f A V E ŠTEV. (NO.) 5. MARCH 6th 1920. LETO (VOL.) XII. TRPLJENJU JEZUSOVEMU A ¥ £ M A RI A. Izhaja vsako drugo soboto Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS in the interest of the Order of St. Francis. 185a W. 22nd PL. CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Suscrib-tion Price $2.00 a Year. Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6. 1917. on file at the Post Office of Chicago, 111. By order of the President, A. S. Burleson. Postmaster General Entered as secnd-class mater Oct. 20, 1919. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at special rate of October 3, 1917. authorized October 25, 1919. ZA MATERINA IN DEKLIŠKA DRUŠTVA. i'1 , , ' . i - . \ imamo v zalogi OBREDNiKE. VEZANE, 25, ZNAKE, (Badges, Regalije) z društveno medaljo, — DRUŠTVENE zastave (Bandere) Društvene uradne KNJIGE (REGISTER) ZA imena in mesečnino, SV. OBHAJILA IN SEJE. OBRAČAJTE SE NA NAS ROJAKOM V MINNESOTI! Lepa prilika se naročiti na lista "Ave Maria" in "Edinost" za vse slovenske rojake po naselbinah v Minn, je sedaj, ko hodi naša zastop- nica MRS. PREGLET okrog in nabira naročnino. Prav toplo jo priporočamo vsem rojakom! Vsem bode z veseljem postregla! uprava "Ave Maria" in "Edinosti" KAJ PA ČAKAŠ . Čas poteka! Vse se draži! Tudi prava DELAVSKA LISTA "AVE MARIA in "EDINOST" . bosta morala dvigniti ceno. In to se bode zgodilo takoj s 1. Aprilom. Do tedaj pa dobiš še DVA LISTA ZA CELO LETO ZA $4.00. Zato, prijatelj, kaj čakaš? Zakaj se ne naročiš takoj? Veš takoj se vsedi in napiši list: "Jaz se naročim na list "Edinost in list "Ave Maria". Prilagam Money order za $4.00 Na koverto napiši: EDINOST 1847 W. 22 Street — CHICAGO, ILL. KATOL. D R U Š T ¥ Al Podpirajte Katoliško podjetje ter naročajte, ZASTAVE, BANDERE, REGALIJE, ZNAKE le pri nas. Tu dobite vse najceneje, najbolje in najhitreje. Poskusite! "AVE MARIA" 1852 W. 22 Place CHICAGO, ILL. POSTNI ČAS je tukaj! Po cerkvah boste molili vsaki teden najmanj enkrat Sv. Križev pot. Mi imamo v zalogi BROŠURICO "KRIŽEV POT" po 15c iztis. Č.C. gg. duhovnikom, ako jih naroče vsaj po 50 iztisov skupaj, damo velik popust. ysak vernik naj bi imel to knjižico. "AVE MARIA" 1852 W. 22 Place CHICAGO, ILL. ZA VELIKANOČNO KOLEKTO boste čč. gg. gotovo dali v kovertici podobice z vašim vošilom za praanike. — Mi vam jih poskrbimo prav po ceni. Pišite nam! Mi vam natisnjemo na podobice, kar želite. "AVE MARIA" . , „ 1852 W. 22 Place CHICAGO, ILL. ZA TE STVARI. "AVE MARIA" 1852 W. 22nd PL, Chicago, 111. Nekoliko prijateljskih besed. ČASTITAMO lZ S1Ca ^ ^ Rantu za njegov tako možati in odločni nastop proti podležem okrog "Glasa Naroda" v obrambo slovenskih šolskih sester, ki so te dni prišle iz starega kraja. Zlasti opozarjamo č. gg. duhovnike na to sramotno podlost. Vidite, kam plovemo? Vidite, kako podli so? Vidite, kako nesramni so? Vidite, koliko si upajo? Toda vprašajmo z Mr. Čagramovim "Zakaj?" pa bomo dobili tudi Mr. Čagramov "Zato." Da, zato, ker smo sami tega krivi. Človek, ki si dovoli vse reči, ki si pusti mirno sramotiti vse, kar mu je svetega in dragega, — je to človek, ki ima kaj časti ? Osebno žalitev mirno sprejeti, je dobro delo, je delo krščanske potrpežljivosti. Žalitev principov, žalitev stanu mirno spraviti v žep je — sramotno strahopetstvo. Zato imajo vsi zavedni katoliški možje cele Amerike samo eno dolžnost — pokazati temu listu, da si kaj takega ne puste. Sakser ustreza našim najbolj propadlim in najbolj podlim slovenskim verskim in moralnim odpadnikom! Dobro! pa naj ga ti podpirajo —! Katoliški mož pa, ki podpira tako početje, — pljuje v lastno skledo, si redi gada na svojih lastnih prsih. 0 LJUBA ZAVEDNOST, kdi,i.f*boš «- 'ameriškimi Slovenci!? Kdaj bodo spoznali, k^ko si sami sebi drago plačujejo svoje lastne grobokope s tem, da podpirajo taka le podjetja. — Katoliški Slovenci! — pa vzdržujejo več ducatov urednikov pri raznih listih, da jim pljujejo v lastni obraz, da z blatom ometavajo njih oltarje, ki so si jih s tolikimi žrtvami postavili, da izpodkopujejo cerkve, ki so si jih sezidali. Pomisli, katoliški mož, ki podpiraš liste, organizacije, ki delajo proti tvoji veri in cerkvi, to-le: Ti bi si z velikimi žrtvami postavil hišico. Vse svoje žulje si uzidal v hišico. Velikanski je bil trud, ki te je stal, da si to dosegel. Ko je pa hiša sezidana, pa si naja-meš človeka in ga plačaš, da ti gre in izpodkopuje temelje te hiše. Ali (bi bilo to modro? Ali bi te vsakdo tvojih sosedov ne vprašal, če nisi nekoliko "tralala"? Vidiš, enako je, če si katoličani na eni strani zidajo cerkve in šole, na drugi pa naročajo take-le časopise, podpirajo može, ki jih potem sramote. Kako se morajo taki li možje smejati v pest takim katoliškim Slovencem! Danes jih v svojih listih prav po domače nakrcajo, jutri pa pridejo ti "nakrcani" katoliki prav ponižno, s klobučkom v roki, ali s ponižnim pisemcem in čekom: "na, na, tu ti dam zato, ker si me včeraj tako "nakrcal" in opljuval." Robovi bi bili, ko bi tako delali. Bo-li socijalist storil kaj takega? \ KATOLIŠKO LJUDSTVO! V dneh družabnih preosnov in preobratov, ki posegajo globoko v srca posameznikov in v življenje narodov, v dneh, ko se snuje usodna zgodovina in poraja nov vek — pozivamo in kličemo na manifestacijo krščanskega prepričanja. Jugoslovanska katoliška telovadno- kulturno mladinska organizacija OREL napravlja letos polet v Maribor in sklicuje za dneve od 29. julija do 3. avgusta 1920. PRVI SLOVANSKI ORLOVSKI TABOR. Ob tem svečanostnem prazniku katoliške mladine naj slavi zmago socialna misel krščanske vzajemnosti, zato naj se zbero vsi: delavec, kmet, obrtnik uradnik razumnik. Vsi stanovi naj se zavedo, da tvorijo v krščanstvu eno družino. Prepričajo naj se, da je njih mladina nastopila pot prave svobode, da se je uvrstila med bojevnike za uveljavljenje katoliških načel, za izenačenje pravic, za spoštovanje poštenega dela, za dosego stanovskega in mednarodnega bratstva. Katoliška mladina je seme nove, zdrave družbe. Posejano je v zemljo, ki jo je razorala strašna svetovna vojska. Sistem laži in krivic je strt. Drevo večnih resnic pa zeleni in ob tem drevesu se zbira zdrava, čila, vzorna in značajna mladina, ki hoče ob navzočnosti kulturnih narodov slaviti svoj dan. Ob idealni mladini pa naj črpajo vsi, ki se zbero k skupnem prazniku navdušenja za vzvišene vzore. Na ta slavnostni praznik vabimo torej vse bratske odseke iz Jugoslavije, vsa bratska orlovska društva iz Ceško-slovaške republike, iz Združenih in drugih ameriških držav, ter katoliška telovadno-kulturna udruženja iz Poljske republike. S srčnim veseljem bi radi pozdravili tudi vse dobromisleče brate iz Rusije in drugih slovanskih držav, kakor tudi iz Francije, Anglije, Relgije, Nizozemske, Švice, Španske itd. Vse vabimo in prosimo, naj se pravočasno pripravijo, ter nam sporoče, v kolikem številu se nameravajo udeležiti slovanskega orlovskega slavlja. Vabimo končno katoličane vseh navedenih narodov in držav in stanov in organizacij. Prihitite k nam in dajte s tem izraza katoliško-kulturni vzajemnosti! Ljubljana, dne 1. januarja 1920. PREDSEDSTVO osrednjega pripravljalnega odbora za prvi slovanski orlovski tabor v Mariboru. K temu pozivu pristavljamo samo to, kar sm0 že v zadnji številki povedali: Rojaki, vsi, ki ste bili letos namenjeni v staro domovino in vsi, katerim bi bilo mogoče narediti ta obisk: dvignimo se in pojdimo skupno domov na ta shod. Zveza Katol. Slovencev bode skušala organizirati to skupno potovanje ako se priglasi dovolj rojakov» Zato pozivamo vse rojake širom Amerike, da bi se priglasili takoj, kateri bi želeli iti, na ZVEZO KATOL. SLOVENCEV 1847 W. 22 Street