še 5 naknadnih potresnih sunkov. Pre bivalstvo krajev, Pessaro, Fano in Sinigalia je bilo silno vznemirjeno. V Sinigaliji je neka ženska od strahu umrla.
Smrt podpredsednika bivše HSS
Zagreb, 3. novembra, k. Včeraj je umrl v Veliki Masnejači dolgoletni zastopnik in podpredsednik bivše HSS G juro Valečič. Bil je eden izmed ustanoviteljev HSS in zelo priljubljen med kmetskim ljudstvom v svojem kraju.
Proučevanje novega obrtnega zakona zaključeno
Ogromno delo proučevalne komisije
Beograd, 3. novembra. 1. Komisija, ki je morala proučiti novi načrt obrtnega zakona, je zaključila svoje delo. Imela je v glavnem nalogo, da. informira merodajne faktorje o osnovnih principih zakonskega načrta, ki ga je izdelalo ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo in o katerem je bila pod vodstvom g. načelnika trgovinskega ministrstva Krpana načelna razprava na podlagi referatov, ki sta ju podala gospoda inšpektorja dr. Pavletič in dr. Aranicki. Delo je bilo zelo intenzivno in so se sej komisije udele« lili poleg njenih članov tudi strokovnjaki iz prizadetih krogov. O poedinih vprašanjih so bile debate zelo živahne. Pri teh debatah je bilo treba zasliSevati tudi strokovnjake iz kroga interesentov iz .Zagreba, Ljubljane, Beograda in Splita. Treba je pripomniti, da je bilo delo članov komisije le posvetovalnega značaja.
Zakon o obrtu obsega vse industrijske, obrtne in trgovske panoge in je zaradi tega zelo obsežen. Zahteval je od redaktorjev ne le vsestransko poznavanje zakonodavstva, temveč tudi ogromno delo. V glavnem se je zadostilo glavnim principom modernega obrtnega zakonodavstva v pogledu zaščite obrtnikov kot tudi trgovcev in industrijcev pri njihovem legalnem delu. Zakonski osnutek je šel v mnogih slučajih celo preko zaščitnih predpisov veljavnih obrtnih zakonov v naši državi. Nadejati se je, da bo na podlagi tega obsežnega in dolgotrajnega dela > končno redakcijo dosežen edinstven obrtni zakon za vso državo ter da bo ta zakon tvoril zdravo podlago za uspešno gospodarsko delo in urejene gospodarske prilike v naši državi. Zakon ima preko 400 členov.
V	komisiji 60 sodelovali kot člani iz Dravske banovine tajnik Zbornice TOI g. dr. Josip Pretnar in tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik. Kot strokovnjaki pa ao bili pozvani ob priliki debate o gradbenih in elektrotehničnih obrlih gg. stavbenik Miroslav Zupan in Ivan Bricelj ter elektrotehnika Mihelčič in Bogataj iz Ljubljane
Premestitve
Beograd, 3. novembra. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog ministra za gozde in rudnike premeščeni: šumarski svetnik 1/6 in sreski šumarski refernt Viktor Novak s sreske-ga načelstva v Ljubljani h kraljevski banski upravi v Ljubljani, podšumar. III/l pri sreskem načelstvu v Kočevju Ralael Burnik k sreskemu načelstvu v Litiji, podšumar III/l Robert Pre-merstein pri sreskem načelstvu v Brežicah k sreskemu načelstvu v Radečah. Podšumar III/l Hubert Zuljan * Breškega načelstva v Litiji h sreskemu načelstvu v Kočevje. Vsi po služben) potrebi.
Prepovedana revija
Beograd, 8. novembra. S sklepom ministra za notranje zadeve št. I 33396 je prepovedo« uvoz in razširjanje v naši državi revije »BodoC-noet«, ki izhaja v jugoslovanskem in nemškem jeziku v Berlinu in piše proti redu v naši državi.
Prijateljski sestanek Preporodovcev
Ljubljana, 3. novembra.
Po dolgih letih, polnih velikih dogodkov, so M v minulih dneh zopet sestali v Ljubljani Preporodovci, člani predvojne dijaške organizacije, katere namen je bil pripravljati pot politični osvoboditvi Jugoslovanov, živečih v predvojni Avstriji. Sestali so se, da — kakor so poudarili v svojem oklicu — ob petnajstletnici sinrti svojih duševnih voditeljev Ivan Endli-cherja in Avgusta Jenka obnovž vez in oživč staro prijateljstvo. Dne 1. novembra zvečer se je vršil v restavraciji Bellevue prijateljski sestanek, katerega se je udeležilo nad 70 tovarišev in ki je potekel v najprijetnejšem razpoloženju — saj se mnogi od preporodovskih ča-«ov dalje niso več videli.
Lepo uspelo zborovanje
V nedeljo dne 2. novembra je bilo v Kazini zborovanje, na katerega so prišli poleg Prepo-rodovcev tudi številni njih stari prijatelji; med njimi smo opazili pesnika Otona Župančiča, zagovornike v preporodovskem procesu dr. Frana Novaka, dr. Vladimirja Ravniharja in dr. Antona Šviglja, dalje skladatelja Antona Lajovica, odvetnika dr. Drago Marušiča, prof. Ivana Vavpotiča, ravnatelja Rasta Pustoslemžka, prof. Roberta Kendo, Joso Gorca in dr. Za Družbo sv. Cirila in Metoda je bil navzoč ing. Janko Mačkovšek, akademski društvi Jadran in Triglav, srednješolski Preporod in njega starešinsko zvezo pa so zastopale veččlanske deputa-cije. Pismeno so pozdravili zborovanje minister Ivan Hribar, minister n. r. Niko Zupanič, prof. dr. Fran Ilešič, odvetnika dr. Josip Aiman in Fran Milčinski, avtor Klica od Gospe Svete Adolf Ponikvar, dalje dr. Jože Arh, Miha Čop, Albin Grcgorc, Srečko Ogrizek, Karol Šterbenk in major Ciril Tominec.
V otvoritvenem nagovoru je predsednik zborovanja, V. M. Zalar v toplih besedah pozdravil vae navzoče goste in tovariše Preporodovce ter nato izvajal:	.
Iskreno veselje nad današnjim sestankom spremljata dve čuvstvi: globoka žalost, da morajo Preporodovci danes v svoji sredi pogrešati Jvojih najboljših in najdražjih, ki so odšli tja, od koder ni vrnitve. Misli hite na Cer planino, kjer spi junaški sen nepozabni drug Avgust Jenko, hite na ljubljansko polje, kjer počiva neutrudni prorok in apostol svobode Ivan Endlicher, hite na zapadno našo mejo, ki jo straži prijatelj France Fabijančič, hite na bojne poljane pozdravit Preporodovce dobrovoljce. Povsod dovolj dragih grobov. Toda žalovanje ®e umika ponosu, da so tudi preporodovske vrste dale svoje dragocene žrtve na oltar domovine, da je tudi srčna kri Preporodovcev zalila mlado drevo naše svobode.
V počastitev spomina pokojnih so se zborovalci dvignili s sedežev. V nadaljnjem je izvajal govornik:
»Obširen historijat Preporodovstva je napisal naš prijatelj Ivan Kolar. Za njegov nemajhni trud smo mu dolžni najtoplejšo zahvalo. Reklo bi se nositi vodo v Savo, ako bi hoteli temu historijatu v tem trenutku še kaj dodajati. Samo eno naj bo posebno poudarjeno: etični temelji Preporodovstva. Preporodovstvo je — gledano sub specie aeternitatis — le drobec, le kratka epizoda onega večnega gigantskega boja človeškega duha za resnico in pravico, le utrip onega nikoli utešenega hrepenenja človeške duše za dobroto in lepoto. Forme se menjavajo, ideja pa ostane ena in ista, ker je n»-Uinrljiva. V mladih srcih, ki vanja še ni kanila grenka kaplja življenja strupa, gori ta sveti ogenj navdušenja za resnico in pravico, neutolažljivega hrepenenja za dobroto in lepoto, iskrene ljubezni do svobde, v kateri edino se morejo uresničiti ti ideali, z žarečim plamenom. V srcih Preporodovcev, mladih kakor pred petnajstimi leti, ta ogenj ni pojenjal, niso
se zrahljale nekdanje prijateljske vezi, ni se omajala prijateljska zvestoba. Dasi si je ustvaril vsak svoje posebne nazore o svetu in življenju, vendar smo še vedno vsi eno. Naj bi Preporodovce kakor nekdaj tako tudi v bodoče vodila ona prelepa beseda apostola Pavla: »In necessarius unitas, in dubiis libertas, in omnibus charitas«.
Pozdrav zastopnika CMD
V iskrenih besedah je pozdravil zborovalce v imenu Družbe sv. Cirila in Metoda ing. Janko Mačkovšek. Spominjal se je predvojnih časov in takratnega dijaštva, ki je po krajcarjih zbiralo za Družbo in se požrtvovalno vdeleževalo narodnoobrambnega dela. Prav v okralju Ciril-Motodove družbe se je zanetila prva iskra revolucionarnega duha, ko je družbina velika skupščina leta 1906. na prizadevanje .takratnih kademikov odklonila dotlej običajno udanostno brzojavko dunajskemu cesarju.
Tudi danes potrebuje Družba sodelovanja mlade generacije, kajti dela je mnogo in naloga Družbe je prav tako važna kot nekdaj.
V imenu Jadran je pozdravil zborovalce akademik Kosmatin, za njim je izpregovoril zastopnik Triglava, dalje zastopnik današnjega sred-starešinske zveze.
Prof. Ivan Kolar je poudaril, da ne gre samo za obujanje starih spominov, temveč tudi in predvsem za nadaljnje delo; pred vojno je bilo treba podirati, danes je dolžnost graditi.
Dr. Janže Novak se je v temperamentnem govoru doteknil problema slovenstva in jugoslovanstva in je dejal, da so največjo napako zagrešili tisti, ki so postavili slovenstvo in jugoslovanstva v antitezo, dočim se v resnici oboje izpopolnjuje; le dober Slovenec more biti tudi dober Jugoslovan. Preporodovci ne smejo stati ob strani danes, ko se rešujejo prevažna vprašanja, ki se nas tičejo. Ako so kaj žrtvovali za ustvaritev svobodne države, imajo tudi pravico povedati ,kako si jo zamišljajo, in sodelovati pri njo ureditvi. Kot bistven faktor Jugoslovanstva hočejo soustvarjati tudi Slovenci. Dasi se — kar je naravno — Preporodvci v svojih pogledih na razna sodobna vprašanja razhajajo, vendar misli, da je narodnoobrambno delo ono torišče, na katerem se morejo vsi složno udejstvovati. Ciril-Metodova družba in druge naše obrambne organizacije so ono polje, na katerem je ne samo možno, temveč tudi potrebno sodelovanje Preporodovcev. K sklepu predlaga govornik
naslednjo resolucijo:
Preporodovci, zbrani na svojem prvem spominskem sestanku dne 2. novembra 1930 v Ljubljani, smatrajo za svojo dolžnost obrniti pogled tudi v bodočnost našega naroda. Ugotavljajoč, da je pri reševanju bitnih vprašanj obstanka in razvoja Slovencev kot važnega faktorja Jugoslovanstva potrebno tudi aktivno sodelovanje Preporodovcev, sklene zbor pozvati vse Preporodovce k narodnoobrambnemu delu sploh, posebej pa k vstopu v Ciril-Metodovo družbo, kjer naj bi se sestali Preporodovci pri skupnem aktivnem delu v strnjenih vrstah kakor nekdaj. Pozivamo torej tovariše k vstopu v Ciril-Metodovo družbo; Družbo pa prosimo, da nas sprejme kot izkazane boritelje za enakopravne sodelavce.
Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. — K sklepu je pozdravil v imenu starejših prijateljev in kot nekdanji branitelj Preporodovcev zborovalce dr. Vladimir Ravnihar, ki je dejal, da je bila obramba take mladine, kot je bila ona v ljubljanskem preporodvskem procesu leta 1914., počastitev odvetniškega stanu. »Klobuk doli pred tako mladino!« — je dejal govornik že takrat v svojem obrambnem govoru. Končal je z željo, naj bi tudi današnja mladina hodila po istih potih.
Predsednik zborovanja, V. M. Zalar se je v toplih besedah zahvalil vsem zborovalcem za udeležbo in vsem govornikom za lepe pozdrave in besede ter je zaključil zborovanje s pozivom k odhodu na pokopališče pri Sv. Križu, da tam počaste spomin pokojnih tovarišev.
Na pokopališču
Zborovalci so se v avtobusih podali na pokopališče, kjer je ob Endlicherjevem grobu izpregovoril Oton Župančič te-le besede:
Malo pred svetovno vojno je začutilo nekaj naših mladih ljudi v sebi iskro, s katero so se zavedli bistva usode, da človek ne živi samo materijalnega življenja. Tisto, kar je smoter, kar goreče prenaša skozi vse nevolje, skozi vse trpljenje v smrt, daej življenju vrednost. V teh mladih ljudeh se je dramilo kakor hrepenenje žrtvovati mlado življenje. Legli so tovariši v grob, toda iskra, ki je tlela v njih, živi, vnela je mnogo src, da nas bo čas vedno našel pripravljene za vse. Slava pokojnimi«
Prekrasne besede pesnika mladine so vsem navzočim globoko segle v dušo; v turobnem molku so stali s sklonjenimi glavami ob grobu, ki ga je dičil venec, spleten iz rdečih nageljnov, lovorja in trnja ter ovit z jugoslovansko trobojnico — znaki njih goreče ljubezni, trpljenja in zmage. In solnce, dotlej skrito za otožnimi jesenskimi oblaki, je poslalo za hip tja doli svoje blede žarke, kakor bi se tudi ono hotelo pridružiti pozdravu prijateljev nepozabnim pokojnim drugom.
Opoldne se je vršil v restavraciji »Zvezdi« skupen obed, nakar so se Preporodovci razšli z iskreno željo, da bi se prav kmalu zopet zbrali.
Preporodovci N j. Vel. kralju
Na svojem sestanku v nedeljo dopoldne so Preporodovci sklenili poslati Nj. Vel. kralju okusno opremljen poseben izvod knjige prof. Iv. J. Kolarja z zgodovinskim opisom pokreta Preporodovcev.
Velik ribarski zavod v Bohinju
V Bohinjski Bistrici grade moderen ribarski zavod za gojitev plemenitih rib - Vrednost letne produkcije bo znašala 2 milijona Din
Ljubljana, 4. novembra.
Kot se nam poroča, gradi banska uprava
v	Bohinjski Bistrici velik ribarski zavod. Gradnjo vodi bavarski strokovnjak in bo zavod zgrajen po vzorcu državnih bavarskih zavodov.
Zavod se bo pečal z vzgojo postrvjega zaroda in enoletnic, dalje z vzgojo sulcev ter vseh drugih vrst plemenitih rib, ki se bodo iz tega zavoda prevažale v vode Dravske banovine. Poleg tega bo zavod produciral letno okoli 20.000 kg jedilnih
postrvi. Postrvjega zaroda bo produciral letno 2 do 3 milijone ter preko 300.000 enoletnic. Novi zavod bo začel poslovati že koncem tega meseca ter bo dosegel polno produkcijo leta 1931. Vrednost letne produkcije tega zavoda bo znašala letno preko 2 milijona dinarjev.
Kot čujemo, se dela nato, da se priklopi temu zavodu ribarska šola za vzgojo ribar-skih čuvajev in drugih strokovnih nameščencev v ribji stroki.
Zopet drzen vlom v Brežicah
Vlomilec se je skril v Attemsovo prvega nadstropja
Brežice, 1. novembra.
Brežičani se še niso pomirili po zadnjem velikem vlomu v glavno zalogo toba!:«, ki se je dogodil v četrtek 23. oktobra, ko se je te dni razvedeli bliskovito vest o novem drznem vlomu. To pot je vlomilec obiskal pisarno graj-ščine, ki je last slovenjebistriškega g. Attemsa.
Pisarna, v katero je vlomil, je v prvem nadstropju brežiške grajščine. — V njo se vstopi desno iz hodnika, kakršni so v takih starih poslopjih. Tat se je pod večer gotovo skril v hodniku in ga je hišnica ulija Petanova najbrž zaprla v grajščino, ko je zaprla vežna vrata.
Vlomilec je nemoteno opravil svoj zločinski posel. V desnem traktu, kjer jo pisarna, jo namreč samo stanovanje Attemsa, ki je pa po njegovem odhodu v Kindsburg ostalo prazno. Tako ni mogel nihče slišati, ko je vlomilec vlomil v vrata v pisarno. Sicer stanuje v gradu v drugem traktu več rodbin, ki pa niso slišale nič sumljivega, kar priča, da je vlomilec bil zelo oprezen.
Z vlamljanjem vrat v pisarno tat ni imel dosti dela, ker so dajo odpreti vrata z enostavnim orodjem.
V	pisarni je našel ročno blagajno, v kateri je bilo 6.000 Din gotovine in vrednostni papirji, katerih vrednost pa še ni ugotovljena, tako da je tat odšel z obilnim plenom.
Ko je imel denar v rokah, ni dolgo pomišljal, kako bi pobegnil. Vedel je, da so vežna vrata zaprta, za to je odprl okno in se spustil po vrvi iz prvega nadstropja na tla. Bil je takoj na prostem, ker na tej strani ni ograje.
Kdo je drzen vlomilec? se vprašujejo Breži-2ani in ugibajo zdaj o tem zdaj o onem, ki je na slabem glasu in ki bi mu čbv.iK pri] isal tak zločin. Vendar je vse to samo ugibanje in
grajščino ter pobegnil po vrvi iz z obilnim plenom
težko je koga osumiti kar tako brez dokazov. Vsi so pa mnenja, da je vlomilec isti, ki je pred tedni vlomil v glavno zalogo tobaka v Brežicah.
Gotovo je nadalje, da je bil zelo dobro poučen o razmerah v grajščini in posebno še o grajščinski pisarni. To bo morda za enkrat edini znak, ki bo olajšal zasledovanje zločinca in morda tudi omogočil, da bodo orožniki dobili za njem sled in ga prijeli. Poznal je v pisarni in grajščini vsak kotiček in je vlomil po dobro premišljenem načrtu. Vlom se je zgodil v četrtek zvečer. V petek zjutraj okoli 6. ure je hišnica ga. Petanova odkrila vlom, ko je hotela pospraviti, kakor običajno, pisarno. Obvestila je takoj orožnike, ki so na licu mesta ugotovili dejanski stan in začeli takoj iskati in poizvedovati za lopovom.
Vse kaže, da je v Brežicah ali v okolici rafiniran vlomilec, ali morda cela tolpa, ki vlamlja po načrtih in z največjo spretnostjo in drznostjo. Orožniki doslej niso nikogar aretirali v zvezi s tem vlomom, kakor tudi ne z vlomom v tobačno zalogo.
čudna zgodba z mrličem
521etni hlapec pri špediterju Koširju v Celju na Kralja Petra cesti, Avlič Martin je v soboto zvečer pil v veseli družbi v gostilni Kus na Glavnem trgu. Od preobilo zaužitega alkohola ga je o polnoči zadela srčna kap in se je mrtev zgrudil na tla. Njegovi veseli tovariši pa so mislili, da je samo pošteno nadevan ter so odhiteli k njegovemu službodajolcu po ročni voziček, ga naložili nanj in nod peljali na dvorišče njegovega gospodarja. Ko je drugo jutro stopil na dvorišče je z začudenjem zapazil svojega mrtvega hlapca.
Kultura
G. Verdi: Moč usode
Kaj pa je tebe treba bilo? S tem hočem reči, da imamo za sedaj laške glasbe na opernem repertoarju dovolj. Ne rečem tega radi političnega položaja, ta končno na umetnost ne bi smel vplivati. Pač pa je stvar taka, da n. pr. Verdijeva najboljša dela že poznamo, in kar P™*?? z“ njimi, je manj vredno. No, kakšen »Fallstaff« bi bil dobrodošel, pa je pri nas menda neizvedljiv. Moč usode je za izvenitali-janske odre restavriral VVerfel (besedilo) in sem pred petimi leti slišal to opero v praškem nemškem gledališču, v vlogi Alvara je imel velik uspeh naš Adrian. Vendar se opera čez dve sezoni ni držala. — Besedilo: krvavo, trije mrtvi, vsi padejo od Alvara, ki je poleg Leo-nore najmehkejši in najboljši med njimi. Vmes *?ixxa ne ansambelske slike: samostan, sej-misče, gostilna... Prav sijajna komična vložka:
m dobivajo jedi na samostanskem dvorišču. Tam je radi vzorne Jankove vokalizacije prišel duhoviti Štritofov prevod prav do ve-r^sba: kakor Rigolettu, Traviati, da slutiti Aido in na mestih Wagnerjevo bližino. Vendar čist Verdi, morda manj duhovit nego v prej imenovanih operah. Scenerija in režija: umestna. Orkester: ima podrejeno vlogo, rešil Jo je dobro. Dirigiral je Neffat. Solitisti: Jura-niceva mnogo boljša kot v Lohengrinu, proti Koncu malo utrujena, v igri ni mnogo preti-. 1? x? ,Ler .1* temperament pri Verdiju na mestu. Najboljša v mirnih scenah in v pianu. Ma c: velika vloga, proti koncu tudi utrujen. Dinamično preveč v ekstremih. Pianissimo zelo aober, fortissimo manj. Vmesnih dinamičnih stopenj se poslužuje prav malo. Grba ▼ zelo naporni vlogi do konca dober. Rumpel in Jan-
ko prima. Janko je iz nagajivega fratra-vra-tarja naredil najživahnejšo figuro opere, Rumpel je pravilno povdaril monotonega in pobožnega priorja. Zupan in Kogejeva bi morda iz malih, nehvaležnejših vlog lahko nekaj več naredila. Kogejeva je zadnji čas tako zaposlena, da je njena žilavost občudovanja vredna. Ansambli so pa precej pomanjkljivi — ali so prezaposleni in izmučeni ali pa je bila premijera prezgodaj.
Za letos je napovedana Puccinijeva »Turan-dot«, ki zahteva ogromno in drago opremo. Ali bi ne bilo mogoče namesto nje kaj boljšega in cenejšega? Na primer Janačkova »Jenufa« 8 Thierryjevo. Jenufe že nekaj let nismo slišali, čeprav bi bila naša narodna dolžnost, da bi jo imeli stalno na repertoar' ■ — Slavko Osterc.
Nušic: Gospa ministrica
V	soboto smo kot prvo novo komedijo letošnje sezone videli premijero Nušičeve tri-dejanke Gospa ministrica, katere »dejanje se vrši na križišču današnje in pretekle dobe«, kakor je zapisal avtor sam. Nušič je pri nas že od zdavnaj poznan in priljubljen komedijo-graf, njegove stvari imajo ponavadi namen, iz duševnega družinskega in narodnega življenja vzeti kako majhno, omembe in graje vredno razvado ali lastnost in z rahlo satiro podčrtati, kar je črnega in zlega. V njegovih igrah — Navadnega človeka in Svet smo že pred leti videli v Ljubljani — je vedno mnogo lahkega smeha, solnca in jasnega zraka.
Z Gospo ministrico pa je Nušič segel nekam dalje in bliže: napisal je satiro življenja in ljudi, kakršni so se do nedavno kretali na periferiji naše najvišje politike. V Gospej ministrici je upodobil preprosto uradniško ženo, ki šiva hlače doma in išče do prvega na posodo
200 Din, pa se "ji nenadoma zvrti in zmede v glavi, ko njen mož pošlje po cilinder domov in se potem vrne z dvora minister. Zgodba sama je prepletena še s pisano mešanico družinskih in sorodstvenih odnosov, ki so v takih položajih imeli eno najtehtnejših besed in ki so po svoji drastičnosti za naše občinstvo pravzaprav novost. Nerodno je samo, da avtor igre, ki jo je v prvem dejanju zastavil s prav krepkimi realističnimi potezami, ni z enako silo razpletel do konca in da je satiro na nekaterih mestih zbanaliziral na neprijetna pogajanja za roko omožene ministrove hčere. Toda vkljub vsemu je Gospa ministrica komedija, ki nudi vesel vpogled v pisano galerijo zanimivih, resničnih tipov iz življenja našega polpreteklega časa in zaradi tega, zaradi preproste, pa jasne, pregledne Lipahove režije in zaradi vsega, kar je storil vsak igralec zase in vsi skup, je igra pred občinstvom dosegla lep uspeh.
Naslovno vlogo je kreirala ga. Juvanova, ki je podala lep, živ, od vrha do tal dograjen lik preproste gospe ministrice; ga. Juvanova je pač igralka, ki zna efektno oblikovati s samo neposredno živostjo resnice, ne da bi ji bilo treba segati po kakšnih posebnih, nalašč zato iskanih teatrskih sredstvih. Njenega malo lahkoživega, pa simpatičnega zeta je dostojno, z nekaterimi prav lepimi prizori, pa menda vendarle z malo pretiranim humorjem podal Dane š ; njegova diskretna, prijetna, mlada žena
ie bila gdč. Boltarjeva. Na čelu sorodstva e stala močna, ostro dognana figura ujca Vaša, ki ga je dal C e s a r, ostale sorodnike so z izrazitimi obrazi predstavili ge. Medvedova, Gabrijelčlčeva, Rakarjev a, Jerman, Potokar, Sancin. Resnična sobarica Anka je bila gdč. Danilova, sijajen pisar administrativnega oddelka je bil K r a i j, fini- sekretar zunanjega ministrstva Želez-
nik, v skladu so bili Bratina, Plut, zlasti Kaukler, Smerkolj itd., čisti imeniten paglavec Raka je bila gdč. K u k č e v a.
Občinstvo, ki je docela napolnilo gledališče, se je do dna navžilo smeha.	fri.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA
Začetek ob ‘20. uri zvečer Torek, 4. novembra: Kraljična Haris. Red B. Sreda, 5. novembra: Gospa ministrica. Red E Četrtek, 6. novembra: Razbojniki. Red D. Petek, 7. novembra: zaprto.
OPERA
Začetek ob 20. uri zvečer Torek, 4. novembra: Vesela vojna. Red A, Sreda, 5. novembra: Zaprto.
Četrtek, G. novembra: Moč usode. Red B. Petek, 7 novembra: Simfonični koncert v limonski dvorani.
MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Torek, 4. novembra ob 20. uri: »Dnevi našega življenja«. Red C.
Sreda, 5. novembra: Zaprto.
Četrtek, 6. novembra ob 20. uri: »Sveti plamen«. Red B. Kuponi.
*
lz mariborskega gledališča. V torek, 4. t. m. bo prva repriza igrokaza Leonida Andrejeva »Dnevi našega življenja«. Letošnjo premijero tega dela je sprejelo občinstvo kar najtopleje in sc pričakuje tudi pri nadaljnih predstavah velik obisk. Ab. C. — »Lutka* je zelo zabavna in melodijozna opereta znanega komponista Andrana ter se šteje med klasične operete. Njuna premijera na mariborskem odru bo v najkrajšem času. Režira gosp-Trbuhovič.
Dnevne vesfi
— Sprejem strank pri ministrstvu m socijal-no politiko. Ministrstvo za sooiialno politiko in narodno zdravje je uvedlo z današnjim dnem drugi spored službe v svojem kabinetu. Odslej ee bodo privatne stranke sprejemale vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. in pol, izvzemši dneve, kadar ministra ni v Beogradu.
— Starešinska zveza »Jadrana« v sredo 5. t. m. nima svojega običajnega sestanka, ksr se vrši v soboto 8. t. m. ob ‘20. uri v prosti mb hotela Tivoli pozdravni večer novim članom J. N. A. D »Jadrana«, na katerega so prisrčno vabljeni tudi vsi gg. starešine. — Odbor.
— Klub »Triglav« v Beogradu. Dne 25. oktobra se je vršil letni občni zbor, na katerem se je ugotovilo, da je klub v prvem letu svo-
iega obstoja lepo uspeval. Nabavil si je potre->en inventar za opremo svojih prostorov, ki Jih ima v Knez Mihajlovi ulici št. 16. Tu so članom na razpolago časopisi in družabne igre. Mesečna članarina za letos znaša Din 15, a za dijake Din 5. Ker odbor želi povečati Število članov, da bi se tako življenje v klubu lepše razvijalo, prosi tudi s tem vse, ki žele v klub vstopiti, da svojo željo javijo na naslov kluba. Nov odbor je sledeči: predsednik dr. Kravina, odborniki ga. Danica dr. Mojzerjeva, gdč. Leskovic, gg. dr. Zorec, mr. ph. Rožman, dr. B. Pirc.
— Jugoslovanski (sladkor v Albaniji. Naš
izvoz sladkorja v Albanijo je vedno živahnejši. Doslej smo izvozili tja nad 150 vagonov sladkorja. Po slenitvi pogodbe med Jugoslavijo in Albanijo, se bo pa izvoz gotovo še povečal.
V	Albanijo izvažamo tudi les in cement.
— Propad velepodjetja v Veliki Kikindi. V Veliki Kikindi so pred dnevi aretirali lastnike veletvrdke z žitom Djomparin in dr. Obtoženi &o, da so prodali za 5 milijonov žita, ki jim je bilo poverjeno v komisijo, in denar poneverili. Več upnikov je zaman prosilo, naj tvrdka poravna svoje račune, tako je prišlo na dan, da je podjetje plačila nezmožno. To se je razvedelo in nekega dne se je zbrala pred pisarno množica upnikov, ki so zahtevali poravnavo računov. Oblasta so takoj uvedle preiskavo in ugotovile, da ima podjetje v blagajni samo 8000 Din in 2 vagona pšenice v skladišču. Trgovci so ji pa zaupali žita za 5 milijonov Din. Oškodovanih je več trgovcev in posestnikov iz mesta in okolice. Propad veletvrdke je vzbudil veliko senzacijo, ker so vsi mislili, da je ena naših najbolj solidnih tvrdk z žitom.