CHICAGO, ILL. NAROČNIKOM "AVE MARIA" Zadnje mesece smo jako lepo napredovali. Povsod je bil viden božji blagoslov in pomoč Marijina. List "Ave Maria" je dobil nov pomen med ameriškimi Slovenci. Zato pa je treba nujne izpremembe temu pomenu primerno. V listu nam zmanjkuje prostora, zakaj novi sotrud-niki in dopisniki so nam poslali velike zaklade krasnih spisov, sestavkov in člankov, a vse to zlato zrnje mora čakati dolgo časa, preden pride na vrsto. In te okolnosti so nas prisilile, da smo se odločili za tole: Lista "Ave Maria" in "Edinost" sta zozirom na vsebino in smoter pravzaprav samo en list, se izpopol-nujeta drug drugega ter si pomagata drug drugemu kakor dva bratca. Zato prevzame list "Edinost" del vsebinskega bremena lista "Ave Maria". Tako začnemo s prvim marcem izdajati vsak teden po dva lista in sicer tisti teden, ko "Ave Maria" ne izide, BO "EDINOST" IZŠLA DVAKRAT, V SREDO IN SOBOTO. Tisti teden pa, ko IZIDE V SOBOTO "AVE MARIA," IZIDE"EDINOST" SAMO V SREDO. Vse dopise in del spisov bomo priobčevali v "Edinosti," in list "Ave Maria" ostane strogo katoliški-nabož-ni leposlovni list. Ker se, kakor smo že omenili, oba lista izpopolnu-jeta in tvorita pravzaprav samo en list, smo s prvim marcem poslali vsem naročnikom lista "Ave Maria" tudi "Edinost" in vsem naročnikom lista "Edinosti" tudi list "Ave Maria." Da pa vsem olajšamo naročnino, smo sklenili, da ostane še tekom meseca marca ZA OBA LISTA — DVAKRAT NA TEDEN — celoletna naročnina samo $4.00., ali za vsakega posebe po 2 dolarja, kdor si naroči oba. Kdor si pa naroči samo enega, je naročnina za vsakega poselbe po $3.00 na leto. Pomnite pa, da velja to samo tekom meseca marca. Kdor hoče torej imeti oba lista po gori omenjeni ceni, naj si ju naroči nemudoma, ali pa vsaj do konca meseca marca. Zato pa, naročniki, hitite! Vsi poravnajte še ta mesec naročnino za oba lista, zakaj potem ne boste teh krasnih listov več mogli dobiti tako poceni. V staro domovino veljata oba lista skupaj $5.00, ali tudi to samo ta mesec. Zato ju tudi za svojce v stari domovini naročite nejnndoma. ali Y»aj do konca tega. meseca. stanovanje, tem bolj sem prijetno iz-nenaden. Zakaj od kropilnika, okrašenega z oljkovo vejico od zadnje cvetne nedelje, od slik na steni, od sohic po omarah, pa do časopisov in knjig na mizi, vse mi priča, da prebiva tukaj verna, krščanska družina. Zlasti mi je pa ugajal na malem oltarčku lep kip presv. Srca Jezusovega, katerega je obsevala majhna rdeča lučica. Ko prijatelj opazi, kam da zrem, pripomni, kakor v pojasnilo: "Vir Evharistično Srce Jezusovo ga je pozvalo. (Posneto po resničnih prigodbah.) pC^^^gf^ EKOČ pridem po TkT opravkih v mestu hI fiK^*' slučajno ravno ob vL. -Org® zaključku večer-ne pobožnosti ^^^^^^^^ pred cerkev. žnih se je vsipa-la skozi vrata, verni so hiteli na vse strani domov; prehod mimo cerkve je bil oviran še v sosednjih ulicah. Tujec sem bil v mestu, nikogar nisem poznal, zato se nisem mnogo menil za ljudstvo, le na tem mi je bilo, kako naj se prerijein najhitreje skozi množico. Kar začujem sredi iz ljudi klicati svoje ime. Začuden se ozrem na okoli, pa mi prihiti nasproti gospod, ki me veselo pozdravlja in moli nasproti roko. "Servus. stari prijatelj! Ali ne poznaš več Friceta, znanca izza mladih let? —" " Lej ga no, sedem let sva skupaj po šolah hlače trgala, zdaj me pa niti poznati noče." Tako se je šaljivo hudoval nad menoj, jaz sem ga pa začudeno gledal in zmajeval z glavo. "Poznal ibi že," rečem, "toda..." "Toda verjeti ne moreš," se odreže oni, "da bi zašel Frice v cerkev? Frice, ki ni nikoli maral za njo!" "Odkrito povem, da je ravno tako, kakor praviš," pritrdim jaz. "In vendar je istina," odvrne prijatelj, "da nisem bil samo zdajle v cerkvi, vsaki dan, in še po večkrat, me lehko srečaš na tej poti." "Pa kaj bi stala tukaj na cesti? Veš kaj, kar z mano se napoti na moj dom, ondi te seznanim s svojo ženko, ob enem ti pa natanko pojasnim, kako sem postal iz Savla Pavel." Nad vse radoveden sem pritrdil predlogu in po kratkem sva stopila V prijateljevo stanovanje. Bolj ko si ogledujem prijaznq vse moje sreče." Prijazna gospodinja postreže s kozarčkom vina, trčimo na vsestransko zdravje, prijatelj pa prične pripovedovati nekako takole: "Znano ti je, da v dijaških letih nisem bil nikoli veren; že kot otrok sem bil brezverec. Kako tudi? Komaj štiri leta sem štel, ko sem zgubil drago mamico. Oče, sicer dober človek, je živel le za svojo službo in ni imel o vzgoji otrok niti najmanjšega pojma, zato me je popolnoma prepustil v oskrbo poslom. Kadar mi je hotel skazati kako posebno ljubav, me je vzel s seboj v gostilno, koder sem se navadil onih brez- Le pot križa vede v slavo I Duša, hrabro dalje I božnih šal in zabavljic zoper vse, kar je svetega, s čimer sem se tako rad bahal v šoli in pohujševal vas sošolce. Če mi je primanjkovalo že kot dečku verskega prepričanja, kaj naj rečem potem o dobi, ko sem stopil v javno življenje? Občeval sem le z enako mislečimi lehkoživci, z njimi popeval in popival cele noči. Tovariši v uradu tudi niso bili dokaj boljši, poštenih ljudi sem se izogibal, oni pa mene. Edina dostojna oseba, s katero sem še občeval v zasebnem življenju, je bila gospodinja, pri kateri sem stanoval. Ona je bila pa tudi edina, do katere sem gojil še nekoliko spoštovanja. Prišlo je tako daleč, da sem celo hčerko gospodinje, gospodično Eli-zo, ko je nekoč hotela obesiti nad mojo posteljo majhno podobo Srca Jezusovega, surovo pokaral in ji za vedno prepovedal "onesnažiti mojo izbo s takimi bedarijami." Dobro se še spominjam, kako je s solzami v očeh nemo odšla. Jaz sem se pa še dolgo bahal okrog po gostilnah, kako sem tercijarko pošteno izplačal. Tako sem na to preživel še skoraj dve leti v vedno večjem razkošju, ko Bog nenadoma poseže v moje početje. Nekoč sem namreč imel dogovorjen s znano gospodično, ki ni bila posebno na dobrem glasu, sestanek. Nestrpno sem čakal določene ure in komaj se je zmračilo, sem že hitel na domenjeni kraj. Pot me je peljala preko glavnega trga. Ker sem vedel, da se ondi sprehajajo vsak večer moji tovariši, pa jim nisem hotel razodeti svojega namena, obstanem koncem ulice in gledam po trgu, kje da so. Pravkar so mi obrnili hrbet in jo krenili proti cerkvi, na nasprotnem koncu trga. Ze sem hotel hitro prekoračiti cesto, kar se zabliščijo pred cerkvenimi vrati lučice, zvonček zapoje, obhajat gredo. V lepo zagato hitijo moji tovari- ši, si mislim. Kako se bodo izvili iz neprijetnega položaja. Čakam in gledam. Mašnik s cer-kvenikom spredaj in več osebami za seboj se vedno bolj bliža, tovariši mu gredo pa ravno nasproti. Zdaj fo skupaj! Meni nič, tebi nič, korakajo mimo. Ne zmenijo se ne za luči, ne za zvonček, še manj za duhovnika in njegovo molitev. Smejajo se in kretajo z rokami, kakor bi ne bilo razen njih nikogar na trgu. Priznam, da bi se bil v tem slu* čaju, če bi bil med njimi, ravno tako obnašal, ali ko sem jih od daleč opazoval, sem se začel zgražati nad takim nedostojnim obnašanjem. Zakaj ? Ni mi bilo prav jasno. Ali menil sem, da zahteva to olika. Vsaj odkrili naj !bi se, že radi drugih ljudi, da bi ne žalili njih verskih čustev. Medtem ko tako modrujem, privabi zvonček vse polno vernikov na trg, ki pokleknejo na tla in pričakujejo Najsvetejše. Kaj se je tedaj z menoj zgodilo, še danes ne vem. Le toliko se spominjam, da sem klečal odkrit sredi med ljudstvom, ko se je približal duhovnik in podelil sveti blagoslov. V srcu so me pa olbhajali neizrekljivi občutki, kakršnih nisem imel, odkar so mi mamico pokopali. Odkod bi sicer prihajali občutki, ki so me poprej na trgu obšli? — Sprevod je krenil že davno v stransko ulico, zvonček je vtihnil in ljudje so se že razšli, ko se šele dvignem ves razmišljen od tal in jo krenem s trga, ne vedoč kam. Na sestanek nisem več mislil, le to mi je šlo po glavi: Nekdo leži zdajle na smrtni postelji in ni mu drugega mari, kot tolažilo svete vere, za katero se jaz prav nič ne zmenim. Vse ga je zapustilo, le duhovnik hiti k njemu, da mu olajša najhujšo uro življenja. Kaj pač zdajle misli bolnik o svojem življenju? Kaj bi storil, ko bi zopet okreval?! Morda je pa le kaj resnice na ve- ri, ki jo jaz tako trdovratno zame-tujem? Zdajle je duhovnik pri umirajočem. Z Bogom bo mašnik spravil dušo njegovo in mirno se bo preselila v večnost — kaj pa bi bilo z menoj, ko bi bil jaz na njegovem mestu?! Take in enake resne misli so se snovale vse vprek v moji glavi. Bliskoma sem v duhu prešel in pregledal vse dosedanje življenje. Zdelo se mi je, da visim nad globokim prepadom in vsak trenutek se lahko pogreznem v globine na veke. Studilo se mi je moje početje, hrepenel sem po rešitvi, pa iskal sem zaman izhoda. Ves obupan zapazim končno, da dežuje in da se nahajam zunaj mesta, sredi polja. Hitro se vrnem, ali ko dospem pred gostilno in hočem vstopiti kakor po navadi, začujem vrišč in krohot tovarišev. Čuden občutek me je prešinil; kar sem dosedaj ljubil, to se mi je v tem trenutku gnusilo. Tiho grem mimo in jo krenem naravnost proti domu. Toda tudi tu ne najdem pokoja! Razburjen hodim gori in doli po izbi in se polglasno sam s seboj pomenkujem. Ko začuje gospodinja mojo ho-ho, prihiti k meni, misleč, da sem bolan ter me prisili, da vstopim v njeno stanovanje in povžijem čaši-co čaja. Gorka pijača in prijazne besede so mi dele kaj dobro, naposled se celo osrčim, da razodenem odkrito ves dogodek in vzrok razburjenja. Dobro me je razumela skušena gospa in me tolažila. Smilil sem se tudi Elizi. Končno smio prišli do zaključka, da moram zapustiti slabo tovarišijo. In da sem to laglje storil, mi je, čeprav s težavo, dajala gospodinja tudi hrano in vso preskrbo na stanovanju. Minilo je zopet nekaj mesecev. Reči moram, da še nisem bil do tedaj nikoli v tako dobri družbi, kar sem bil živ. Občevanje s pobožno tretjeredno družino sem se naučil spoštovati versko življenje, spoznal sem svoje zmote in zavrgel predsodke, nevede kedaj; pričel sem zahajati v cerkev, dokler se nisem končno spravil z Bogom v zakramentu svete pokore. Poln miru v srcu sem se po sv. spovedi vrnil domov in ko povem gospodinji in Elizi, kje sem (bil, ni bilo veselja ne konca ne kraja. Ob enem mi pa Eliza tudi obstane, kako je molila za moje spreobrnjenje, odkar je spoznala, da sem brezverec, zlasti pa od takrat, ko sem nazival pobožnost Srca Jezusovega za bedarijo. Na čudovit način je Bog uslišal njeno molitev! JUNAŠKA HČERKA. K. OBENO dobro delo, katero hočemo storiti za Boga, ni težje za človeško telo, kakor zatajevanje v jedi in pijači. Ravno tega dobrega dela so se pa svetniki poslužili, kadarkoli so hoteli od Boga izprositi kako posebno milost. Ko sem nekoč v šoli govoril otrokom o tem, sem jim rekel: Otroci, ako bi kdaj želeli spreobrniti k Bogu kako celo družino, ni treba drugega, kakor dobiti v to družino koga, ki zna trpeti. Ako imate koga, ki bi ga radi pripeljal nazaj k Bogu, naložite si post zanj." To je čula tudi 13-letna Mary. Bila je zelo vesela, da je to čula, kajti že dolgo je premišljevala, kaj bi storila, da bi sprosila svojemu očetu spreobrnjenje. Njen atej ni šel nikdar v cerkev. Velikokrat je prišel domov pijan. Kako jo je bolelo njeno srce, ko je videla toli-krat mamo jokati. "Aha, zdaj pa že vem, kaj bode pomagalo," je rekla vesela sama pri sebi in sklenila, da se bode postila za ateja. Ko je še isti večer videla mamo zopet jokati, ateja pa pijanega, tolažila je mamo. "Mama, ne jokajte! Ata bodo kmalu zopet dobri." Mama ni razumela, kaj Mary misli. Tudi ni več mislila na to, saj je vedela, koliko je že ona poskusila, da bi ga spreobrnila. Drugi dan, bila je nedelja, sedela je cela družina pri obedu. Mama je napravila dober obed. Vsi so jedli z veliko slastjo. Samo Mary je vzela košček kruha, ibrez surovega masla in čašo vode. "Ali si bolna?" vprašala jo je skrbna mati ? "Ne, mama?" "Zakaj potem ne ješ?" vprašal jo je oče. "Ne, ata. Danes ne bodem jedla." "Kakor hočeš," je rekel oče, ker je mislil, da je Mary trmasta, zato je mislil, da jo kaznuje s tem, ako jo pusti, da bode lačna. Še isti večer je oče zopet ostal pri svojih prijateljih v saloonu dolgo v noč. Prišel je zopet pijan domov. Mary še ni spala in čula je vse kletvice, in zmerjanje očetove, ko je zmerjal mamo. Drugi dan pri večerji Mary zopet ni jedla drugega, kot kruh in pila samo vodo. Oba, oče in mati sta se prestrašila, ker sta se bala, da je Mary bolna. "Otrok, ako ne je, je gotovo znamenje, da je bolan." "Nisem bolna!" je zatrjevala Mary. "Zato pa moraš jesti!" pravi oče že hud. "Ne, ata," odgovorila je hrabra deklica. "Tako dolgo, dokler boste vi, ata, preveč pili, da bodo mama morali jokati radi vas, ne bom jedla drugega kot kruh. Obljubila sem Bogu, da bom za Vas trpela, da vas Bog ne bode kaznoval" Oče ni rekel nič. Toda zvečer je prišel domov o pravem času in trezen in tako celi teden. Toda v soboto zvečer ga je pa stari pijani hudiček zopet premagal. Prišel je zopet pijan domov. Toda, kako ga je vjezilo samega na se, ko drugi dan Mary zopet ni jedla, da-si je celi teden jedla z veliko slastjo. Oče ni vprašal več zakaj Mary ne je, temveč pobesil je oči in sram ga je bilo. Zopet se je poboljšal. Čez nekaj tednov je zopet padel, pa Mary zopet ni jedla obeda. Ko je pa videl oče svojo mlado hčerko junakinjo, bilo ga je še bolj sram. Solze so ga zalile, objel je Mary in ji rekel: "Moja draga junakinja, kako dolgo se bodeva tako le borila?" "Atej, dokler ne boste vi opustili pijače." Od takrat se atej ni več napil. ^^mmmmmmmmmmmmmmmž^mmm RAZNOTEROSTI. Prostozidarstvo in liga narodov. — Francoski list "La Verite" imenuje ligo narodov "prostozidarsko ligo narodov." Leon Burgeois, ki predseduje sej&m lige, je prominen-ten prostozidar 33. reda, in vse druge narode zastopajo v ligi tudi sami prostozidarji. "Ta prostozidarska liga," pravi ta list, "hoče prvotno krščanstvo nadomestiti-in vladati svet s prostozidarskimi spletkami in naložiti človeštvu na ramena jarem materijalizma. To je bil glavni vzrok, da so papeža izključili iz lige narodov." KOLIKO IMAMO MILIJONARJEV. Angleški list "Westminster Gazette" poroča: Po ravnokar objavljeni davčni štatistiki živi sedaj v Združenih državah 20,000 dolarskih milijonarjev. To število naraste vsako leto za 2,000. V tem številu so všteti vsi, katerih obresti znašajo letno $40,000. Štirje imajo od svojega premoženja $5,000,000 obresti. Tekom vojne so "obogatele" Zd. države za 12,000 novih dolarskih milijonarjev. $ ČASTNA STRAŽA PRED « TABERNAKELNOM. GLASILO ČASTILCEV PRESV. REŠ. TELESA. Urejuje Rev. J. J. Plaznik Des Plaines, 111- E33 Kjer so še vsaj nekoliko versko zavedni Slovenci, tam opazimo v njihovih naselbinah tudi čedno cerkev. Navadno so rojaki, kateri jo vzdržujejo, tudi ponosni na njo. To je vse prav in lepo. Vprašanje je pa, ali je to dovolj, da vzdržujemo cerkve? Ali je vera zato, da verniki vzdržujejo cerkve? Gotovo ne. Cerkve zidamo in vzdržujemo, da se hrani .v njih pre-sveto Rešnje Telo, da ga verniki v cerkvi časte in prejemajo ter sprejemajo njegove milosti. Četudi je dolžnost, ki veže vsakogar pod smrtnim grehom, da vzdržuje cerkev in duhovnike, vendar še ne bo nikdo samo s tem rešil svoje duše. Vsak človek potrebuje obleke in hrane. Kar je obleka in hrana našemu telesu, to je cerkev in njena lepota Jezusu in nam. Kakor pa obleka ne napravi človeka, njegovega značaja in nc omili