— Tovarna Jo«. Reich sprejema mehko in fikrobljcno perilo v najlepšo izvršitev.	600
— Svečano ustoličenje reis-ul-uleine. V petek do(p. so proslavili na zelo svečan način g. Hadžija Hafisa Ibrahima Efendija MagJajlača kot vrhovnega poglavarja vseh Muslimanov v Jugoslaviji. Ob 10 in pol dopoldne so se začeli zbirati v beograjski džamiji povabljeni gostje. K ustoličenju so prispeli ministri general Hadžič, inž. Sernec, dr. Srškič, dr. Maksimovič, dir. Demetro-■vtič, g. Uzunovič, dr. Frangež in drugi, ki se milijo v Beogradu. Kmalu za njimi je prispel beograjski župan g. Nešič z uglednimi meščani, za njim pa ministrski predsednik in notranji minister general Peter Živkovič, katerega so pred džamijo pozdravili reis-ul-mlema in uradni zastopniki Muslimanov. Ustoličenja so se udeležili tudi mnogi inozemski poslaniki, med njimi gg. Babinski Flieder, von Hassel in drugi. Točno ob 11. uri je prispel Nj. Vel. kralj Aleksander. Kralja je spremil v cerkev reis-ul-ulema sam in je Nj. Vel. zasedlo improviziran prestol. Zatem so se na znak reis-ul-uleme g. MaglajJiča pričeli verski obredi, ki so trajali precej časa. Po končanih obredih so prečitali pooblastilo, s katerim se novi reis-uil-uilema postavlja r,a ■vrhovnega poglavarja muslimanske veroizpovedi v Jugoslaviji in ee mu izročajo njegovi posli. Nato je imel reis-ul-ulema Maglajlič daljši govor. Z njegovim govorom so se obredi zaključili. Nj. Vel. kralj je v spremstvu vlade in diplomatskega ibora zapustil džamijo. S tem je biila svečanost končana.
— Rezervni oficirji se obveščajo, da je izdalo ministrstvo saobračaja odlok, po katerem bodo od 1. januarja 1931 dalje izdajale legitimacije za trikratni popust na železnicah in ladjah le komande vojnih okrugov, kamor je rezervni oficir pristojen in kakor to predvideva člen 11. pravilnika o voznih olajšavah. — Tozadevne formularje ima v zalogi Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani (Kongresni trg 1). Formular stane 2 Din.
— Z« jugoslovenska Matico je daroval g. Rev. Matej Kebe 500 Din mesto venca na grob nesrečnih tržaških narodnih žrtev. Plemenitemu darovalcu iskrena hvala 1
— Smrt 14 Jugoslovanov v kanadskem rudniku. »Kanadski glas«, ki izhaja v Winpegu, poroča, da je zahtevala zadnja rudniška katastrofa v Blakeburni življenje 14 Jugoslovanov, med temi so 4 Slovenci, in sicer Franjo J e r o š e k , iz vasi Laboviče, občina Komenda, srez Kamnik. Bil je star 28 let in ni bil oženjen. Ima brata v Princetonu, B. C. Druga žrtev je Jakov V i -d o š, rodom iz Črnomlja. Bil je star 28 let in neoženjen. Prišel je v Kanado leta 1905. Tretji je Josip Nagode, rojen v vasi Rota v srezu Rogatec. Bil Je star 35 let ter zapušča ženo in pet otrok. Četrta smrtna žrtev je Franjo Plut iz vasi Lukovice, občina Metlika. Bil je star 24 let, neoženjen. Prišel je v Kanado leta 1926.
— Thurn Taxis je izgubil proces. Knez Thurn Taxis je izgubil proces proti naši državi za odškodnino 40 milijonov Din tudi na zadnji instanci v Beogradu. Samo za koleke je izdal
nad 1 milijon Din. Zdaj se bo pritožil pri mednarodnem razsodišču v Haagu.
— Zločin brezsrčne matere. Ko je neka mati na vse svetnike v Zagrebu popravljala grob svojega pred letom umrlega otroka, je med kopanjem jemlje nenadoma zadela ob glavo nekega novorojenčka. Vsa preplašena je obvestila upravo o strašni najdbi. Komisija je nato odkopala iz globine kakih 10 cm truplo dobro zavitega novorojenčka, ki ga je brezsrčna mati najbrž umorila in zakopala na pokopališču.
— Strup in nož. V Banjiluld si je neki Vid Govedar, tajnik banske uprave, star že 65 let, na prav nenavaden način vzel življenje. Zaklenil se je v sobo in izpil najprvo stekleničico strupa, potem si je pa še zasadil nož v prsa.
OSIP OLUP
" LJUBLJANA, Stari trg 2.
Za gospode in dečke velika izbira oblek, klobukov, čepic, kravat in perila lastnega izdelka. Po najnižjih konkurenčnih cenah.
— Beg dveh kaznjencev. V kaznilnici v Novem Sadu je neki kaznjenec izrabil priliko, ko je vratar odprl dvoriščna vrata, in je pobegnil. Vratar ga je hotel zadržati, pa ga je kaznjenec pahnil na tla. Med tem sta poskusila svojo srečo še dva druga kaznjenca in sta tudi pobegnila. Enega so kmalu nato prijeli, dvema se je pa posrečilo pobegniti.
— »Škodljivci na sadnem drevju« je naslov predavanju, ki ga priredi podružnica »Sad. in vrt. društva« v Ljubljani, v sredo 5. t. m. točno ob 19 45. uri v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. Josip Štrekelj. Kdor hoče imeti zdrava drevesa in obilen sadni pridelek, naj pride na predavanje, ki je brez vstopnine.
Oglejte si
bogato zalogo kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane v raznih kvalitetah in barvah pri tvrdki z železnino	103
STANKO FLORJANČIČ Ljubljana	Sv. Petra cesta 35.
— Vreme. Še vedno imamo nestalno in deževno vreme. V nedeljo ponoči je nad Ljubljano in okolioo divjala silna nevihta. Ljubljanica in njeni pritoki so močno narasli. Barometer je zelo padel. Včeraj se Je gibalo baro-metersko stanje med 747-2 in 762-1. Barometer je včeraj ob 7. uri zjutraj kazal: Ljubljana 7497, Maribor 747-2, Zagreb 7483, Beograd 755-2, Sarajevo 755’7, Skoplje 762’1, Mostar 759, Split 7551, Rab 7498, Vis 7551. Včerajšnja jutranja temperatura se je gibala med 4 in 18 stopinj C. Najnižja temperatura je bila v Južni Srbiji, dočim se je po drugih krajih močno dvignila. Termometer je včeraj ob 7. uri beležil: Ljubljana 14-8, Maribor 14, Zagreb 16, Beograd 14, Skoplje 4, Sarajevo 14, Mostar 17, Split 17, Rab 18 in Vis 12. Včeraj je povsod močno deževalo. V Ljubljani je do 7. ure zjutraj padlo 8-3 mm dežja, v Mariboru pa celo 20 mm. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 12-4 C, a najvišja 1? °
Hjuhljana
Torek, 4. novembra 1930, Karol. Pravoslavni: 22. oktobra 1930, Dragotin.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Piccoll na Dunajski cesti in Hočevar v šiški.
*
■ Simfonični koncert. Ravnatelj opere Mirko Polič bo dirigiral v petek 7. t. m. prvi simfonični koncert letošnje sezone. Vsa tri dela, ki so na programu tega koncerta, so za Ljubljano novost in se prvič javno izvajajo. Prva točka sporeda je Glazunov koncert, katerega igra violinist Karel Rupel z velikim orkestrom, ki ga tvorita naš operni orkester in pa orkestralno društvo Glasbene Matice. Nato sledi pet Ma-lerjevih žalnih pesmi mrtvi deci, katere nam zapoje s svojim prekrasnim glasom ga. Thierry-Kavčnikova.' Sklepno točko programa pa tvori Čajkovskega simfonija IV. To Je eno najlepših del slavnega ruskega komponista. Orkester je v svoji polni sestavi, kolikor jo pač premorejo naše razmere. Zastopani so prav vsi instrumenti in to v polnem številu. Ravnatelj Polič nam s svojo umetniško osebnostjo garantira za v resnici umetniško izvedbo. Oba sodelovalca ga. Thierry-Kavčnikova in Karel Rupel pa bosta samo še povzdignila umetniški nivo celega izvajanja. Ker je to prvi simfonični koncert letošnje sezone, smo prepričani, da bo poset odgovarjal našemu pričakovanju. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah se dobivajo v Matični knjigarni.
■ »Vesela vojna« pod taktirko dr. Švare, v režiji g. Povheta in z zasedbo glavnih vlog: ga. Poličeva, ga. Ribičeva ter gg. Gostič, Peček, Povhe in Simončič se bo ponovila v torek, dne 4. t. m. za abonma reda A. Celo delo prevejajo zdrav humor in pa prelepe Straussove melodije.
■ Ljubljanska drama ponovi danes 4. t. m. Leskovčevo dramo »Kraljična Haris« v premi-jerski zasedbi in v režiji g. Frana Lipaha. Predstava se vrši za abonente reda B. Kraljična Haris je izvirna drama, ki jo je napisal
eden najbolj talentiranih slovenskih dramatikov, pokojni Anton Leskovec. — Jutri bo prva repriza Nušičeve komedije »Gospa ministrica«. Komedija, ki drastično opisuje naše družabne razmere v pravkar pretekli dobi, je pri premi-jeri sijajno uspela. Komični prizori spravljajo občinstvo v smeh, ki ne neha. Predstava je za abonma reda E.
■ Trgovsko bolniško in podporno društvo naznanja, da posluje počenši s ponedeljkom 3. novembra t. 1. v novih uradnih prostorih v »Trgovskemu domu«, Gregorčičeva ul. 27. Do ureditve telefonske mreže je klicati v nujnih slučajih št. 2978.	715
■ Avtomobilisti, pozori Mestno načelstvo v Ljubljani prejema dan za dnem ogorčene pritožbe proti raznim vtomobilistom, ki v sedanjem deževnem vremenu z brezobzirno naglico vozijo po mestnih ulicah, tako da na obe strani več metrov daleč brizga blato in voda izpod avtomobilov ter maže pasantom obleko. Da napravi temu početju konec, poživlja mest. načelstvo one osebe, ki bi jim avtomobilisti s tako brezobzirno vožnjo onesnažili obleko, naj številko dotičnega avtomobila prijavijo najbližjemu stražniku, ki mu naj obenem tudi pokažejo po avtomobilu jim prizadeto škodo. Mestno načelstvo bo s strogimi kaznimi zavarovalo meščanstvo pred takimi vozači.
■ Drzen konjski tat. Kakor poroča orožniška postaja v Št. liju v Slovenskih goricah, je neki hlapec svojemu gospodarju Viljemu Eberlu v Št. liju odpeljal ponoči 28. oktobra 2 konja. Hlapec si je preskrbel tudi živinske poitne liste, glaseče se na gospodarjevo ime. Posestnik Viljem Eberle je oškodovan za 10.000 Din.
■ Danes vijolinski koncert vijolinskega virtuoza g. Karla Rupela ob 8. uri zvečer v koncertni dvorani Nar. žel. glasbenega društva »Sloga« v Ljubljanskem dvoru (Pražakova u-lica). Na klavirju ga spremlja kons. g. Marjan Lipovšek. Vstopnice od 2 do 6 Din se dobe pri koncertni blagajni od 7. ure zvečer dalje.
■ Mnoge nesreče. Od petka do včeraj opoldne se je v Ljubljani in drugod primerilo več težjih nesreč. Bili sta 2 motociklistični odnosno avtomobilski nesreči. V Spodnji Loki pri Krašnji, srez Kamnik, se je primerila težja nesreča s karambolom avtomobila in kolesarja. Neki ljubljanski avtoizvošček je zadel v kolo -gostilničarja Janeza Nakrsta iz Krašnje. Težko poškodovanega so Nakrsta prepeljali v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je resno.
■ Tragična smrt dečka. Kakor smo že poročali, je v četrtek 80. oktobra privozil na dvorišče hiše št. 53 na Sv. Petra cesti neki voznik voz, naložen z deskami. Okoli voza so skakali dečki. Nesreča je hotela, da je prišel pod voz, katerega je konj potegnil, 4-letni deček Ignacij Velikonje. Težko poškodovanega dečka so prepeljali v javno bolnico. V nedeljo je mali Ignacij podlegel poškodbam kljub temu, da so se zdravniki trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Rodbini g. Velikonje naše sožalje I
■ Tatvine. Slugi v frančiškanskem samostanu v Spodnji šiški je neznan tat odnesel karbidno svetiljko, vredno 50 Din. Svetiljka je bila pritrjena na kolo, katero je tat pustil na miru. — Pri stavbni tvrdki inž. Tornago zaposlenemu delavcu Francetu Zarabcu je tat odnesel več obleke, perila in drugih malenkosti v skupni vrednosti 672 Din. Zarabec je imel vse stvari shranjene v kleti. — Na Šmartinski cesti št. 13 stanujočemu delavcu Ludviku Korošcu je neznan tat odnesel delovno obleko, vredno 200 Din.
■ Aretacije. Policijski organi so imeli prva dneva v novembru prav mnogo posla. Samo od nedelje do včeraj opoldne so prijeli in odvedli v policijske zapore 8 oseb, med temi 2 tatova, a ostale zaradi razgrajanja, izgredov in nedostojnega vedenja. Prijet je bil tudi drzen kolesarski tat.
■ Nočni napad. Pri stavbni tvrdki Battelino zaposleni zidarski pomočnik Viktor Puklavec se je v nedeljo po noči vračal s Kodeljevega proti domu. Stanuje v mestu v Streliški ulici. Ko je šel po Kodeljevem, ga je neki neznanec počakal in zahrbtno napadel. Dal mu Je več u-darcev po glavi. Puklavec »e Je nezavesten zgrudil na tla. Pozneje so ga tam našli ljudje ter odnesli v neko privatno hišo. Včeraj popoldne je prišel v javno bolnico. Na glavi nima nikakih vidnih znakov o kakem udarcu, pač pa toži o hudih bolečinah v možganih. Kdo bi bil napadalec, Puklavec ne more nič točnega povedati.
TVORNICA CIKSIlil
m Šolski upravitelj Josip Golob umrl. Včeraj ob 8. uri zjutraj je umrl v Vuzenici v starosti 44 let tamkajšnji šolski upravitelj g. Josio Golob. Podlegel je zavratni bolezni, za katero je bolehal že več let. S pokojnim Golobom je preminul eden najagilnejših narodnih delavcev v Vuzenici, ki je užival velik ugled med ljudstvom. Od ustanovitve Sokola je bil njegov agilni blagajnik. Nad 13 let pa je bil tajnik gasilskega društva in odbornik mnogih drugih narodnih in humanitarnih korporacij. Zapušča ženo in emega otroka. Pogreb bo v sredo 5. nov. ob 15. uri.
m Tečaj češkega jezika. Od začetka novembra do konca aprila bo pouk češkega, jezika v tečajih ČJL. Prijav je že toliko, da bo treba najmanj šest vzpordenih tečajev. Udeležen:i se vabijo, da se zberejo danes r torek 4. novembia ob 18. uri na II. dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici, da se domenijo glede učnih ur.
m Nabiralna akcija pred pokopališči. V soboto in v nedeljo so požrtvovalne članice Mariborskega slovenskega ženskega društva pred starim in novim mestnim pokopališčem nabirale prispevke za revno deco, ki bo prihodnje leto odposlana v počitniško kolonijo v Šmartnem na Pohorju in so nabrale preko 6000 Din. Na Mag-d&lenskem pokopališču je pa pobiral prispevke Rdeči križ e Pobrežja.
m Rojstva in smrti. V mesecu oktobru je bilo v Mariboru rojenih 89 otrok, 41 moškega in 48 ženskega spola. V istem času je umrlo 50 ljudi, 25 moških in 25 žensk. Porok je bilo 46.
m Napad na Trgu kralja Petra. Ko se je v nedeljo pano zjutraj vračal strojni ključavničar Ivan Dreisiebner preko Trga kralja Petra proti domu, so ga nenadoma napadli trije neznanci ter ga s palicami in pestmi pobili na tla. Zado-bil je več ran, katere »o mu obvezali na rešilni postaji. Napadalci doslej še niso izsledeni.
m Napad iz zasede. V bližini Zitečke vasi sta v noči od petka na soboto dva še neznana fanta napadla iz zasede 26letmega poljskega delavca Leopolda Germaca, ki ee je vračal z dela od neke posestnice. Neznanca sta Germaca obdelala z noži tako nevarno, da je moral v bolnico.
m Na Dunaju aretirana tatova. Dunajska policija je te dni izročila mariborski 181etno Manijo J. in delavca Albina V., ki sta pred tedni odnesla Marijini gospodinji na Koroški cesti več perila, obleke in drugih predmetov ter na to pobegnila v Avstrijo, kjer sta bila na Dunaju aretirana. Pri njima eo našli tudi par nizkih moških čevljev, katere sta tudi gotovo ukradla.
m Uboj v Slovenskih goricah. V noči od nedelje na ponedeljek eo ee v neki gostilni pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah stepli pijani fantje in pri tem tako obdelali in razmesarili 851etnega viničarja Julij« Frasa, da je med prevozom v bolnico umri.
Celje
* Turoben pogreb podporočnika Stanka Lojke. Krsto s truplom mladega oficirja so v petek zvečer prepeljali iz Zagreba v Celje. V petek zjutraj so vagon odprli in je imelo občinstvo dostop do krste, častno stražo eo Imeli podoficirji celjskega polka. Krsta je bila zasuta s cvetjem in venci. Nepregledna množica se je prišla poslovit od mrtvega junaka. Ob 11. je prikorakala častna četa na kar se je po blagoslovitvi trupla razvil dolg prevod na mestno pokopališče. Za sorodniki je šel celokupni oficirski zbor ter člani celjskega aerokluba. Bil je mračen jesenski dan In zvoknl vojaške trombe so se žalostno razlegali po zadnji poti Stanka Lojka. Na pokopališču, kjer »o ga položili poleg pred štirinajstimi dnevi premiluga brata je spregovoril tovariš letalski oficir in mu želel, da naj sladko spi v sveti jugoslovanski zemlji.
* Nova sokolska četa t Galiciji pri Celju. V nedeljo 19. oktobra se je ustanovita v Galiciji sokolska četa. Program sokola kraljevine Jugoslavije je raztolmačil g. Maks Pivec, učitelj ix 2aka. Naj se nova četa krapko razmahne 1
* Smrtna kosa. V javni bolnici so umrli dne 1. novembra: 061etni posestnik Zalar Andrej iz Kranjčiče pni Sv. Juniju ob juž. žel., 52] etn i vojiii invalid Škrinjar Ivan iz Žič pri Konjicah.
V	mestu so umrli dne 1. novembra v Ozki ulica št. 5 Motnikar Anton 8mese£ni sin delavca, na Kralja Petra cesti št. 18 Jindra Sonja 4 tedne stara hči knjigovodje; dne 2. novembra v Prešernovi ulici 21 dr. Schurbi Avgust odvetnik in ■posestnik star 82 let v mestni ubožnici 861etni delavec Slemenik Josip.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je dne 30. oktobra umrl na davici 2-letni Zupančič Avguštin, sin rudarja iz Hude Jame.
* Nova stavba. Trgovec Bremec Anton je zaprosil pri mestnem stavbnem uradu za gradbeno dovoljenje za enonadstropno hišo na Miklošičevi ulici, v katere spodnjih prostorih bi napravil remizo za avtomobile.
* Mestna knjižnica na Vrazovem trgu je v mesecu oktobru izposodila 1128 strankam 2321 knjig, kar je doslej največje število izposojenih knjig, ki ga je knjižnica dosegla.
* Lopata pri Celju. Pred letom dni se je tu ustanovilo prostovoljno gasilno društvo iz kmetskih mož In fantov. Društvo si je vkljub slabim denarnim razmeram naših krajev nabavilo agregat, ki ga je stal čez 30 000 Din. Načelnik g. Ivan Kranjc se ni strašil nebenega pota za nabiranje prispevkov za društvo. Agilnemu, za posnemanje vrednemu društvu želimo, da koraka po začrtani poti v prospeh ljudstva.
* Velik zaboj s kuhinjsko posodo je našel trgovec Šitanc na Ljubljanski cesti v veži svoje hiše. Naslednji dan se je zglasil neznan moški ter zahteval zaboj, češ, da ga je v veži »shranil«. Ko je videl, da mu trgovec ne verjame, se je naglo odstranil in ee ni več vrnil. Policija preišče vso zadevo.
Vsi sveti
£ :*■ - ■ ■ >**•*
Ljubljana, 3. novembra. Ljubljana se je letos sicer na trajdiioijomalen, toda siostojen način oddolžila pokojnikom, ki počivajo na vseh ljubljanskih pokopališčih. Primerne svečanosti so se vršile že v soboto popoldne, glavna svečanost pa v nedeljo.
Kakor vsako leto, so tudii letos poskrbeli zavedni šentjakobčarai, da so okrasili grobove žrtev avstrijske justice na Suhem bajerju, kamor je v so-boto popoldne prišlo do 500 ljudi. Šentjakobski župnik g. Janko Barle je opravil cerkvene molitve ter se v lepem govoru spominjal nepoznanih žrtev. Pevsko društvo »Krakovo-Tnnovo« je ob grobu zapelo več žalostink, nakar so »e ljudje v posameznih skupinah razšli. Grobovi so bili prav lepo okrašeni z zelenjem in na vsakem grobu je gorela lučka.
Glavna svečanost pri Sv. Križu
Na novem pokopališču pri Sv. Križu je bila glavna svečanost. Oba dneva so prihajale na pokopališče ogromne mase ljudi, eni peš, drugi z avtobusi. Čemijo, da je prišlo na pokopališče do 30.000 ljudi.
Ljubljanski gasilci so že v soboto postavili častno stražo pred grob organizatorja slovenskih in jugoslovanskih gasilcev pok. J. Barlcta, a tudi grobove onih gasilcev, ki so postali žrtve svojega vzvišenega in požrtvovalnega poklica, so parv lepo okrasili. Gasilka slraža je stala samo v soboto.
Združeni pevski zbori so pod vodstvom pevovodje g. Zorka Prelovca zapeli v nedeljo ob 3. popoldne pri velikem križu na novem pokopališču več žalostink. Ob 15 45 pa se je pred glavnim spomenikom judenburških žrtev vršila svečanost na čast vsem žrtvam svetovne vojne. Te svečanosti so se udeležili komandant mesita general Dragomir Popovič, za mestno občino ljubljansko mag. direktor dr. Miiljutin Zarnik ter mnogi odlični zastopniki raznih korporacij in društev. Postavljena je bila tudi častna vojaška straža, ki ;je pozneje oddala tudi častno salvo. Godba dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika dr. Čerina je zaigrala več ža-lostlnk in pevci so zapeli tudi več pesmi. Bivši vojni kurat, katehet Fran Bonač je imel med svečanostjo prav lep govor, v katerem se je spominjal vseh žrtev, ki so padle za svobodo naše domovine. Njegov govor je napravil na navzoče najglobokejši vtis.
Danes v ponedeljek se je v frančiškanski cerkvi vršila maša zadušnica, kateri so prisostvovali! zastopniki Udružemja invalidov in Zveze bivših vojakov.
Na pokopališču pri Sv. Križu pa je bil danes faredno velik obisk občinstva.
Postavili so si spomenik v naših srcih
Onim petim, ki so si postavili spomenik v naših srcih, Vladimirju Gortanu, Franju Marušiču, Ferdu Bidovcu, Zvonimirju Milošu ter Franju Valenčiču smo se oddolžili na dan Vseh svetih skromno, toda presunljivo in ganljivo. Na rapalski plošči pred'univerzo smo jim prižgali svečke upanja in nade na rešitev ter obsuli njih imena s krizantemami. Mimo smo hodili in se ozrli na brleče svečke in ni bilo očesa, ki ne bi pri tem oroselo. Otirali smo si Bolze vsi, ki smo odhajali od tega mesta.
Slava velikemu Jugoslovanu dr. Ivanu Oražnu!
Množice ljudstva hitijo v teh dnevih na ljubljanska pokopališča. Izredno veličasten in poln pietete do rajnkih je praznik Vseh .svetih. Kakor vsako leto, tako so tudi letos pohiteli aka-demiki-stanovalci Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani tja k Sv. Krištofu, na grob svojega velikega dobrotnika in mecena dr. Ivana Oraž-na> da se na najdostojnejši način poklonijo njegovemu velikemu spominu. Ob tej priliki 60 položil; na njegov grob lep, velik venec iz brš-*Jana in beilih krizantem. Akademik gosp. Jože Kosmatin pa se je v izbranih besedah ganljivo spominjal njegovega dela in življenja. Sredi pokopališča j« krasno pel vod vodstvom dirigenta g. Neffala Akademski pevski zbor večno lepe žalostinke v počast naših velikih mož, ki tu počivajo. In če je komu veljala ta pesem, menim, da je veljala predvsem tudi velikemu in plemenitemu zaščitniku slovenske akademske mladine dr. Ivanu Oražmu.	i
Odkritje spomenika Verovšku in Borštniku
Na Vse svete dopoldne ob 11. uri so odkrili spomenik našima velikima igralcema Ignacu Borštniku in Antonu Verovšku. Spomenik so Postavili na pobudo in s pomočjo prispevkov ■druženja gledaliških igralcev v Ljubljani. Bil izvraeu p0 načrtu arhitekta g. Rormana. p ' Pomeni k je naj prvo blagoslovil župnik g.
lanc Finžgar, nakar je višji režiser prof. Osip 1 e*t v lepem in globokem govoru orisal velika pokojnika in njune zasluge za našo gledališko lupo. njim so njunim manorii vsi navzoči zaklicali trikrat »Slava«!
Na to je prvak zagrebške drame gosp. Hinko osi* v kratkem vznešenem govoru obudil spomine na Borštnika in Verovška, ki sta prva uvei la moderno psihološko igro na našem odru. /agreb mu je bil vedno hvaležen, ljubil ga je an cenil, kolikor je le možno ceniti velikega umetnika. V imenu Zagrebčanov je čestital ljubljanskim tovarišem k postavitvi tega spomenika. Nato je Nučič spregovoril tudi v imenu »agrebškega gledališča, ki se s pijeteto spomi-
liiiuo Nučič in ljubljanski igralci ob grobu
nja svojega dolgoletnega člana in prvaka Borštnika. Zagrebško gledališče ga bo ohranilo v dragem spominu. Slava Borštniku! Slava Verovšku! Nučič je nato govoril tudi kot osehni prijatelj in učenec obeh velikih pokojnikov. Po njegovem govoru so zastopniki igralskih organizacij im raznih društev položili vence in cvetje na grob: Organizacija gledaliških igralcev v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru. Osrednji odbor v Beogradu, uprave ljubljanskega, zagrebškega in mariborskega gledališča in Savez mu-zičara in društvo Soča.
Svečanemu odkritju so prisostvovali zastopniki raznih oblasti, društev in korporacij, polnoštevilno so bili tudi zastopani stanovski tovariši in tovarišice.
Celje, 3. novembra.
Že v petek so mestni avtobusi v velikem številu prevažali ljudi na obe pokopališči, v soboto na praznik pa se je razvijal pravi boj za avtobuse na pokopališčih. Večina Celjanov je svoje pokojne drage že v soboto počastila ter okrasila in razsvetljila njih grobove. V soboto popoldan je bilo tudi največ obiskovalcev kljub deževnemu vremenu. Na mestnem pokopališču so bili vojaški grobovi lepo očiščeni in okrašeni ter je pred vsakim grobom gorela sveča. Pevsko društvo »Oljka« je zapelo žalostinke na mestnem in na okoliškem pokopališču, »Svobo-
njih velikih tovarišev Boštnika in Verovška
da« pa še na bolniškem pokopališču. Tudi v nedeljo je bilo precej obiskovalcev na pokopališčih.
Maribor, 3. novembra.
Sobota in nedelja sta bili tudi v Mariboru posvečeni spominu pokojnih, ki spe na tukajšnjih pokapališčih. Že poprej so romale na vse strani procesije meščanov s cvetjem in venci. Vsa pokopališča so se spremenila v cvetoče gredice. Celo najbolj samotni grobovi niso ostali pozabljeni. Glavni naval se je pa pričel v soboto popoldne. Mestni avtobusi so neprestano obratovali in so v soboto ter nedeljo prevozili krog 10.000 ljudi. Ostali tisoči so šli peš na pobreška in ostala mestna okoliška pokopališča.
Glavni obredi so pa bili v nedeljo popoldne. Iz vseh treh župnih cerkva so šle procesije z duhovništvom, ki je ob ogromni udeležbi vernikov opravilo za rajnke spominske obrede. Na novem mestnem pokopališču na Pobrežju je molil za pokojne vojake garnizijski svečenik Zavadlav, častna četa pa jih je pozdravila s salvo strelov. Tam so tudi peli moški pevski zbori raznih društev. Molitve so izzvenele šele pozno v mraku, ko je hladna rosa dežja pogasila sveče in sta mrak in samota zopet legla na tiha poslednja počivališča rajnih Mariborčanov.
Toplice
1. novembra 1930 se je poročil v tukajšnji župni cerkvi mesar Rudo Zupanc, sin ugledne rodbine krojaškega mojstra Rudolfa Zupanca z gospodično Marijo Gerl iz Doberne. Značilno je, da v rodbini Rudolfa Zupanca vlada vzorna brezmejna družinska ljubezen kakor malokje drugod, katero bode gotovo z zadovoljstvom uživala tudi mlada nevesta ob strani svojega mladega ženina. Zdravstvuj mladi zakonski par.