njegovega srca, tako iz nas tudi ne napravi samo lepa cerkev pravih vernikov. Jezus hoče naša srca, našo ljubezen. Zato je ponos naselbini ona cerkev, kjer Jezus ne samuje, kjer ga verniki ljubijo in sprejemajo pogosto in v obilnem številu. Z žalostjo pa opažamo, da Slovenci prepogosto pozabijo na središče svete vere, na Jezusa samega. Kako so zadovoljni, če spravi iz njih kolektor pol dolarja na mesec! Svojo ljubezen do najboljšega prijatelja in dobrotnika, Jezusa, pa kažejo v polni luči s tem, da pridejo k njemu ob nedeljah zadnji trenotek in hite stran od Njega, predno je mašnik prišel v zakristijo. Da Jezusu vsaj nekoliko zadostimo, zato hočemo poživiti češčenje do Jezusa v zakramentu ljubezni med rojaki. Veliko Slovencev je bilo v bratovščini vednega češčenja že doma. Da ima vsakdo tudi tukaj priliko vdeležiti se izrednih milosti, katerih so deležni člani te bratovščine, zato smo ustanovili bratovščino vednega češčenja za Slovence s sedežem v Des Plaines, 111. Ta bratovščina je kanonično ustanovljena, združena z glavnim sedežem v Rimu in potrjena po chicaškem nadškofu, Most Rev. Georgem Mun-delein, D. D. Bratovščino najsvetejšega zakramenta je papež Leon XIII. povzdignil v velebratovščino, dne 8. maja 1897. Prvotno jo je odobril papež Pij IX., leta 1858. Namen te bratovščine je, da udje gorečnejše časte Jezusa in goreče širijo njegovo slavo in češčenje med verniki. Vsak katoličan lahko vstopi v to bratovščino. Pogoji so samo trije: 1. Vsak član mora poslati celo krstno ime in priimek, da se zapiše v bratovsko knjigo. Kjer ima to bratovščino kanonično ustanovljeno, se vpiše tam, kjer ima imenik, drugače pa pošljite svoje ime na: Rev J. Plaznik, Des Plaines, 111. 2. Člani se zavežejo, da bodo vsak mesec molili pred presvetim Rešnjim Telesom eno celo nepretrgano uro. Čas in cerkev si lahko sami izvolijo. Le v slučaju, kjer je resnično nemogoče opraviti to molitev v cerkvi, se jo sme opraviti tudi doma. Moli se lahko tudi rožni venec, molitve na čast Materi Božji in tudi svetnikom, samo, da je glavni namen predvsem češčenje najsvetejšega zakramenta. Tudi sveta maša se lahko všteje, seveda le po pridigi, da se ura ne prekine. Najbolj praktično je, če si pri sveti maši in svetem obhajilu ter ostaneš še potem v cerkvi kake pol ure. 3. Člani morajo prejeti vsaj enkrat na mesec sveto obhajilo in to na dan, ko opravijo svoje molitve, ker ni mogoče dobiti odpustkov brez svetega obhajila. To je vse, kar se brez pogojno zahteva. Namen bratovščine pa ni samo, da udje opravijo svojo molitev, ampak ravnotako, da širijo pogosto sveto obhajilo in pogosto obiskovanje najsvetejšega zakraiVienta. Zato nudi bratovščina obilne odpustke vsak dan, kadar prejmejo sveto obhajilo ali obiščejo Jezusa. Člani in članice so deležni sledečih odpustkov: 1. Deležni so vseh zasluženj duhovnikov, reda najsvetejšega zakramenta, duhovnikov evharistične lige in vseh udov bratovščine. 2. Prejmejo popolni odpustek, če so prejeli najsvetejši zakrament, na dan vstopa v bratovščino. Obiskati morajo cerkev in moliti po papeževem namenu. 3. Popolni odpustek vsak dan, kadar prejmejo sveto obhajilo, o-pravijo celourno molitev in molijo po papeževem namenu. 4. Odpustek sedem let in sedem kvadragen, kadar opravijo svojo molitev brez svetega obhajila. 5. Odpustke postaj najsvetejšega zakramenta, kateri so bili podeljeni frančiškanom. Kadar člani obiščejo najsvetejši zakrament in zmo-lijo šest očenašev, češčenamarij in častbodi, dobe vse odpustke postaj v Rimu, Jeruzalemu, pri sv. Jakobu v Compostello in cerkvi porcijun-kule. To pomeni brezštevilno popolnih in drugih odpustkov. Ti odpustki so najmanj tako veliki, kakor svetega križevega pota in jih lahko prejmeš v nekaj minutah. 6. Prejmejo lahko odpustke por-cijunkule vsako leto od dveh popoldne 1. avgusta do sedmih zvečer drugega avgusta, če obiščejo cerkev, kjer se hrani presveto Rešnje Telo. Prejeti je treba sveto obhajilo prvi ali drugi dan in dobi se toliko popolnih odpustkov, kolikorkrat obiščeš cerkev in moliš po namenu svetega očeta. 7. Udje prejrno popolne odpustke na sledeče dneve: Božič, sveti Trije Kralji, Veliki četrtek, praznik Srca Jezusovega, Marijino oznanjenje, Brezmadežno spočetje, sv. Jožef, sv. Peter in Pavel, sveti Mihael in sv. Janez evangelist. 8. Popolni odpustek ob smrtni uri. Vsi odpustki, razen zadnjega se lahko darujejo dušam v vicah. Bratovščino presvetega Rešnjega Telesa bomo še nadalje razlagali. Tudi vprašanja bomo odgovarjali v listu. Vsi dopisi in vprašanja naj se pošiljajo na prej omenjeni naslov. V starem kraju je vsak član tudi nekaj daroval za opravo ubožnih cerkev. Naravnost žaljivo je za Jezusa, kako slabo obleko imajo p° nekaterih cerkvah za sveto mašo, kako slabe kelihe in ciborije imajo, kjer se hrani sveto Rešnje Telo, kako je vse perilo, prti, korporale in rončni prt, kako je umazano. Kar se zadnjega tiče, naj bi žene, ki spadajo v to društvo, imele nekoliko oči odprte in skrbele, da je vse- čisto, kar pride v dotiko z najsvetejšim zakramentom. Vsak ud naj bi plačal 10 centov mesečno ali 1 dolar letno za ubožne cerkve. To je pa prostovoljno in ni pogoj za vstop v bratovščino. Iz tega sklada bi se take stvari kupile najubožnejšim cerkvam. Seveda, pri nas rabimo še več drugih stvari veliko bolj. Treba nam je najprej pripravnega molit-venika za člane. Brez znatne pomoči ga ne moremo tiskati. Papir se je zopet podražil, da bi sploh ne bilo mogoče tiskati "Ave Maria" brez prostovoljnih darov. Mi pa hočemo imeti svoje glasilo, "Ave Maria". Zato moramo list primeroma odško-dovati, če ima stroške z nami. "Ecce Homo!" "Glejte, človek!" Cleveland, O. — Podpisani se vam pridružujem kot član častne straže pred tabernakelnom. Želim, da bi ljubi Jezus obilo blagoslovil vaše začeto delo. Res je žalostno; ljudi povsod velike gruče, da človek še skozi ne more, samo žal, pred Jezusom v zakramentu se jih malo dobi. Z opravičenim glasom Ibi nam Jezus lahko zaklical: "Sredi med vami sem, pa me ne poznate." "Ljubi Jezus, češčen in hvaljen bodi v najsvetejšem zakramentu, sedaj in ve- komaj," tako naj se glasi do konca dni. Želim, da bi privedli mnogo duš k ljubemu Jezusu. Želim Vam po svojih močeh tudi denarno pomagati pri Vašem krasnem delu. Kakor mislim, Vam bo vsak član našega društva šel na roke. Z Bogom! John Intihar. Tioga, Wis. — Pošljem Vam ... za razširjanje češčenja presvetega Rešnjega Telesa in obenem tudi pristopni listek za zdolaj podpisano. Srčno želim, da bi bilo Vaše prizadevanje v tem uspešno in da bi se češčenje tega presvetega zakramenta povsod razširilo. Pri tem naj vas podpira ljubi Jezus in njegova pre-ljubljena mati Marija. Priporočam se Vam v molitev in ostajam z vdanim spoštovanjem Marija Toleni. JEZUS PRIDE. Zložila Mati Elizabeta. Danes pride dobri Jezus, ker pozna trpljenje tvoje, pride, da ti križ olajša, vzame sam ga v roke svoje. Ve, da v gosti temi tavaš, v senci zmote, sredi boja; ve, pozna slabosti tvoje, pride, luč in pot bo tvoja. Izkušnjavec se ti bliža, Jezus ve, boji se zate, danes pride, moč bo tvoja, v tabernaklju čaka nate. Danes leže luga v dušo, skrb se v lice ti zariše, Jezus pride, danes pride, da ti solzo sam obriše. Žarek sreče se naseli v tvoji duši prečuteči, ljubi Jezus pride k tebi sam bo srečen v tvoji sreči. jMywaMMM 'ČEŠČENO BODI TVOJE IME. Glasilo društev Najsv. Imena urejuje Rev. J. J. Oman 3547 E. 8oth Street Cleveland, O. I H RED nedavnim ča-. som so stali v prodajalni gotovega trgovca v Chicagu trije moški. Pogovarjali so se o tem in o-nem, predvsem pa o politiki, kakor je to že navada pri večini nas moških. Samo-oibsebi umevno je, da je bila govorica pogosto zabeljeno s kletvinami