Rečica ob Savinji
Razsvetljava. Pred 6 leti je nekaj naprednih mož ustanovilo električno zadrugo, ki je montirala na več krajih električne ulične svetilke. Izginile s petrlejke, a električne žarnice se kljub že montirani elektriki iz neznanih vzrokov ne prižiga. In tako je naš trg, ki bi bil lahko moderno razsvetljen, ostal v temi. Preteklo sredo pa se je zgodilo nekaj izrednega. Žica ulične razsvetljave se je utrgala, dobila stik z glavnim vodom in trg je bil na splošno začudenje na mah lepo razsvetljen. Vsi smo pozdravili lepo razsvetljavo, misleč da bode od sedaj trg stalno razsvetljen. Toda žal, motili smo se! Naslednji dan je bil zozvan monter, našel je vzrok nenadne razsvetljave, zvezal pretrgano žico, ulično razsvetljavo primoral, da se še naprej pokori stikalu. Tržani pa smo še naprej v egiptovski temi Če že ni mogoče, da bi imeli električno razsvetljavo, obesite k žarnicam petrolejske svetiljke, da bodo razsvetljene najbolj obljudene ceste.
Kranj
Vprašanje poldnevnega pouka na tukijšnji osnovnišoli. Že delj časa se vrši boj med pristaši poldnevnega in pristaši celodnevnega pouka. Vprašanje zaenkrat še ni prišlo toliko v javnost, da bi mogli biti Starši vseh otrok na jasnem, zakaj gre. Zripomniti moramo, da je to zadeva vseh, ali pa naj se prepusti odločitev učiteljstvu, ki ima gotovo prakso v takih stvareh. Po zakonu je dovoljen poldnevni pouik samo na enorazrednicah, v ostalih primerih pa le, če to zahtevajo gospodarske, prometne in zdravstvene razmere dotičnega kraja. Vprašanje bi se moralo temeljito premotriti s pedagoškega In higijeeskega vidika. Če bi se tudi vpeljal poldnevni nedeljen pouk, moramo upoštevati, da ostane število učnih ur nespremenjeno. Vsekakor je odločujoče tudi dejstvo, da je Kranj industrijsko mesto ter da*so očetje iin bratje otrok večinoma v tovarnah in ne morejo čakati s kosilom do 13. ure. Razen tega bi se otroci preveč navadli postopanja, ker nima vsaka družina prilike, da bi jim nudila nadzor-tvo v prostih popoldanskih urah. Učne ure trajajo celo uro, ne samo 45 minut, kakor na gimnaziji. Torej bi otroci večkrat morali biti v šoli do 13. ure, četrtek pa bi ne bil več prost dan. Razdelitev učnih ur bi izgledale, če bi se uresničile želje zagovornikov poldnevnega pouka, takole: I. razred, 22 učnih ur (4krat po 4 ure, 2krat po 3 ure), II. razred, 23 učnih ur . (5krat po 4 ure, lkrat po 3 ure), III. razred, 27 učnil. ur, (4krat po 4 ure, 2krat po 5 ur), IV. razred, 28 učnih ur (4krat po 5 ur, 2krat po 4 ure), V. in VI. razred, 30 učnih ur (Gkrat po 5 ur). Starši in učiteljstvo se morajo zavedati, da se pri takih spremembah morajo ozirati predvsem na otroke in njih zdravje in da odpadejo vsi drugačni oziri. Pripominjamo pa, da se je ga. zdravnica na šolski polikliniki izjavila proti nedeljenemu pouku pri istem številu učnih ur.
Žužemberk
Smrt priljubljenega moža. Dne 30. oktobra je preminul na Dvoru Franc Repar, žagovodja pri lesni industriji Javornik, v starosti 36 let. Svojo bolezen si je nakopal v ruskem ujetništvu. kateri j*- po daljšem hiranju podlegel. Bil je obče priljubljen in spoštovan ter vesten pri svojem delu. Na zadnji poti ga je sprem-lj*vala ogromna množica ljudi, kar je za Dvor nekaj nenavadnega. Na grobu so mu zapeli pevci iz Sotcfke. Zapušča ženo in 7 nepreskrbljenih otrok. - Naj v miru počiva, ostalim naše iskreno sožalje.
Smrkavost. Na Šimenov semenj je pripeljala ga. H. S., posestnica iz Smuke, svojega konja na zdravniški pregled. Srezki vet. referent je konštatiral smrkavost, katera je zelo nalezi ji ve in opasna. Konj je bil takoj oddan konjaču. Lastnica trpi okoli 4000 Din škode. Kakor s« sliši, je v vasi Smuka večina konj obolelo na tej bolezni. Nujno je, da oblasti pregledajo obolele konje in zapovedo zaporo, da se bolezen ne razširi
Kamnik
Oder. Vaje za »Legijonarje« so se ta teden končno vendarle pričele in ako bodo igralci kos svojim nalogam, bomo pred koncem novembra doživeli prvo predstavo čitalniškega diletantskega odra, ki je za letošnjo sezono pritegnil v svoj krog par novih, mladih moči.
Asanacija Higijenskcga zavoda v kamniškem srezu. Državni higijenski zavod v Ljubljani je odločil v prračunski dobi 1930/31 večjo vsoto za izvršitev asanacijskih del v kamniškem srezu. V Nevljah, Uševku in Vrhpoljah pri Kamniku so predvidene asanacije stranišč, greznic in gnojišč; v Moravčah zgradba vodovoda; v Re-pužah zgradba vodnjaka in javnega kopališča; v Lukovici zgradba drugega rezervoara; v Gradišču asanacije vodnjakov in na Prevojah zgradba vodnjakov in stranišč. Kakor vidimo je Higijenski zavod posvetil za bodoče leto svojo skrb predvsem našim kmečkim občinam.
Ribnica
Drogove, ki jih je podrl sneg, so že v soboto popravili. Tudi nove vode so že speljali in tako dali Gorenji vasi spet luč.
Sneg je že povsod skopnel. Le vrhovi Velike gore imajo še bele lise. V Travni gori ao se že oglasili smučarji. Pa tudi tam je že zginil. Topljenje snega v gorah je povečalo Bistrico, ki je nižine povsod preplavila. Zadnje dni so se zopet med dežjem opazile snežinke. Novega sn-ga se povsod bojijo, posebno kmetje, ki se šo niso zaradi deževja zadnjih dni preskrbeli z nnstiljem in drvmi. Vendar pa že po njem »diši«.
Dve težki nesreči v Kočevju
Dvigalo v tovarni je težko poškodovalo delavko — Nevaren padec gostilničarja med vožnjo
Kočevje, 31. oktobra.
Že neštetokrat je bila zgolj neprevidnost vzrok težkih nesreč. Toda vsi opomini ne zaležejo. Ljudje so kljub temu naravnost lahkomiselni pri svojem poslu. Previdni postanejo šele, ko je že prepozno.
Tako je postala žrtev svoje neprevidnosti delavka Marija Novak iz Želja pri Kočevju. Zaposlena je bila v kočevski »Tekstilarni«. Šele pred kratkim je dobila tukaj delo. Svoj posel je opravljala v tretjem nadstropju. Tukaj se je torek umaknila čisto slučajno od tovarišic in stopila k dvigalu, s katerim se prevaža blago in pa različen materijal iz zgornjih skladišč v spodnja ali pa obratno. Nihče ne ve ne kdaj ne kako, kar se je zaplela med vrvi, ki obračajo kolo na dvigalu in v naslednjem hipu jo je močna, debela vrv že pritisnila z vso silo ob kolo. Tovarišice, ki take nesreče niso niti slutile, so se tako prestrašile, da se niso premaknile z mesta, kaj šele da bi ponesrečenki pomagale. Prisotnost duha je pokazal le preddelavec Rudolf Lesjak, ki je priskočil na pomoč in prerezal vrvi na dvigalu in ga s tem ustavil.
O volih, sekirah in verigah
Brat okradel brata — Nič ni tako skrito ...
Begunje pri Cerknici, 31. okt.
Čudna je že ta zgodba o ukradenih volih, ker je z njo prišlo na dan še polno zdavnaj pozabljenega.
Še isti dan, ko so bili ukradeni voli posestniku P., so cerkniški orožniki odšli proti Borovnici in se oglasili, v vasi Padež pri njegovem bratu. Vprašali so ga, če je morda kje videl bratove vole, pa jim je rekel, da ne in da bo šel iskat. Zdaj so pa prijeli njega in je tudi vse priznal. Brat je ukradel brata.
Ko so pa orožniki še malo bolj natančno pogledali po njegovem stanovanju in shrambah, so našli vse polno orodja, ki je bilo shranjeno •n je rjavelo. In tako se začne zopet nova štorija. Priznal je, da je ukradel to temu, to onemu. Tu so bile vseh vrst žage, majhne in velike sekire, verige, vrvi, volovski žili, brana in plug.
V	isti vasi so pogledali še k nekomu in to ne brez uspeha. Pri njem sa našli celo zalogo sodov vseh vrst, kakor kak veletrgovec z vinom.
Precej te ropotije so orožniki naložili na voz in pripeljali v našo vas, kjer je bilo vse to po kradeno. Ko so se sredi vasi ustavili, se je nabralo polno ljudi. Smešno je bilo videti, kako so vlekli z voza eni verige, diugi žage, ta je vzel brano, oni plug. Vmes pa so vsi veseli pripovedovali, kedaj jim je bilo vzeto Kadi pluga, ki je bil ukraden pred desetimi leti, je bila že tožba in je moral lastnik radi oblolžit-ve plačati precej lepo vsoto. Kar pa še ni našjo svojega lastnika, čaka v občinski hisi.
Ponesrečenki so nudili prvo pomoč. Zmečkano ima roko in nogo. Dobila je še druge težke poškodbe. Njeno stanje je zelo resno, vendar upamo, da bo še okrevala. Marija je bila zelo mirno in pridno dekle ter zaradi tega med tovarišicami zelo priljubljena.
Druga nesreča pa se je zgodila g. Francu Verderberju, gostilničarju in zastopniku pivovarne >Union« v Kočevju. Po šesti uri zvečer je peljal na vozu v neko gostilno sodček piva in zaboj ledu. Nenadoma je konj zavozil v kup gramoza, ki je bil ob cesti in voz se je prevrnil. G. Verderber je z vso silo priletel z glavo v kamen, kjer je obležal krvav in one-sveščen. Ljudje, ki so to videli, so hitro pritekli na pomoč in ranjenca spet odnesli domov, kamor so poklicali zdravnika. Šele doma je prišel k zavesti.
Na glavi je dobil pri padcu hude rane. Toda zaradi njegove orjaške konstitucije se lahko nadejamo, da bo skoro okreval. Le slučaju se mora zahvaliti, da ni bilo hnjšega. Tako sta se v skoraj istem času pripetili v Kočevju dve težji nesreči..
Nenavadna smrtf voznika
Zaspal je na vozu in narasla Pesnica ga je odnesla v košu
Ptuj, 2. novembra. Prav nenavadno tragično 6mrt je storil pred dnevi Pukšič Josip iz Gajevc. Bil je postaven kmetski fant, star komaj 26 let. Njegove smrti je kriv prav za prav demon alkohol. Zgodilo se je takole:
Pukšič je vozil z dvovprežnim vozom krompir v Tibolce. Na povratku proti domu je stopil še v gostilno in se nasrkal kapljice, ki ga je tako omamila, da je na vozu v košu zaspal. To je bilo za njega usodno.
Bilo je okoli 21. ure, ko sta konja privozila do precej narasle Pesnice. Ker sta že prej večkrat vozila po tej poti in sta bila vajena prebresti Pesnico se tudi zdaj nista ustavila, temveč zapeljala v Pesnico. Voznik je trdno spal, ko sta bila konja sredi valov, ki so koš ns vozu dvignili, da se je prebrnil z voza in so ga valovi s spečim fantom vred odnesli.
Konja sta srečno prebredla vodo in sta se ustavila na drugem bregu, kjer so ju drugo jutro našli nepoškodovana. Nesrečni fant je pa utonil v Pesnici. Doslej niso našli niti njega niti koša.
Borovnica
Sokolsko društvo je proslavilo 121etnico obstoja Čehoslovaške države. Brat prosvetar Engels-berger je orisal v obširnem govoru zgodovinski razvoj bratskega naroda od preselitve pa do 28. oktobra 1918, Posebno poglavje je posvetil vplivu Sokolstva na osvobojenje. - Nato je vodil debato o bratstvu, ki naj bi dovedlo do strnjenega dela vseh Sokolov v korist domovine.
Stran 6
JUGOSLOVAN
Torek, 4. novembra 1930.
1
žlctžoFcg - žerpenfinove mile varuje vale perilo
Gospodarske vesti
X Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo Industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objav-javlja za mesec oktober 1930. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta: 1. Otvorjeni konkurei: v Dravski 'banovini 5 (2), v Savski banovini 7 (7), v Pirimorski banovini — (5), v Dninstoi banovini 4 (8) v Zetski banovini — (2), v Donavski banovini 6 (12), v Moravski banovini 3 (11), v Var da raki banovini 4 (12), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (8). 2. Razglašene prisilne poravnave izven ko »kurza: v Dravski b&novini 1, v Savski banovini 9, v Drinski banovini 1, v Bunavskl banovini 7, v Vardarski banovimi 1, Beograd, Zemun, Pančevo 2. 8. Odpravljeni konkurzi: v Dravski banovini 6 (2), v Savski banovini 2 (6), v Vrbaskii banovimi — (1), v Primorski banovimi 1 (1) v Drinski banovini 7 (13) v Zetski banovini 1 (—), v Dunavski banovini 6 (13),
▼ Moravski banovini 17 (12), v Vardarski banovimi 8 (8), Beograd, Zemun, Pančevo 5 (4). 4. Odpravljene prisilne poravnave izven konkur-■a: v Dravski banovini 3, v Savski banovini 2, v Primorski banovini 1, v Drinski banovini 2, v Dunavski banovini 2, Beograd, Zemun, Pančevo 2.
X Popusti na tarifah za izvoz mlevskih odpadkov. Na predlog zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je dovolila generalna direkcija državnih železnic 60% popusta normalne tarife za prevoz otrobov in mlevskih odpadkov a vseh naših železniških postaj do vseh obmejnih postaj in do vseh naših pristanišč.
X Tovarna svile v Gjevgjeliji. Vprašanje osnovanja naše največje tovarne svile je definitivno končano.* V prvi polovici t. m. prispe v Gjev-gjelijo večje število francoskih inženerjev in strokovnjakov, ki bodo na licu mesta pregledali teren, izvršili odkup zemljišča in uredili tudi druge zakonske formalnosti v pogledu te tovarne.
X Stalno podanje ielezniikega prometa v Italiji. Agencija »Volta« poroča, da je število potnikov na italijanskih državnih železnicah v zadnjih dveh mesecih padlo za 2,400.000 naprum letu 1929, kar znači 11%. Tudi splošni dohodki državnih železnic so se znatno znižali, tako je bilo v mesecu avgustu inkasiranih 159,300.000 lir, medtem ko je bilo inkasiranih meseca avgusta t. L 167,800.000 lir.
Borzna poročila
dne 3. novembra 1930 Devizna tržišča Ljubljana, 3. novembra. Amsterdam 22-74, Berlin 13-455, Bruselj 7-8719, Budimpešta 9‘885, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9446—7-9746, London 274-30, Newyork 56-25—50-45, Pariz 221-60, Praga 166-95-167-75, Trst 294-35 do 296-35.
Zagreb, 3. novembra. Amsterdam 22'74 bi., Dunaj 794-46-797-46, Berlin 13-44-13-47, Bruselj 787-19 bi., Budimpešta 987—990, London 273-90—274-70, Milan 294-50—296-50, Newyork ček 56-25—56-45, Pariz 220-60—222-60, Praga 166-95—167-75, Curih 1094-40—1097-40.
Beograd, 3. novembra. Amsterdam 22-71 do 22-77, Berlin 13-44—13-47, Budimpešta 987—990, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 794-46—797-46, London 273'90-274-70, Milan 295-25—296-25, Newyork 56*25—56*45, Pariz 220*60 222 60, Praga 166-95-167-75.
Dunaj, 3. novembra, d. Amsterdam 285-69, Beograd 12-5735, Berlin 168-99, Bruselj 98-87, Budimpešta 124-20, Bukarešta 4-2125, Kopen-hagen 189-65, London 34-4667, Madrid 79-20, Milan 37-125, Newyork 709-40, Pariz 27-83, Praga 21-0367, Sofija 5'14, Stockholm 190-25, Varšava 79-49, Zilrich 137-74.
Curih, 3. novembra. Beograd 9-1280, Pariz 20-22125, London 25-03, Newyork 515-20, Bruselj 71-82 Milan 26-97, Madrid 57-30, Amsterdam 207-45, Berlin 122-75, Dunaj 72*625, Stockholm 138-25, Oslo 137-80, Kopenhagen 137-80, Sofija 3-73, Praga 15-275, Varšava 57*75, Budimpešta 90-20.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 3. novembra. Državni papirji: 7% inv. pos. 88 bi., vojna škoda ar. 426-50 do 428, kasa 426-50—428, dec. 429-50 bi., 4% agr. obveznice 54 bi., 7% Bler. pos. 80*25—80-75 (80-75, 81, 81-75), 8% Bler. pos. 91-75—92 (92), 7% pos. hip. b. 80—81 (81)). Banke: Hrvat-ska 50 d., Praštediona 925—927-50, Udružena 191—192, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 67 d.. Narodna 8150 d. Industrije: Šeče-rana Osijek 299—300, Trboveljska 382—385, Slavonija 200 d., Vevče 124 d.
Beograd, 3. novembra. 7% inv. pos. 86'50 (550), 4% agr. obv. 54 (brez kupona), 7% Blaire 80-70—81-125, vojna škoda 447 (100), uit. nov. 449 (100), uit. dec. 451—452 (200), tob. sr. 22-23 (50), Rdeči križ 45, Narodna banka 8100, Jugoslov. udr. b. 190.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 3. novembra. 7% Rlaire 80—81-50. Newyork, 3. novembra. 8% Blaire 91—92, 7% Blaire 79-50—80-50, 7% pos. drž. hip. banke 79-75-80.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njena, brez prometa.
Novi Sad, 3. novembra. Pšenica : ban. Tisa Slep ne notira. Ostala neizpremenjena. Moka:
5. 190-210, 6. 160-170, 7. 110-115, 8. 77% do 82%, ostala neizpremenjena. Vse ostalo ne-izpremenjeno. Promet: pšenica 18 vagonov, oves 1 vagon, koruza 46 vagonov, moka 8 vagonov, otrobi 3 vagone. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 3. novembra. Tendenca, slabša. Promet: miren. Pšenica: marec 15-63 do 15-80 (15-80-15-81), maj 15-75-15-95 (15-95-15-96). Rž: marec 8-95—9 (9—901). Koruza: maj 12-20 do 12-32 (1219-12-20). Trs. maj 10-10 (10-10 do 10-13).
Živinska tršiiča.
Dunaj, 3. novembra, d. Na današnji trg je bilo prignanih 2427 glav goveje živine, med temi 1617 pitanih volov. Promet miren. Pri vseh vrstah so se cene znižale za 5 grošev pri kg. Na jutrišnji trg bo prignanih okoli 9500 mesnatih in 5500 mastnih prašičev.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjena, promet: 2 vagona jelovih desk, 8 vagone bukovih drv.
Spevi
NOGOMET V PRAZNIKIH;
Tekme za pokal LNP
V soboto se je v Ljubljani vršilo 1. kolo tekmovanja za pokal LNP. Nastopila sta dva para ,obisk minimalen. Tekma Grafika : Jadran se je končala predčasno v 12 min. drugega polčasa. Sodnik g. Mahkovec jo izključil igralca Steinerja od Jadrana, ki pa ni hotel zapustiti igrišča, nakar je sodnik odžvižgal. V splošnem sta obe moštvi razočarali in je bila igra nezanimiva. Ob prekinitvi je stal rezultat 2 :2 (2:2).
Mnogo živahnejša je bila tekma Svoboda : Hermes. Svoboda je zaigrala prav dobro in je posebno v prvem polčasu imela igro docela v rokah. Hermes je izven forme, po odmoru je le za nekaj časa pokazal iskrico volje, je pa kaj kmalu postrelil svojo municijo. Rezultat 5 :2 (2:0).
Vršili sta se tudi zadnji prvenstveni tekmi II. razreda. Korotan je porazil Reko s 2 :1, Slovan pa Natakarja s 7 :0.
ZAGREB DVAKRAT PORAŽEN
V nedeljo sta gostovala v Ljubljani dva prvorazredna kluba iz Zagreba, ki sta se pa oba vrnila poražena. Obe tekmi sta zadovoljili le v prvem polčasu.
Prav lep uspeh je dosegla ljubljanska Grafika, ki je radi boljšega starta in večje odločnosti sigurno porazila svoje sodruge iz Zagreba. Moštvo Grafičarja se je spuščalo v hiper-kombinacije, pred golom je manjkalo strelcev. Igra je bila fair, igralci disciplinirani in je imel sodnik g. Pevalek lahko stališče. Rezultat 5:2 (3:0).
Mnogo zanimivejšo sliko je nudila tekma Ilirija : Željezničari. Igra je bila večinoma odprta. Moštvo gostov je pokazalo prav lepo skupno igro. Imeli so isto napako kot večina moštev — v streljanju so ostali mnogo dolžni. Gosti so zabrisali drugače dober vtis s pojavom absolutne nediscipliniranosti. Pri vsaki priliki so protestirali in je bila publika zaradi tega upravičeno ogorčena. Zmagala je Ilirija s 4 :3 (2 :1) zasluženo, kljub temu, da je moštvo igralo brez potrebne ambicije. Najboljši mož na polju je bil desno krilo Zagrebčanov Ur-banke. Tekmo je sodil g. Schneller.
DRŽAVNO PRVENSTVO
Nadaljevanje državnega prvenstva je sicer prineslo spremembo v tabeli, vendar je ostalo
vprašanje prvaka še vedno odprto. Vodi sedaj Concordia s 18 točkami pred BSK, Jugoslavijo in Hajdukom, ki imajo po 12 točk in score 24 :13 oz. 22 :12 oz. 21 :16. Prvenstvo se bo odločilo šele prihodnjo nedeljo, ko se srečajo Concordia : BSK in Jugoslavija : Hajduk.
Glavna bitka se je vršila v Splitu, kjer je zmagal Hajduk nad BSK s 3:1 (0:1). Poset je bil rekorden, preko 6000 gledalcev je zasledovalo izredno zanimivo igro. Prvi gol je zabil Tirnanič za BSK. Po odmoru zabije Hajduk tri gole po Lemežiču (iz 11 m), Kragiču in Ba-kotiču. Sodil je dobro g. Miesz iz Dunaja.
V Zagrebu je zmagala Concordia po živahni igri nad sarajevsko Slavijo s 8:0 (1:0). Moštvi sta bili pred odmorom enakovredni, domači so prišli do izraza šele po odmoru. Najboljši mož na polju je bil branileo Zagorac od Slavije. Sodnik g. Milojkovič iz Zagreba premalo energičen.
Jugoslavija je na domačih tleh sigurno od-
Sravila osješko Slavijo s 5:0 (2:0). Slavija je ila enakovreden protivnik, a se pred golom ni znašla. Jugoslavija je igrala zopet v starem stilu.
MARIBORSKI ŠPORT.
Lahkoatletski meeting
V nedeljo se je vršil na igrišču Rapida lahkoatletski meeting, katerega sta organizirala skupno Maribor in Rapid. Potek meetinga je bil brezhiben in zaslužijo organizatorji vso pohvalo. Doseženi rezultati niso najboljši in se je več pričakovalo od mariborskih atletov.
Tek 100 m: 1. Monderer (Rapid) 12.2; 2. Mesareč (R) 12.3; 3. Milhlleisen (R). — Met diska: 1. Wagner (Železničar) 27.63; 2. Ogrizek (R); 3. Monderer (R). — Tek 800 in: 1. Hoffer (R) 2.10»/.; 2. Jeglitsch (R) 2.15*/.; 3. Heller (R). — Skok v daljino z zaletom: 1. Monderer (R) 5.86; 2. Jež (Maribor) 5.77; 3. Arko (M) 5.61. - Tek 200 m: 1. Mesareč (R) 25.2; 2. MUhlelsen (R) 26.2; 3. Jeglič (R). — Met kro-glje: 1. Arko (M) 10.20; 2. Bajšl (R) 9.42; 3. Gala (M) 9.12. — Tek 3000 m: 1. Podpečan (Z) 10.12; 2. Straub (Ž) 10.33; 3. Štraub (R) 11.21. - Skok ▼ višino: 1. Jež (M) 155; 2. Arko (M) 155; 8. Hoffer (R) 150. — Štafeta 4 X 100 m: 1. Rapid 51.3; 2. Železničar 52.1. — Štafeta I.S.S.K. Maribora ni startala.
Publike je bilo škandalozno malo. NOGOMETNI BRZOTUUNIR ZA POKAL M. O.
Maribor : Svoboda 5 : 0
Maribor je ves čas prevladoval in bi bil rezultat laliko še večji, če bi se več streljalo na gol. Sodnik g. Bergant je imel lahko stališče in je sodil dobro.
Železničar : Rapid 1 : 0
Po poteku si bi zmago zaslužil Rapid, ki je bil v zelo dobri formi. Neuspeh je pripisati prepočasni igri napada. Sodil je dobro g. dr. Planinšek.
Takoj nato se je odigral finale med zmagovalcema. Rezultat je vsekakor presenetil, je pa opravičljiv.
Železničar : Maribor 3 : S
Tekma je bila spočetka zelo interesantna, pri stanju 3:1 pa je postala nelepa. Železničar je namreč namenoma pošiljal žoge v aut in s tem zavlačeval igro. Maribor je bil v stalni premoči, je pa premalo streljal na gol. Dobljeni goli gredo na račun vratarja Kislingerja, posebno prvi in tretji. Sodil je g. Nemec prav dobro.
TEKME Z AMLADINSKI POKAL M. 0.
Rapid jun. : Maribor jun. 3 :0 p. f.
Ker Maribor ni nastopil ob določenem času, je tekmo izgubil s 3 :0 p. f. Nato se je vršila
%
4P
4,
Lep zaslužek
prijateljska tekma, kjer je zmagal Maribor z 2:0 (1:0). Sodil Je g. Vesnaver dobro,
OSTALE TEKME Sarajevo: Sašk:Hajduk 3:0 prvenstvo.
Novf Sad: Vojvodina: Gradjanski (Zagreb) 2:0 (1:0).
Dunaj:	prvenstvo:	Admira : Austria 3:0
S:0), Wao: Vienna 1:1	(1:1),	Wacker:
oridadorf 8:8 (1:1), Sportklub : Slovan 2 :1 (0:0).
Praga: Rapid (Dunaj) : Sparta 2:0 (1:0). Oba gola je zabil Luef. 40.000 gledalcev. Prvi finale za srednjeevropski pokal.
Vratislava: Nemčija : Norveška 1 :1.
Konferenca podsavesov v Beogradu Na konferenci podsaveznih delegatov v Beogradu so se rešila važna vprašanja. Sklenjeno je bilo, da mora biti vsak igralec obvezno pregledan po zdravniku, sicer se smatra kot neve-rificiran. Za vse igralce se uvedejo enotne izkaznice. Sprejet je bil nadalje predlog arhitekta Simonoviča glede spremembe državnega prvenstva.
MODROCE
Peresnlce, otomane, divane, pa-tent-fotelje, salonske in klubske garniture dobite najsolidneje pri F. SAJOVIC
Ljubljana, Stari trg 6
Sadno drevje:
jabolka, hruške, slive, črešnje, orehe itd. dobite pri drevesnici Josip Rosen-b er g er, Maribor, Tržaška cesta št. f5 ( Brzojavi: Rosenberg, Maribor, Telefoi interurban 2301 — Zahtevajte cenika
IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII
Lepa jabolka
in orehe
dobite pri
GOSPODARSKI ZVEZI
%
nudi vestnim in pridnim prodajalcem uprava časopisa »Jugoslovana". — Zglasiti se je
v upravi
Ljublj.
ani
IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII
5Hali	o
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— Ido 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Elegantno stanovanje
v centru mesta z telefonom In kopalnico ter z strogo separira-nlm vhodom išče mlad gospod. Ponudbe pod „Udobno stanovanje" na upravo.
Karlo!
Ali si pozabil name! Zato tl želim obilo sreče v Ptuju. Karla.
Dober zaslužek
se nudi vsakomur v Ljubljani. Do 200 Din dnevno. Kavcija 300 dinarjev. Pismene ponudbe na upravo lista z znamko za odgovor pod »Zaslužek«.	731
P. n.
Mo|e cenj. odlemalce ozir. naročnike uljudno opozar|am, da Kosta Novakovič-u za mene ne izropajo ničesar bodisi denar ali blago, ker ni zalo pooblaščen. Vsako potrdilo oz. pooblastilo se ima smatrati kol neveljavno.
Ljubljana, 3. XI. 80.
Z odi. spošt.
Josio Goldstein
721 optični zavod.
Potnika.
vestnega, pridnega in poštenega iščem z nastopom za takoj. Ponudbe na upravo pod ,.Autostroka725
Tudi pri Vas gori!
Baš pod nosom sežigate denar! Pustite vendar kajenje, ki Vam škoduje na zdravju in denarju! Nikoprost, ki stane 76 Din, Vas odvadi takoj! — Lindič, Ljubljana, Komenske-ga št. 36.
Zm.
/t'Jr /h/te/wuxV
,4*1hoj cbvo-ci/
aJU, LoAa
tyz. MA/UKA/&. v-I jv«.