in zlorab-ljenjem najsvetejšega Imena. V navzoči trojici sta bila trgovska agenta in domači prodajalec ali lastnik tistih prostorov, kjer se je govorica vršila. Posebno eden agentov je pogosto vmešaval v svoj govor razne kletvice, kakortudi sveto ime Jezusovo. Tudi drugi agent je bil zgovoren, a njegove besede so bile proste grešnih pridevkov. Med kratkim molkom opazi domači trgovec na ovratniku suknje pravkar o-menjenega agenta društveni znak, kakršnega še ni videl doslej. Zato ga radovedno vpraša kazaje na gumb: "Katerega društva pa je ta znak?" Liki vojak, ki se mu blesti in zlati na junaških prsih znak hrabrosti, pokaže agent z največjim ponosom na svoj znak ter pristavi: "To je znak najstarejšega društva na svetu, društva presvetega Imena. To je društvo katoliških mož, ki se zaobljubijo, da ne bodo zlorabljali Najsv. Imena Jezusovega in tudi drugim prigovarjali, naj se zdrže te slabe navade." Globok molk je sledil tem odločnim, a prijaznim besedam zavednega in hrabrega moža. "Potemtakem vidim, da malo misliš o meni," se oglasi naposled njegov tovariš, ki je pravkar mazal svoje Ibesede s tako nepotrebnim oljem. "Motiš se, prijatelj," odgovori boljši tovariš. "Prav visoko te cenim. Ali sovražim pa tvojo grdo napako, da pogosto in nespoštljivo rabiš sveto Ime Izveličarjevo." Dasi je bil tovariš, ki so mu šle te besede, sicer zelo uren v odgovorih, ali topot ni zinil besede, in videti je bilo, da se je globoko zamislil. "Tudi jaz bi moral biti pravzaprav katoličan," se oglasi sedaj trgovec. "Pa je že skoro petindvajset let, odkar sem bil zadnjič v cerkvi. Če bi šel sedaj, bi se prav gotovo streha podrla name." Vsi trije so se smejali tej pripombi ter se poslovili. Društvenik sv. Imena pa je še pristavil ob odhodu, da so dandanes cerkve jako močno zgrajene, vsledčesar ni prav nobene nevarnosti, da bi se na koga udrla streha. To je sicer neznaten dogodek. In skoro bi ne bilo vredno govoriti o njem, da ni imel važnih posledic, zakaj, danes sta kakor nam zagotavlja Father Shea pišoč o tem dogodku, v Chicagu človeka, ki se i-mata za veliko zahvaliti prav tistemu odločnemu katoličanu z znakom presv. Imena. Njegov tovariš, trgovski agent, se je namreč odvadil vmešavati kletvice in sv. Ime v svojo govorico, domači prodajalec, ki poprej že skoro petindvajset let ni videl cerkve odznotraj, pa se je po resnem premisleku naposled toliko ojunačil, da se prav nič več ne boji, da se udere cerkvena streha nanj, nego je zopet zelo vnet in praktičen katoličan. To so posledice odločnih, a prijaznih Ibesed, ki jih je izrekel član iz društva najsvetejšega Imena. Kaj mislite, možje in fantje, člani tega prekoristnega društva, vi o tem? Ali bi mogli tudi vi storiti tako, kadar se vam ponudi takšna prilika? Da, morete. Treba je le odločnosti, treba poguma. Dosedaj si se morebiti smejal, ko si slišal, kako je ta ali oni sirovež postavil malone pred vsako besedo po enega, dva, sto, ali tudi kar cel "tavžent hudičev." Nikar se ne smej več temu! Tudi si že slišal, kako je tvoj tovariš pogosto pristavljal "džic kraje," — hotel je reči Jezus Christ. Morda imaš celo sam to grdo navado ter tako brezmiselno rabiš sv. Ime. Začni takoj, odpravi jo! Najsvetejše Ime je vredno vsega spoštovanja. Spoštuj ga sam, prigovarjaj pa tudi drugim, kadar se ti nudi prilika, naj store isto. —" Češčefto bodi ime Gospodovo zdaj in na veke! Amen." SOVRAŽENI PRIJATELJ. Fr. Mikolič. "Čemu me sovražiš, če sam nisem ničesar zakrivil? če sem samo namestnik Onega, ki te ljubi!" — To so besede velikega pomena za vse človeštvo. Oče in mati, ki dasta v šolo sina, ne vesta, kaj bode iz tega njih deteta, ko odraste- Ako se ta njih sin odloči, da stopi v duhovski stan, ali je za to kaj zakrivil? je s tem zaslužil, da ga preklinjaš? V ta stan ga ne smeš in ne moreš si liti, ne smeš in ne moreš mu pa tudi braniti, naj ne bode, za kar je čutil v sebi poklic in veselje. Bog je uredil človeško družbo po stanovih. Tako je eden stan, katerega naloga je učiti nas vere, učiti in pojasnjevati verske resnice in vprašanja, ki so najvažnejša vprašanja življenja. — Zato zasluži vsak stan svojo čast in spoštovanje- Grdo je, kdor zaničuje delavski stan, grdo je enako kdor zaničuje duhovski stan. Vsakdo, ki skuša spolnovati dolžnosti svojega stanu, je vreden časti in spoštovanja. Pa še na nekaj naj bi zaničevalci in sramotilci du-hovskega stanu ne pozabili: da so duhovniki, v veliki večini sinovi revnih delavcev, da so izobraženi za krvave delavske žulje njih dobrih očetov- Kdor pa žali sina ali ne žali s tem tudi očeta, tudi mater? Koliko teh duhovskih starišev žive v revščini skupaj s sinom. Kako jih mora boleti, ako vidijo prezi-ranega svojega sina. Kako mora zadeti vsako sramotenje nje same. Toraj dela proti delavcu, proti sotrpinu, kateri delavec se da zapeljati v to posirovelost-Zato kako je podlo, ako čujemo toliko proti temu stanu iz delavskih mas! Kolika krivica starišem, ki so žrtvovali svoje najljubše za blagor človeštva in za čast božjo. — Ti sovražniki trdijo, da so duhovniki lenuhi in da živijo od žuljev delavca. Sedaj pri tem sodijo popolnoma po sebi. Če morda res duhovnik ne dela težko z rokami, ima pa druge svoje težave-Zato pozabljajo ti moderni modrijani, da je ta duhovnik preživel vsa svoja mlada leta po šolah, na šolskih klopeh za drag denar, da je težko delal takrat, ko je on brezskrbno letal po kakih "gmajnah" za telički in kravcami. Svet je duhovski stan zato, ker je ta stan, ki nas uči čednostnega in poštenega življenja, ker nam daje navodil za pot življenja, ker uči našo mladino, ker moli za nas in ker daruje za nas najsv. daritev, ker nas očiščuje naših grehov, ker nas pripravlja v zadnji uri-Svet je duhovski stan, ker je ta stan, ki lajša človeško bedo v najhujših urah življenja, po bolnišnicah, ječah, v spo-vednici. Ko se zatekajo tisočeri objokani k njemu, da jim lajša solze in srčne bolečine in jim vliva balzamovih tolažil v rane srca. Duhovnik je pri smrtni postelji naš zadnji in najboljši prijatelj. Ko drugi beže, je on oče ubogih in opravlja nad njimi delo usmiljenja- Zato spoštujmo ta stan, ki je tako ozko zvezan z našim življenjem in ki je sol našega življenja in luč na poti skozi valove poskušenj in strasti. Sicer je gospod Jezus naprej napovedal, da bode duhovščina preganjana-"Mene so preganjali, tudi vas bodo!" — "Iz shodnic vas bodo metali in vse hudo zoper vas govorili!" To bodo pa storili iz nevednosti — "ker ne poznajo ne Mene (Jezusa) in ne mojega Očeta." Vendar pa nikdar kazen ne bode izostala. Zato pa pravi Jezus: "Jeruzalem! Jeruzalem! ki moriš preroke in kamenjaš tiste, ki so k tebi poslani!" "Za to pa bode prišla na vas vsa kri od pravičnega Abelna do Zacharija, sinu Barahijevega-" Vaša hiša (božja) vam bode puščena prazna? t. j. ne boste dobili duhovnikov, vsaj dobrih ne! In siccr tako dolgo, dokler ne porečete: "Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem!" — t. j- dokler ne boste z veseljem sprejeli onega, ki bode prišel k Vam v imenu Gospodovem kot oznanjevalec Boga. Zato, Slovenci, pomislimo, kako prekletstvo si kličemo na se, če preganjamo svoje dobre duhovnike, one, ki se trudijo za nas, za naš napredek. Največja kazen, za narod, za župnijo je, slab duhovnik. Pomislimo koliko zla je za Nemški narod povzročil Martin Luter? Ali za Grško in Rusijo slab škof Focij! Zato, spoštujmo duhovnika kot duhovnika. Pustimo ga pri miru, če ga ne maramo! Ne vmešavajmo se v njegovo službo! Če bi tudi kaj slabega opazili na njem. Pustimo ga! Človek je, kakor smo mi. Molimo pa vedno, da nam bi Bog dal dobro, navdušeno, gorečo in nevstra-šeno duhovščino- Kakoršna duhovščina, tak narod. Kakoršen narod taka duhovščina. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiui PRESTOP V KATOLIŠKO CERKEV. Kakor poroča češki list "Čech" iz Prage, sta prestopila na božični praznik poveljnik praške angleške vojaške komisije, polkovnik Coul-son, in njegov pobočnik Dilleym h katoličanstvu in bila v prisotnosti angleškega poslanika Mircara bir-movana po nadškofu dr. Kardaču. Jezus na Oljski gori. ŠSŽfSŽŽ: TVOJ NEDEUSKI TOVARIŠ. TRETJA NEDELJA V POSTU. To je Moje Telo — To je Moja Kri-Mat. 26, 26—28. ERKVENA zapoved nam ukazuje, da pristopimo v svetopostnem času k mizi Gospodovi. Je to najvažnejše in najsvetejše opravilo. V trenutku, k0 stopimo k mizi Gospodovi smo podobni angeljem, ki se nasičujejo z nebeškim kruhom ; podobni smo apostolom, ki s svojim Mojstrom in Učenikom slave poslednjo večerjo. Je jako važno, da bi vredno pristopali k mizi Gospodovi, zato naj vam danes razložim, kako in s kako ljubeznijo je Kristus ustanovil Najsvetejše Rešnje Telo. Piše Rev. S. V četrtek pred svojim trpljenjem je slavil Kristus s svojimi učenci poslednjo večerjo, jedel je z njimi velikonočno jagnje. Bila je žalostna ta poslednja večerja. Videl je, da ga čaka smrt, hotel se je posloviti od svojih apostolov in jim pokazati svojo ljubezen. "In ko so večerjali," pravi evangelist, "je vzel Jezus kruh, zahvalil, lomil in dal svojim učencem ter rekel :" Vzemite in jejte; to je Moje Telo." Potem je vzel kelih, zahvalil in rekel: "Pijte iz njega vsi, to je Moja Kri Novega Zakona, ki bo za vas in za mnoge prelita v odpuščanje grehov." In je pristavil: "To storite v Moj spomin." I)obr0 pomislite besede: "To je Moje Telo, to je Moja Kri." Kristus ni lagal; kar je rekel, je bila gola resnica. Ko je podal apostolom kruh in rekel, "To je Moje Telo," je prenehal kruh biti kruh, izpremenil se je v Telo Gospodovo; in ko je rekel nad kelihom "To je Moja Kri," je vino prenehalo biti vino, čudežno se je izpremenilo v Kri Gospodovo. Glejte: Pri poslednji večerji je ustanovil Najsvetejše Rešnje Telo. In dostavil je: "To storite v Moj spomin!" Kar sem jaz storil, to delajte vi; izpremenil sem kruh v svoje Telo, vino v svojo Kri; in vi delajte to in ga dajajte ljudem v za-vživanje." Kako veliko, kakQ čudežno moč je izročil apostolom! In apostoli so se posluževali te moči; čitamo v sv. pismu, da so se apostoli shajali z verniki k molitvam in "lomljenju kruha." In to oblast so izročili škofom in duhovnom, kajti spomin na Gospoda se je imel obhajati do konca sveta. Pomislimo sedaj še, s kako ljubeznijo je ustanovil Najsvetejše Rešnje Telo. Neprenehoma je hotel med nami prebivati. To nam pričajo Njegove besede: "To storite v Moj spomin." Tako je ljubil svoje apostole in nas, da se ni hotel za vedno od njih in nas posloviti, zato je nam zapustil Svoje Najsvetejše Telo in Svojo Najsvetejšo Kri. "Odhajam." tako je govoril pri poslednji večerji, "od vas, toda vendar še pri vas o-stanem; na križu bom umrl, a vendar bom vedno med vami bival; zapuščam vam Svoje Telo, ki bo za vas trpelo; zapuščam vam Svojo Kri, ki bo za vas prelita; zapuščam vam Svojo dušo, ki Ibo žalostna do smrti; zapuščam vam Sebe celega, Svoje Božanstvo in vse, kar sem iz ljubezni do vas postal: Bom med vami na veke." Dragi, kdo more razumeti to neskončno ljubezen? In ta ljubezen se kaže v še toliko večji meri, ker je nas hotel s svojim Telesom in Svojo Krvjo krmiti in krepčati za večno življenje. Ko je davno pred poslednjo večerjo čudežno nasitil 5000 mož, in so ga drugi dan ljudje iskali, da bi jim dal še čudežnega kruha, jim je rekel, da naj skrbe za kruh, ki ostane na veke. Prosili so ga: "Gospod, daj nam tega kruha." In On je rekel: "Jaz sem živi kruh, ki je z neba prišel. Kdor je od tega kruha, bo živ na veke. In kruh, ki ga jaz dam, je Moje Telo, katero dam za življenje sveta." Židje Ga niso razumeli in rekli: "Kako more kdo dati svoje telo v živež?" In odgovoril je Jezus : "Amen, Amen, pravim vam: ne boste li jedli mesa Sinu človekovega in pili Njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je Moje Telo in pije Mojo Kri, ima večno življenje!" Vidite, kako neizmerna, kako nerazumljiva je Njegova ljubezen Dragi! Imejmo največje spoštovanje do Najsvetejšega Rešnjega Telesa; klanjajmo se v njem Jezusu Kristusu, z globoko pobožnostjo občudujmo Njegovo ljubezen, pristopaj mo pogosto k mizi Gospodovi, da si okrepčamo svojo dušo, spo-minjajoči se besed Gospodovih: "kdor je Moje Telo in pije Mojo Kri, ima večno življenje." Amen. — 4. NEDELJA V POSTU. Vzel je hlebe, zahvalil in razdelil sedečim. Jan. 6, 11. Velik čudež je storil Kristus Gospod: nasitil je 5000 ljudi s peterimi hlebi. Bilo je to ravno tik pred Ve-likonočjo ,kakor sedaj. Ljudstvo je hotelo napraviti Kristusa kraljem, ali 011 jim je ušel na goro. Iskali so ga zopet drugi dan; Kristus pa jim je rekel: "Iščete me, ker ste videli čudeže, da ste jedli od hlebov in bili nasičeni. Skrbite za kruh, ne tak, ki izgine, ali ki o-stane k večnemu življenju." In ko so ga prosili za tak kruh, jim je rekel : "Kruh, ki vam ga dam, je Moje Telo . . . Kdor je ta kruh, bo živ na veke." Dragi, ta kruh imamo; je to Najsvetejše Rešnje Telo. Takrat je Kristus pred Velikonočjo nasitil 5000 mož s peterimi hlebi; sedaj na-sičuje nas čudežno: k večnemu življenju. Razložim naj vam nakratko, kako prejemajte Najsvetejše Rešnje Telo. 1. Kadar pristopate k mizi Gospodovi, pristopajte čisti. Kdor je o-madeževan z grehom, naj ne hodi k sv. obhajilu. Božje Jagnje sme prejemati le čisto srce. Zato kliče apostol Pavel: "Vsak naj presodi sam sebe in naj tako je od tega kruha in pije od te krvi. Zakaj kdor nevredno je in pije, si sodbo je in pije, ker ne razločuje Telesa Gospodovega." Judež je prvi zavžil Gospodovo Telo pri poslednji večerji z izdajalskim, gnusnim srcem; in kdor bi v grehu pristopil k mizi Gospodovi, bi bil podoben Judežu. Zato je v prvih dobah krščanstva pred sv. obhajilom vedno klical dijakon: Sancta sanctis--sveto le svetim! Kdor ni svet, naj si ne drzne semkaj pristopiti. Kako so se pripravljali svetniki na sv. obhajilo! Sv. Alojzij, angelski mladenič, se je pripravljal, ko je imel prvikrat iti k sv. obhajilu, celi sv. postni čas in objokaval svoje male grehe; po ponižni izpovedi je pristopil čist kot angel k sv. obhajilu. Sv. Marjeta je premolila celo noč na kolenih, predno je šla k mizi Gospodovi. Tudi mi skrbimo, da bomo vedno čisti na duši pristopili k sv. obhajilu. Spominjajmo se vedno prilike o nebeški svatbi, katefo je kraj pripravil svojemu sinu. Bilo je mnogo povabljenih, a samo eden je prišel brez svatovskega oblačila. In kaj se je zgodilo? "Zvežite mu roke in no- ge," je rekel kralj "in ga vrzite v vnanjo temo." Brez svatovskega o-blačila, t. j. nimamo čiste vesti, ne pristopajmo k sv. obhajilu! 