Javna dražba
najdenih predmetov se vrši dne 6. novembra ob 9. uri na postaji Ljubljana gl. kol. 718
Sokolstvo
Seja sokolskih urednikov v Pragi.
V nedeljo 26. t. m. se je vrSila v Pragi v TyrSovem domu seja sokolskih urednikov. Zastopani so bili uredniki osrednjih listov ČOS, župnih vestnikov in uredniki sokolskih rubrik v dnevnih časopisih. Razpravljalo se je o nujnih vprašanjih sokolskega tiska. Sestavljen je bil tiskovni odbor pri ČOS ter se je sprejel njegov pravilnik. ČOS izdaja svoje oficijelno glasilo »Vestnik Sokol.sky«, za naraščaj »Sokolske Besedy«, za deco »Vzkri-ženi«, tehnične liste »CvičiteU in »Cvičitclka« ter list za prosveto »Sokolsky izdelavatel«. Kot osrednja glasila se moreta smatrati tudi še telesno-vzgojno mesečno revijo »Sokol«, ki jo izdaja Pružki Sokol in »Telocvik«, ki ga izdaja **’r. Erben. Razen tega izdajajo skoraj vse župe svoje vestnike, ki imajo skupno okrog 90.000 naročnikov, med tem ko ima »Vestnik Sokol#ky 44.000 naročnikov. Sklenjeno je bilo zato posvetiti največjo pažnjo župnim vestnikom, na katere je naročen povprečno vsak tretji član organizacije. Razpravljalo se je o tem, kako bi Be dvignil nivo teh vestnikov. Razpravljalo se je tudi o važnosti dobre poročevalske službe v dnevnem časopisju ter je bilo ponovno sklenjeno, da mora vsaka župa in vsako društvo imeti svojega novinarja. Prihodnje leto se bodo vršile v vseh župah šole za sokolske poročevalce.
SOKOLSKI GLASNIK
Danes je izšla 27. štev. Sokolskega glasnika » to vsebino: Dan svobode (dr. Iv. Lah); Proslava 1. decembra (Savez SKJ); v prevodu članek dr. R. Krivica »Češkoslovaški 28. oktober v našem listu; Banovine - župe (Mirosl. Ambrožič) ; Na zlo se mora pokazati s prstom (M. Dugandžija); Učitelj in Sokolstvo (A. Modru-šan); Organizacija sokolskih žup (M. Sušnik); Proglas Ljubljanskega Sokola, ki je bil v našem listu objavljen 27. oktobra; V spomin Srečku Puncerju; V Beogradu, zapiski o zletu leta 1910 (B. Drenik) ter številna poročila iz Sa-veza, žup in društev.
‘Radio
Ljubljana, torek, 4. novembra: 12.15 Plošče (pevska duet — harmonika). 12.46 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Koncert radio Orkestra. 18.30 Prof. Fr. Pengov: Padanje in dviganje cen na svet. trgu. 19.00 Dir. Ivan Grafenauer: Nemščina. 19.30 Ga. Bartolova: Žena v svetovni literaturi. 20.00 Ciril Hočevar: Vzgoja naraščaja. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sreda, 5. novembra:	Opoldanski
program odpade. 18.30 Literarna ura: Mrzel — Leonid Leonov. 19.00 Dr. N. Preobražensky: Ruščina. 19.30 Prof. Silvo Kranjec: Poglaviije iz Bocio-geogiraMj« »Človek in zemlja«. 20.00 Prenos iz Prage. 22.00 Časovna napoved in po rojila, napoved programa za naslednja dan.
Beograd, torek, 4. novembra:	10.30 Plošče.
12.45 Opoldanski koncert Radio ork. 13.30 Novice. 17.05 Predavanje. 17.30 Plošče. 19.30 Nemščina. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Zagreb. 22.30 Čas, novice. 22.45 Plošče.
Beograd, sreda, 5. novembra: 10.30 Plošče.
12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 17.05 Otročka komedija. 17.30 Radio orkester. 19.30 Stara perz, in evrop. kultura. 20.00 TamburaSki koncert, 20.30 Budaipest. 22.00 Čas in novice. 22.15 Ciganska glasba.
Zagreb, torek, 4. novembra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Pilošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Glasba. 18.80 Novice. 18.40 Zdravstvena ura. 20.15 Kulturne in društvene ve«tii. 20.30 Vijo-linski koncert. 20.30 Vijonlinaki koncert (L. Hoffmann). 21.30 Večer pesmi in anij (Ida Ju-ranič, članica zagrebške opere). 22.30 Novice 22.40 Po tujh postajah.
Zagreb, sreda, B. novembra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Otroška ura. 18.00 Plošče. 18.30 Novice. 19.40 Kult ume in društvene vesti. 19,00 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos iz Prage 22.00 Novice in vreme. 22.10 Zvočni film.
Listnica uredništva
»Upokojenec«. Zadeve, ki jih omenjate, so take narave, da se dado šele b Časom odpraviti. Delamo pa z vsemi silami in vso najboljšo voljo na to, da vas bomo tudi v tem pogledu razveselili. Ali bi bili voljni prevzeti dopis ništvo za vaš kraj in okolico?
Službene objave
Razglasi raznih uradov in oblastev
A VIII 56E/30.	2647
Poziv
dedičem, volilojemnikom in upnikom inozemca.
R e h a č e k Peter, lekarniški asistent, pristojen v Tumov, državljan C. S. R, je umrl dne 23. avgusta 1930. Sporočilo poslednje volje se ni naš-lo. Vsi dediči, volilo-jemniki in upniki, ki so državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ali v tu-zemstvu živeči tujci, se polivajo, da napo-ved6 svoje zahteve do zapuščine najkasneje do
10. decembra 1930.
pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela zapuščina izročiti brez ozira na te zahteve inozemskemu oblastvu ali od tega poverjeni osebi.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 28. oktobra 1930.
$
T 52/30-1.	2646	3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Herz Amalije iz Ljubljane, Mala čolnarska ulica 13, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poživlja, da uvelja-
vi	v teku 6 mesecev počenši od dne objave v Službenih objavah svoje pravice. Sicer bi se po ooteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Ozmamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske st. 164.229, glaseča se na ime Amalija Herz z vlogo Din 2000-—.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. v dne 22. oktobra 1930.
•je
Kps 197/30—16.
Razglas.
Jazbinšek Antonu, roj. 12. maja 1910. v Lošah, pos. sinu na Jeseniku št. 19 v srezu Šmarje pri Jelšah v Dravski banovini, je za dobo od 28. oktobra 1930. do 27. januarja 1931, prepovedano zahajati v krčme. Okrajno sodišče v Kozjem, odd. III., dne 28. oktobra 1930.
P 80/30.	*	2638
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Kozjem z dne 12. septembra 1930., opr. št. L 7/30—3 je bila Švajger Frančiška, pos. hči v Križah št. 50., prej stanujoča v Križah št. 50., zaradi umobolnosti popolnoma preklicana. Za skrbnika-pomočnika je bila postavljena mati Švajger Frančiška st., posestnica v Križah št. 50.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. I., dne 25. oktobra 1930.
E 400/30—8
*
2643
Dražbeni oklic.
Dne 2. decembra 1930. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga Iljaševci, vi. št. 75. in 243; b) zemljiška knjiga Iljaševci vi. št. 294.
Cenilna vrednost: ad a) 168.948 Din, ad b) 11.255 Din; vrednost pritikline: k zemljišču pod a) 16.950 Din; najmanjši ponu-dek: ad a) 112.632 Din, ad b) 7.508 Din 34 par.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe,
je ogla .. pri »išču najpozneje pri uraž-benem narodu pred začetkom dražbe, sicer bi _e ue mogle reč uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti »e opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče t Ljutomeru, odd. II., dne 30. oktobra 1930.
♦-
Vpisi v zadružni register.
I.	Vpisale so se nastopne firme:
726. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 22. oktobra 1930.
Besedilo: Drago Cerlini, trgovina s konfekcijskim, modnim ter mešanim blagom.
Obratni predmet: nakup in prodaja konfekcijskega modnega ter mešanega blaga.
Imetnik: Cerlini Drago, tTgovec v Celju, Glavni trg št. 14.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 22. oktobra 1930.
Firm 250/30 Rg A III 107/2.
♦
727. Sedež: Breg pri Celju.
Dan vpisa: 29. oktobra 1930.
Besedilo: Jurič Frane & Topolovec Josip, splošno mizarstvo.
Obratni predmet: izdelovanje na zalogo in prodajo vseh v mizarsko stroko spadajočih predmetov.
Družbena oblika: javna trgovska družba od 1. novembra 1930.
Družabniki: Jurič Franc in Topolovec Josip, oba mizarska mojstra na Bregu štev. 17.
Za namestovanje upravičen: oba družabnika kolektivno.
Podpis firme: pod natisnjenim, stampi-ljiranim ali po komerkoli pisanim besedilom firme pristavljata svoje ime oba družabnika kolektivno.
Okrožno kot trgovsko sodišče t Celju, dne 29. oktobra 1930.
Firm 272/30 Rg A III 108/2.
Konkurzni razglasi
S 11/30-5.	2645
728. Konkurzni oklic.
Razgilasitev konkurza o imovini Kranjca Adolfa, gostilničarja v Konjicah, sedaj bivajočega v Mariboru, Stritarjeva ulica št. 5 Konkurzni sodnik Mihelič Gvidon, starešina okrajnega sodišča v Konjicah.
Upravnik mase dr. Prus, odvetnik v Konjicah. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču, v Konjicah dne 18. novembra 1 9 3 0. o b 9. uri.
Oglasitveni rok do 1. decembra 1930. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Konjicah dne 11. decembra 1930. ob 9. uri dopoldne.
Okrožno kot konkurzno sodišče t Celju, oddelek I., dne 30. oktobra 1930.
E 16/30—38 729.
2641
Sklep.
Zahtevajoča stranka Kunčič Anton, lesni trgovec na Blejski Dobravi, zastopan po dr. Triller Mirkotu, odvetniku v Radovljici
Zavezana stranka: Ležeča zapuščina po Ferjan Frančiški na Savi št. 25 in Humar Lovrotiu, zasebnem uradniku na Jesenicah, radi 25.900-— Din s pripadiki.
Pri dražbi dne 15. oktobra 1930. ni bito nobene ponudbe glede zavezani stranki la-
stnih nepremičnin vi. št. 113 (razen parceile št. 158), 114, 150, 150, 281, 308, 534, 422, 446, 513, 535, 579 d. o. Jesenice. Zaradi tega se s sklepi podpisanega sodišča z dne
2.	aprila 1930., opr. št. E 16/30—6 in E 17/30—6, z dne 9. oktobra 1930., E 510/30-1, z dne 14. septembra 1930. E 471/30 in ;S 472/30 dovoljena izvršba s prisilno dražbo zavezani stranki lastnih, gori navedenih nepremičnin v smislu § 151 i. r. ustavi.
Pred potekom pol leta od dneva brezuspešne dražbe se ne more predlagati ponovna uvedba dražbenega postopanja.
Ker že bremeni zastavna pravica za ter-atve zahtevajočih strank, naj podpisano sodišče kot zemljiškoknjižno sodišče vse na dražbeno postopanje se nanašajoče zaznambe pri gori navedenih vložkih izbriše in sicer: o uvedbi dražbenega postopanja oziroma pristopa k istemu, in o določitvi dražbenega naroka, ter o tem obvesti ude lcžonce
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. 1.
dne 22. oktobTa 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Št. 433/30.	2648—3—1
Razpis.
Z odobritvijo Kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. oktobra 1930, VI No 21820, razpisuje uprava Banovinske ženske bolnice v Ljubljani po zakonu o drž. računovodstvu (čl. 86—105 oddelek B, pogodbe in nabave)
I. javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 9. decembra 1930. ob 11. uri v pisarni uprave Banovinske ženske bolnice v Ljubljani za:
1. dobavo in montažo kompletne vzidan# sterilizacijske naprave in
2. opremo operacijskih prostorov. Podrobnejša pojasnila in podatke ter
dražbene in dobavne pogoje dobe interesenti ob uradnih urah pri upravi Banovinske ženske bolnice.
Uprava Banovinske ženske bolnice v Ljubljani, dne 3. novembra 1930
Razne objave
2642
Vabilo.
Tovarna dežnikov d. d. v Domji Lendavi,
bo imela
iiredno glavno skupščino
dne 2 0. novembra 1930 ob enajstih
v posvetovalni dvorani svoje tvornice.
Na to skupščino se vabijo po § 13. družr beni£ pravil vsi delničarji.
Dnevni red:
1. Volitev dveh overovateljev zapisnika.
2. Zvišanje delniške glavnice od 500.000 Din na 1,000.000 Din na ta način, da sedoloži znesek 500.000 Din od rezervnega fonda delniški glavnici in da se zviša sedanja nominalna vrednost 10.000 komadov dvojnih delnic, komad od 50-— Din na 100 — Din.
3. Občni zbor poveri in pooblašča ravnateljevo, da izvede z ozirom na zvišanje glavnice spremembo pravil in da ukrene v tem pogledu tudi pri vseh oblastih potrebne korake.
4. Slučajni predlogi.
Pravice, določene v družbenih pravilih, sme izvrševati le delničar, ki je en mesec, odnosno 30 dni prej vpisan kot lastnik delnice v družbeni delniški knjigi. Noben delničar ne more imeti več nego 200 glasov, bodisi v lastnem imenu, bodisi kot pooblaščenec, bodisi skupno.
V	Dolnji Lendavi, dne 28. oktobra 1930
Ravnateljstvo.
Conan Doyle:	24
Pczna csvefcz
(lt angleiHne prevedel s avtorjevim dovoljenjem Iv. Multiček.)
Natančnejše poznanje družbe, ki je povzročala take strahote, ni zmanjšalo, marveč le še povečalo grozo, s katero je navdajala ljudi. Nikdo ni vedel, kdo je pripadal tej zločinski družbi. Imena udeležencev pri krvavih in nasilnih činih, ki so bili zvršeni pod okriljem yere, so ostala popolnoma tajna. Isti prijatelj, ki si mu izrazil svojo bojazen glede preroka in njegove naloge, je utegnil biti eden izmed onih, ki je prišel ponoči z °gnjem in mečem nad te, da izvrši strašno kazen za tvoje besede. Zavoljo tega se je vsakdo bal svojega soseda in nihče ni govoril o stvareh, ki so mu težile srce.
Ko se je nekega lepega jutra hotel John Ferrier baš odpraviti na svoja žitna polja, je slišal, da nekdo odpira vrata na vrtu; pogledal je skozi okno in videl prihajati po stezi rdečelasega človeka srednjih let. Silno se je prestrašil; prišlec namreč ni bil nihče drugi nego veliki Brigham Young sam. Ves prestrašen — vedel je namreč dobro, da tak obisk ne pomeni nič dobrega — je pohitel k vratom, da pozdravi mormonskega poglavarja. Ta pa je hladno sprejel njegov po-idrav in z resnim obrazom stopil za Ferrierjem v družabno sobo.