2. Prejemajte sv. obhajilo z največjo ponižnostjo! Pomislite, koga prejemate! Pri poslednji večerji je rekel Kristus: "To je Moje Telo"! Telo Kristovo prejemati, kako vzvišeno opravilo! S strahom, v največji ponižnosti so prejemali svetniki sv. obhajilo. Ko je sv. Tomaž Akvinski imel na smrtni postelji prejeti sv. popotnico, se je dal v znamenje svoje spokornosti položiti na zemljo, ki je bila s pepelom potresena. S svetopisemskim stotnikom re-kajmo tudi mi: "Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho." 3. Prejemajte sv. obhajilo z največjo ljubeznijo! Prejemajte svojega Odrešeni-ka, ki vas je tako neizmerno ljubil. Prejemajte Njega, ki je iz ljubezni do vas postal človek, bil preganjan, izdan, bičan, s trnjem venčan, pribit 11a križ, ki je umrl za vas sramotne smrti na križu med razbojniki. Tako Vas je ljubil vaš Odrešenik! S kako ljubeznijo so ga prejemali svetniki! Ko so sv. Filipu Neri-ju pred njegovo smrtjo prinesli sv. popotnico, je radostno vzkliknil: "Glejte, moja ljubezen! Podajte mi mojo ljubezen." Ko je imela sv. Katarina prejeti sv. obhajilo, je prosila duhovna: "Hitite, oče, in dajte mi to predrago hrano, ker moja duša hrepenenja po njej umira." Ko so sv. Ludovika izprevideli z zakramenti za umirajoče, se je dal položiti na zemljo in vzkliknil: "O moj ljubeznjivi Izveličar! Ti si rekel : Pridite k meni vsi, in jaz vas okrepčam. Kolikokrat sem prišel v življenju k Tebi, sedaj pa prihajaš Ti k meni. Preljubi Jezus, moj jezik ne najde besed, da bi se Tebi zahvalil." S tako ljubeznijo prejemajte tudi Vi svojega Odrešenika! Prejemajte ga s čistim, spokorjenim srcem, s srcem, polnim vroče, goreče ljubezni, in tudi nad vami se bodo izpolnile besede Gospodove: "Kdor je Moje Telo in pije Mojo Kri, ima večno življenje." Amen. IZVLEČEK IZ PASTORALNEGA PISMA KATOLIŠKIH NADŠKOFOV IN ŠKOFOV V AMERIKI. Čestiti bratje duhovniki in ljubi otroci lajiki: Petintrideset let je preteklo, odkar so se duhovni očetje tretje plenarne skupščine v Baltimoru obrnili s svojim pastoralnim pismom do svojih vernikov. Medtem je prišlo do dalekosežnih dogodkov za blaginjo človeškega rodu. Največji med temi je svetovna vojna, ki je naposled končana- In sedaj, ko je Bog v svoji milosti dodelil narodom mir, je umestno, da Ga hvalimo ter se Mu zahvalimo za dobrote in milosti, ki jih je dodelil Cerkvi nasplošno in posebe pa Cerkvi v naši deželi. Verski napredek- Pod vodstvom treh odličnih papežev — Leva XIII., Pija X. in Benedikta XV. — je Cerkev pokazala v raznih oblikah oblast, ki ji jo je poveril Kristus v izveli-čanje in odrešenje ljudi- Njeno notranje življenje je bilo ojačeno po tesnejši zvezi njenih članov z njihovim glavarjem, Kristusovim namestnikom. Posvetitev Go spodu našemu in njegovi blaženi Materi je bila neprestano večja in večja. Po-božnost vernikov je bila globlja in močnejša po večkratnem prejemanju sv- obhajila in vsakdanji navzočnosti pri sv. maši- Dobra dela so se pomnožila, in katoliška vzgoja je s plodonosno vnemo napredovala po vseh naših zavodih in ustanovah. Katoliška vzgoja. S ponosom in hvaležnostjo omenjamo uspelost in napredek naših katoliških šol- Zanimiva je razvitnost, ki jo opazite v krščanski vzgoji. Uverite se, kakor se mi, da je verski pouk ne samo del krščanske vzgoje, nego tudi najvažnejši del. Katoliška vzgoja uči otroke spoštovati oblast, pokoriti se postavi in gledati na pravice drugih ravnotako skrbno kakor na svoje- S podpiranjem katoliških šol si stekate neprecenljive zasluge za Cerkev in našo deželo. NEKAJ MISLI. Rev. J. Plaznik. Črnci in Indijanci- Z vzgojo moramo izboljšati razmere Črncev in indijanskega plemena ter jim pomagati, da bodo mogli biti deležni blagrov naše vere. Pravičnost m usmi-ljenost zahtevata, da jim bodi dana prilika ki je tako dolgo niso imeli. Zato podeljujemo božji blagoslov tistim, ki delajo v interesu Črncev in Indijancev- Še nadaljni vzgojni problem zahteva našo pozornost in naše skupno prizadevanje zozirom na tiste, ki prihajajo v našo deželo kot priseljenci. Povečini i-majo le medle pojme o ameriškem življenju, o ameriških ustanovah in vladi. Zato se dajo prav izlahka zapeljati m spraviti pod vplive, ki jih narede za najhujše sovražnike reda in vere- Katoliška društva. V reševanju svojih vzgojnih problemov in v razširjevanju praktičnosti pa pospeševanju dobrodelnosti zremo z zaupanjem na naše katoliške organizacije-Te so že neštetokrat dokazale svojo vnemo v obrambo cerkvenih pravic in varovanje mladih mož in žensk pred moralnimi nevarnostmi in v združevanju prizadevanj za pospeševanje dobrih stvari. Katoliško vojno delovanje. Vstop naše dežele v vojno je dal ameriškim katoličanom novo priliko, da dokažejo, kakor so to že večkrat storili poprej, svoje domoljubje. Vrednost naših društev in zvez za ljudsko blaginjo je bila priznana takoj. Ameriška obveznost do sveta. Šli smo v vojno ter jo dokončali- V materijalnem smislu nismo imeli pridobiti ničesar. Borili smo se, da naredimo svet boljši kraj za vse človeštvo-^ Raz-glasivši svoje cilje smo naredili naso deželo in njene ustanove za up vsega clo-večanstva. Obveznosti, ki smo jih prevzeli, morajo biti izpolnjene. Kakor pravi sveti oče papež Benedikt XV-, je a-meriškemu narodu, vztrajajočemu ob načelih pametne svobode in krščanske civilizacije, usojeno igrati glavno vlogo v obnovi miru in reda na podlagi istih načel, ko mine neurje teh viharnih dni. Naš sedanji položaj. Dasi je vojna končana se naša dežela vendar še ni povrnila v svoje normalne razmere- Vsepovsod so nemiri in agitacija. Spor razreda z razredom onemogoča napredek. In če naj bo Amerika ohranjena, moramo radi samih sebe in ra di človečanstva najti zdravilo za sedanji položaj v naši deželi. Imate Marijino družbo v vaši župniji? — Dekleta so lilije v vsaki župniji. — Kako potrebujejo nekoliko skrbi in varstva- ATHER Ciril Zupan, O. S. B„ je imel nedavno v "Ave Maria" nekaj dobrih nasvetov. Škoda, da se ne oglasi večkrat z večjimi članki. Ravno njegov dopis me sili, da nekoliko bolj opišem dotično tvari-no, ker lažje to storim, kakor zaposljen župnik. Slovenski duhovniki mrjejo drug za drugim. Pomanjkanje je bilo že prej. Kaj je vzrok, da ni slovenskih duhovnikov? Družinsko življenje. Odkod pomanjkanje vere v družini? Ker ni bila vera nikoli trdna v njihovih srcih, tudi v starem kraju ne. Hodili so v cerkev, ker so vsi drugi hodili. Kjer je vladalo versko življenje doma, tam so člani tiste družine vero prinesli tudi v Ameriko in jo ohranili. Ali more kdo trditi, da so oni Slovenci iz dobrih katoliških družin, kjer se v njihovem domu kolne? Pa ne samo moški. V večini slovenskih domov, tudi žena, tudi mati kolne, da se vse kadi. Ali si je mogoče misliti večjo gnusobo, kakor ženo, ki kolne? Iz takih družin ne moremo pričakovati duhovnikov. Družine, iz katerih so izšli duhovniki, so živele drugače. Kako se je molilo pri nas doma. Zjutraj po četrt ure, zvečer po pol ure; kadar je zvonilo,, vsaj pet minut. Da bi kdo sedel k jedi brez molitve, je bilo nečuveno. Pa ne samo to! Dobro se spominjam pokojne matere, k0 je ni bilo nikjer popoldne; ko sem jo hotel kaj vprašati, sem jo našel večkrat v stranski sobi pred podobama Jezusovega in Marijinega srca. Klečala je in kvišku držala sklenjeni roki. Ni se ozrla, ko sem odprl vrata in tudi potem ne, če sem jo kaj vprašal. Cerkve ni zapustila še dolgo potem, ko je maša minila. Nikoli ni šla mimo cerkve, da ne bi stopila noter za kakih deset minut. Ker smo bili štirje v družini, je imel vsak eno nedeljo v mesecu, da je prejel svete zakramente, ko še ni bilo pogostega obhajila. Smelo trdim, da ni zaklela celo življenje. Na tako mater je človek lahko ponosen. Ne bi je pa mogel spoštovati, če bi preklinjala. Kjer se kolne, tam se ne moli, ker to ne gre skupaj. Vero je treba utrditi v naših družinah. Brez molitve in dobrih listov pa to ne gre. Da, treba je dobrih katoliških listov, da pripravijo pot. Najbolj je treba pa še dobre volje kot podlage. Kjer ni dobre volje, ni ničesar. Koliko se govori o pogostem prejemanju svetih zakramentov. Vse nič ne pomaga. Srca so trda. Če bi duhovnik zaklenil cerkev in pridigal lesenim svetnikom z lesenim srcem, pa bi ravno toliko zaleglo. Šole! Koliko dobrega se pove o-troku! Otrok dobr0 misli, a ko pride domov, mu družinski zrak zaduši vse dobro, ker se stariši boje, da bi otroci ne dobili veselja do šole, jim kvarijo veselje do šole. Tako bodo v Ameriki rojeni otroci in še njih otroci tujci vsled slabega vpliva starišev in prastarišev, ker so njihova srca zaprta vzvišenim idealom. Sicer bi se o tem lahko