»Brat Ferrier,« je rekel, ko je sedel in pozorno pomotrival farmerja, »pravoverni smo ti bili vedno dobri prijatelji. Našli smo te, ko si od lakote umiral v puščavi, delili smo s teboj svoj živež, varno smo te pripeljali v Obljubljeno dolino, ti dali lep kos zemlje in priliko, da si pod našo zaščito obogatel. Ni res tako?«
>Res je tako,« je odgovoril John Ferrier.
>V zahvalo za vse to smo zahtevali samo eno in to je, da se okleneš prave vere in uravnaš svoje življenje po njenih naukih. Obljubil si, da tako storiš, ali nemar si puščal njene običaje, ako imajo govorice prav.
»Kako sem jih vendar zanemarjal?« je vprašal Ferrier in v začudenju iztegnil roke. »Mar nisem dajal za skupno zalogo? Nisem li zahajal v tempelj? Nisem
li	?«
»Kje so tvoje žene?« je vprašal Young in se ozrl po hiši. »Pokliči jih, da jih pozdravim.«
»Da se nisem oženil, je resnica,« je odgovoril Ferrier. »Toda žensk je malo in mnogo jih je, ki so imeli več pravice kot jaz. Sicer pa nisem sam; moja hči mi streže in pomaga.«
»Baš o tej hčeri sem hotel izpregovoriti s Teboj,« je rekel mormonski poglavar. »Postala je roža države Utah in našla milost v očeh mnogih, ki zavzemajo visoko stopnjo v deželi.«
John Ferrier je sam pri sebi zaječal.
»O njej pa se čujejo govorice, ki jih ne morem
verjeti — govorice, da je zaročeno z nekim nevernikom Ali mora biti prazno govorjenje. Kako se glasi trinajsto pravilo v zakoniku svetega Josipa Smitha? ,Vsaka pravoverna devica se omoži z enim izmed izvoljenih, kajti ako se omoži z nevernikom, zagreši velik greh.‘ Z ozirom na to je nemogoče, da bi ti, ki spoznavaš našo sveto vero, trpel, da bi se tvoja hči pregrešila proti njej.«
John Ferrier ni odgovoril, marveč se je nervozno igral z jahalno paličico.
‘Po tej stvari preizkusimo vso tvojo vero — tako je bilo sklenjeno v svetem zboru štirih. Dekle je mlado in ne bi radi, da bi se omožila s kakim sivolascem, niti ji ne bi radi onemogočili zbero. Me starešine imamo mnogo telic,* moramo pa preskrbeti tudi svoje otroke. Stangerson ima sina, Drebber ima sina in vsaki teh dveh bi z veseljem pozdravil tvojo hčer v svoji hiši. Naj voli med njima. Obadva sta mlada in bogata in pravo verna. Kaj praviš k temu?«
Ferrier je nagubančil čelo in nekoliko časa molčal.
»Daj nama odmora,« je izpregovoril navsezadnje. »Moja hči je še jako mlada — ni še dovolj stara za možitev.«
»En mesec ima časa za izbiranje,« je rekel Young in vstal. »Ko preteče ta doba, naj odgovori.«
*	Heber C. Kemball namigava v enem svojih propovedl
pod tem nazivom na svojih sto žen.
žčfe&ŽSŠi
prepusfiiili kakšno staro »platno«, kjer pa »o bile še komaj vidne stare slike. Pri neki taki pritoki je dobil kos starega, umazanega platna in je dal za tisto platno v zameno neko sliko slavnega slikarja Goya. Tudi najboljši poznava! so smatrali platno za ničvredno. Ko pa so 'plaitno restavrirali, se je pokazal na platnu samo-portret slikarja Tintoretta, dočim se je Ukazal samo-portret ''"itoretta, ki so ga hranili v dunajskem umetnostno-zgodovinskem muzeju, kot neka poznejša slika Tintoretta.
Ogrskim muzejem je zapustil Nemes zelo dragocene starine. Zato pa je postal kraljevski svetnik in je dobil tudii plemstvo. Njegovo bogastvo pa je bilo ogromno. V njegovih zbirkah se nahajajo največje dragocenosti in njegove palače v Monakovem, v Parizu in v Benetkah so bolj podobne muzejem kakor palačam.
Mrtvaške slavnosti v MeksiLi
Medtem ko so v Evropi dnevi, posvečeni spominu mrtvih, dnevi tihe žalosti, spominja v Meksiki mrtvaška nedelja prav zelo na evrop sko pustno nedeljo. Tudi v Meksiki krasijo grobove, toda z nekimi bliščeče rumenimi cveticami, ki jih imajo za mrtvaške cvetice. Tudi Meksikanske družine se zbirajo v teh dneh na pokopališču, toda tam vlada veselo vrvenje. Pisane zastave plapolajo na cerkvenih vratih. Mrtvecem nosijo na grob njihove najpriljubljenejše jedi; okrog grobov se zbirajo berači, da tam klepetajo in jedo. Premožnejši se zbirajo v mavzolejih. V mestu je semenj; na dolgih vrstah stojnic je razloženo povsod isto blago: okostja in mrtvaške glave iz raznovrstnih snovi, lesene in slonokoščene, iz kartona in sladkorja, ki jih kupujejo vsi vprek. Vsak poklic je zastopan med temi mrtvaškimi glavami; tu se reži ena pod kapo letalca, druge imajo razne vojaške šarže ali znake najrazličnejših meščanskih poklicev. Prodajajo se razglednice, manšetni gumbi, žepni nožki in vsi mogoči predmeti, okrašeni z mrtvaško glavo. Sladkornate mrtvaške glave se jedo z velikim apetitom. Po ulicah krožijo povorke otrok, ki so našemljeni v bele cunje, s cvetlicami na glavi in mrtvaško masko na obrazu ter prepevajo vesele in posmeho-valne mrtvaške pesmi. Meksikanec lahko praznuje v veselju praznik svojih mrtvih, ker zanj smrt ni strašna. Njegovi mrtveci so le legli k počitku in se lahko povrnejo, kadar se jim zljubi. »Indom« je bil bog smrti, bog, ki je delil blagoslov ter je prinašal ljudem po boja polnem življenju na tem svetu, mir in pokoj.
<AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA AA
Oglašajte vedno v »Jugoslovanu«! Imeli Riosrfe uspeh!
wyyvyyyyvyyvyyyyyyvw
Novi abesinski cesar in njegova rodbina
Slika je najnovejša fotografija Bas Tafaris-a, ki je bil 2. novembra kronan za abesinskega cesarja, in njegove rodbine. Cesar in cesarica sedita na prestolih, na sredi je prestolonaslednik Asfaio Vasan, na desni pa princ Makonnen.
.novi viaaar Aigamsiana utrjuje svojo moc
Lansko leto je prišlo v Afganistanu do velikih nemirov. Končno je zmagal Nadir Khan, brat pregnanega kralja Amanullah-a. Trajalo pa je nad 1 leto, predno se je dežela popolnoma pomirila. Pomirjenje so praznovali na svečan način. Slika nam kaže Nadir Khana, ko bera proglas na narod na glavnem trgu v Kabul-u.
Slika nam kaže mesto Ankono v Srednji Italiji po potresu. Potres je napravil po celi srednji
Italiji veliko škodo.
Stran 8
Avstralija - najbolj vesel Jel svetfa
Zanimiva avstralska posebnost so avstralske leleznice. Popotnik, ki hoče prevoziti Avstralijo od konca do konca, mora najmanj šestkrat prestopiti, ker so tiri v vsaki od Šestih Zedinjenih držav Avstralije različno široki; če bi pa hoteli danes vse železnice prezidati na enak kolosek, bi morali plačati okoli 1 milijarde zlatih mark ali 14 milijard dinarjev — to je pa tudi Avstralcem preveč. Zato raje prestopajo kakor da bi plačevali. Ni sicer to posebno prijetno, če potnike zbude sredi noči na kakšni obmejni postaji, kjer morajo prestopati v druge vagone, ampak ljudje rajše prenašajo tudi te neprijetnosti, samo da jim ni treba plačevati.
Pa tudi drugače je potovanje po Avstraliji zelo zanimivo. Vlaki se spotoma prav pogosto vstavljajo in takrat se beži iz vagonov v restavracije na čaj. Čaj je namreč avstralska narodna pijača, brez katere Avstralec ne izdrži.
Prvo čašo čaja popije Avstralec zjutraj na vse zgodaj v postelji. Ko vstane, zajtrkuje drugič, seveda zopet čašo čaja. Okoli desetih dopoldne pride na vrsto tretja čaša, popoldne okoli treh pa četrta. Peto čašo čaja pa popije Avstralec pri večerji. čaj je Avstralcu to, kar je za Bavarca ali pa Čeha njegovo pivo in zato je vlada postopala jako pametno, ki pri zadnjem zvišanju davkov čaja ni ocarinila.
Največjo vlogo pa igrajo v življenju Avstralca »pik-niki«. Ob nedeljah in praznikih gre vse na prosto, vsak pa nosi 8 seboj svoj kovčeg, kar izgleda precej lepše kakor pa papirnati zavoji. Pa tudi bolj prostorni in bolj priročni so kovčegi kakor zavoji. V vsakem kovčegu pa Je velika »termos-steklenica« čaja in prav izdatno število obloženih kruhkov.
Med športnimi igrami je najbolj priljubljen >kriket«. Za šport so Avstralci tako vneti, da smatrajo vsako delo le kot neprijetno motenje v športu in zabavi. Delo ima za Avstralca le ta pomen, da mu donaša sredstva za šport. Tako je v celi Avstraliji, pri revežih in bogatinih.
Velike konjsko dirke pa so dogodki, ki drže v napetosti vso avstralsko Javnost kar cele tedne.
Podnebje v Avstraliji je zelo zdravo in nad 5 odstotkov prebivalstva doseže starost nad 65 let. V	mestih	imajo občine	javne nasade	in
vrtove,	okolica	vsakega mesta	pa ima obsežne
športne prostore. Za zdravje se Avstralci sploh mnogo	brigajo	in predno sme	tujec z ladje	na
kopno,	ga zdravniki temeljito	pregledajo.
Za Avstralca je glavna stvar, da je vedno dobre volje. Ko so pred nekaj leti poskušali prepovedati alkohol, so se ljudje takoj s silo uprli. Od te dobe naprej ne sme nikjer manjkati pijača. O »suhi« Avstraliji nočejo slišati niti besede.
Ameriški poslanik Hugh Gibson
Po nalogu predsednika Zedinjenih držav Hoo-ver-ja posreduje ameriški zastopnik Hugh Gibson med Francijo in Italijo glede omejitve razorožitve na morju.
Nemci Ameriki samo za aparate okoli 400 milijonov mark.
Kjer pa gre za tako visoko svote, tam ni čudno, da prevladuje monopol velikih tvrdk.
Garderoba londonskega župana
Če govorimo o visokih računih za obleke, mislimo navadno na ženske obleke, ki jih mora plačevati usmiljenja in pomilovanja vredni mo-žiček. Na svetu pa živi mož, ki mora tudi za svoje obleke prav globoko poseči v žep, in ta mož je londonski župan ali »k>rd-mayort (reci: lord-meor). Njegova čast traja sicer le eno leto, ampak vseeno sd mora za reprenzentaoijo omisliti tri paradne obleke. Za svoj prvi nastop potrebuje škrlatno-rdečo obleko, obrobljeno z dragocenim krznom; za banket, ki ga da občina njemu na čast, mora imeti obleko iz črne svile in okrašeno s pristnimi belima čipkami, za sprejeme tujih mogotcev pa mora imeti obleko iz mallnovo-rdeče sviile in okrašeno s hermelinom. Obleke si mora gospod župan sam plačati, kar je precej, kajti vse tri obleke ga stanejo okoli 200.000 dinarjev.
Od premogaria do največjega nabiralca umetnin
Iz Budimpešte poročajo, da je te dni tam umrl svetovno znani zbiralec in poznavalec umetnin Marcel Nemes — rojen Mojzes Klein — 64 let star. Umrl je na posledicah težke operacije.
Mojzes Klein, kasneje Marcel Nemes, je bil sin revnega židovskega mežnarja. Komaj 12 let stari dečko je že moral v svet, ne da bi imel kaj drugega s seboj, kakor očetov nasvet: Nikdar ne kaži ljudem, da si reven 1 Okoli 1. 1880. je nastopal v neki kavarni v Budimpešti kot pevec tretje wste, ker pa je imel lepo pisavo, s j tudii kuharice in hišne rade prihajale k njemu, da jim je pisal za par krajcarjev Jju-bavna pisma. Boljše se mm je godilo, ko je nastopil kot »brzonrisart. Okoli 1. 1900. pa je odprl malo trgovino s premogom in se je tudi oženili. Takrat je imel samo eno željo, da bi bilo vedno grdo in slabo vreme, da bi prodal več premoga. Toda vse lepe želje mu niso nič pomagale — trgovina je propadla.
Nekega dne pa je jel v svoji stiski zanimati za slike. Seznanjal se je s slikarji in je živel ž njimi in tu je slišal, kateri mojstri so ravno v modi in katerih slike je dobro zbirati. Takrat so bili »moderni« ravno holandski mojstri. Mož je začel nato potovati in ker je imel silno dober nos, je kmalu našel zahtevane slike. Šel je celo v Španijo in tam pretaknil vse samostani in stikal v njih za starimi slikami. Slikal Je z samostane tudi nove slike, samo da so mu
Zvočni filmi v številkah
Nemški listi objavljajo nekaj prav zanimivih statističnih podatkov o izpremembah, ki jih je povzročil zvočni film v življenju godbenikov.
Leta 1929 je bilo v Nemčiji okoli 5300 kino-gledališč. V vseh teh gledališčih je bilo zaposlenih okoli 12.000 godcev. V velikih kino-gledališčih jih je bilo zaposlenih več, v malih zopet manj. Bavno največja kino-gledališča pa so najprej prešla na zvočni film in so seveda godce odpustila. Tako je bilo odpuščenih okoli 4000 godcev. Ker se pa stvari razvijajo vedno bolj na korist zvočnega filma, ni več daleč čas,
ko bodo skoro vsi kino-godci v Nemčiji na cesti. Ker pa imajo brezposelni godci pravico do brezposelne podpore, bodo ti godci veljali državo okoli4 in pol milijona zlatih mark na leto samo v začetku, kasneje pa okroglo 10 milijonov zlatih mark.
Dalje poročajo nemški listi, da imajo največjo korist od zvočnega filma za enkrat velike elektro-tehnične družbe, ki izdelujejo aparate za zvočne filme. Tovarna »Western-elektric« je prodala do marca meseca letos nad 5300 aparatov, neka druga ameriška tvrdka pa nekaj nad 900. Če računamo, da stane aparat povprečno okoli 50 do 60 tisoč mark, so plačali
Voda je podrla jez
Jez, ki varuje kraje ob reki Odri pred povodnijo pri Briegu, je narastla voda te dni podrla in skozi 70 metrov široko odprtino se je voda razlila po polju.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mih&lek. — Urednik Janci Debevcc. — 'La inaeratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.