veliko govorilo ; ker pa primanjkuje prostora, hočem dati samo nekaj dobrih nasvetov: Tam kjer ni slovenskega duhovnika, ali bi ne bilo prav, če bi družine molile vsak večer en del rožnega venca? Sedaj v postu bo vsak kaj posebnega storil iz ljubezni do Jezusa. Ali ne bi vsak zmolil vsak dan vsaj eno Češčenomarijo za svoje duhovnike? Prosimo Boga najprej, da se razširi slava njegovega imena. Taka molitev je največ vredna. "Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo vam pa privrženo." Če imaš vero v Boga, dokaži praktično. Neki nevernik je rekel, da ne more verjeti, da bi katoličani res verovali, da je Jezus pričujoč v cerkvi. "Če bi jaz veroval, da lahko grem pred svojega Boga, bi bil zmiraj na kolenih pred njim." Zato ne pojdi nikoli mimo cerkve, da bi ne stopil notri. Prejemaj velikokrat svete zakramente. Dokler nimaš veselja do najsvetejšega zakramenta, ne moreš pod nobenim pogojem reči, da si veren. Opravljaj svoje molitve. Za moli- tev je vedno čas. Izgovora in izjeme ni nobene. Če hočeš to storiti, moraš seveda imeti dobro voljo. Če nočeš, ne moreš; če pa hočeš, ti bo mogoče vse. Da boš pa imel srce prav razpoloženo, ne pozabi, da rabiš dober katoliški list. V sedanjih časih je tudi tvoja dolžnost, da ga imaš. Hura! Otroci v prihodnji številki se pa zopet vidimo na "cornerju". Hura! Vaš Striček. Springfield, Minn.: To-le pismo sem poslal Glasu Naroda- New York City. ..Glasu Naroda. Kdo pa je ona surovina ljubljanska, ki se skriva v Vašem listu za psevdonimom Petra Zgage? "V Ameriko je dospelo sedemnajst slovenskih nun- To je zelo povečalo ljubosumje med kozli in drugo rogato živino. Še najmanj petdeset nun bo treba, da bodo s patri in fratri napare " Fej, sram Vas bodi, da na ta prostaški način opljujete redovnice, ki bodo za slovensko in ameriško vzgojo mladine naše več dobrega storile kot vsi pisači a'la' Peter Zgaga in Consortes- Some gentleman he is! Dvajset let že delujem med drugorodci Irci in ameriškimi Nemci, a takih mi ni bilo treba še nikdar preslišavati, kakor jih čitam v green-hornskih. posurovelih. prostaških izjavah Vašega Petra Zgage. Podpisani spoštujem, še tako različno mnenje drugih-Naročen sem že več let na Glas Naroda. tudi s Frank Sakser in Co. sem bil že večkrat v prometni zvezi. Da bi pa vsako zagamano, Kranjsko sirovino požiral v imenu brato'jubja in odkritosrčnosti, pač ne bote pričakovali, sicer bi se lahko reklo: "Gliha vkup štriha" Da duhovne Vam neljube napadate se nazadnje še prenese, vsai "Kšeft je Kšeft." Nedolžne hčere — da rečem tako — slovenskih mater, Vaše rojakinje — oplju-vati na tak barabski način, pa presega vse meje človeške dostojnosti- Je to v teh grozno resnih časih delo za narod? Rog ve ali se taka prostaška duša sploh zaveda, kako žalostno je res to? Morda si še celo domišljuje, da vžiga in kresa Bog ve kake bistre "Geistes blitze." O tempora, o mores! Tako naj se ubogo naše ljudstvo kulturno vzgaia in blaži? Gospod Sakser, kupite 110 Petru Zgagi "Free ticket" do naibližnjega "Americanization Bureau." Ubogi Greenhorn, krvavo potrebuje veliko množino kapljic "ameriškega gajsta", da zve kako naj se Razno in dopisi. "gentleman proti "ladies" obnaša in naj si bodo iste le uboge slovenske nune-Yours truly F. S- Rant. KNJIŽEVNOST. Med časom vojske izdala je v Ljubljani č. Mati Elizabeta Krem-žar, uršulinka, doma iz Brezovice pri Ljubljani, tam kjer Rev. Simon Lampe O. S. B. indijanski misijonar, dva zvezka svojih poezij. Čitateljem lista "Ave Maria" je pesnica č. M. Elizabeta dobro znana. Njene pesmice smo pridno pri-občevali, kajti marljivo nam jih je pošiljala celi čas od začetka našega lista do tedaj dokler ni vojska pretrgala poštno vez Amerike z Evropo. Te dni nam je pa ta "Samostanski Slavček," č. M. Elizabeta poslala novo pošiljatev svojih pesmic. In sicer nam je poslala 4 originalne, ki so namenjene pred vsem "Ave Maria," in pa oba zvezka svojih poezij nam je priložila. Oko nam je zažarelo veselja, ko smo zagledali zlasti oba zvezka poezij č. M. Elizabete! Preberite samo eno njeno pesmico, pa boste začutili globoko doli v duši neko prijetno milo toploto. Neko nebeško melodijo bo začutilo duševno uho, — melodijo ljubezni. Da, č. Mati Elizabeta je pesnica po božji volji, je rojena pesnica. Njena globoka in čista ljubezen do nebeškega ženina v Tabernaklju, zna vzbuditi v človeški duši, neke čudne občutke, rekli bi strune, katere se oglasijo tako milo, tako prijetno, tako nebeško sladko, da jih je nemogoče opisati, nemogoče povedati — more se jih samo čutiti, so predokus one večne melodije, na kateri se bode duša naslajala v večnosti pri Bogu. "Iz moje celice" je naslov prvemu zvezku. 84 krasnih biserov je tu zbranih. Drugi lepši od drugega. Zbirko je pesnica razdelila v štiri oddelke: "V svitu večne luči." "Rosa mystica," "Med limbarji." "Kjer mirte cveto." Druga zbirka je naslovljena "Cvetje na poti življenja." Ta zbirka je bolj praktičnega namena in vsebine. Tu je zbrala č. pesnica, kakor sama pravi: "Šopek slavnostnih deklamacij, srčnih želja in blagih častitk ob slavnostih, godovih in drugih spominskih dneh." Tudi ta zbirka je razdeljena v oddelke. Prvi oddelek je odločen "Nebeški Materi." v drugem oddelku je zbrala "Božične cvetove," v tretjem je "Cvetje hvaležnosti in prijateljstva." V četrtem so "Kite cvetja." V petem je pa njena sosestra č. M. Eleonora priložila note za nekatere pesmi, ki so jako primerne za razne gledališke prireditve. Tako imamo tukaj uglasbenih "osmero iblagrov," ki so biser nabožnih pesmic. Primanjkuje nam prostora da bi več pisala o teh knjižicah. Pisali smo hitro po večjo pošiljatev teh knjižic. Kakor hitro jih bomo dobili, bomo oznanili, da boste, rojaki, segli po njih. Cleveland, O. — V listu "Ave Maria" vidim veliko dopisov. Posebno me veseli, ker opažam, kako se otroci zanimajo in pišejo dopise, kakor sem videl v zadnji številki " Ave Maria." Le tako naprej! Tudi mi odrastli jih čitamo z veseljem. Pripomniti pa moram, da naj bi se otroci s šole sv. Vida še bolj zanimali za "Ave Maria" ter pošiljali še več dopisov v ta lepi in nadvse koristni list. Drugače gre precej dobro. Pohvaliti moram v javnosti naše cerkvene pevce in pevke, oziroma pevsko društvo "Lira." Kako krasno zvoni in doni krasno petje iz mladih grl vsako nedeljo! Seveda moram pripomniti, da gre predvsem čast pevovodji Mr. Holmarju. Ta se trudi in deluje ter obenem priporoča staršem, naj rajši pošiljajo mladino k pevskim vajam namesto po "šovih" in drugih slabih potih. — Bogve, ali bomo kdaj imeli Cleve-landčanje novo cerkev, ali ne. To je veliko vprašanje. Toda zdi se mi, da naboljši časi bežijo, in pri nas se jako veliko zamudi. Ali če bi se vsi župljani zavzeli, bi stopili skupaj ter rekli kakor en mož : "Mi hočemo novo cerkev," pa bi šlo. Le poglejmo malo v nevvburško naselbino! Kako se tam hvalijo, da imajo že 13 tisoč dolarjev za novo cerkev. Tam vlada sloga. Kar pravijo: "To bomo začeli," pa začno s skupnimi močmi. Vsa čast Nevvburžanom ! In koliko laže bi imeli mi v Clevelandu novo cerkev, ko nas je toliko več. Pravzaprav je.začetek že storjen. Saj nam je rajnki Fr. Gaspari zapustil $300. — za novo cerkev. Počasi se bo že tudi to zgodilo. — Bolezen tudi tu razsaja, da je groza. Tu je žena Ibolna, tam moža mrazi in boli glava, tu hodi klavrno mladenič, tam toži in vzdihuje mladenka, tam zopet otroci itd. Povsod je hudo, da se Bog usmili. Ali najhuje pa je, kjer potrka smrt na vrata ter ugrabi mater ali očeta nedorastlim otroči-čem. Tako je ugrabila smrt Mary Vintar s 5704 Bonna Ave. peterim otrokom in njihovemu očetu. Otroci so še vsi nedorastli, najstarejša je stara 10 let in najmlajši pa 2 leti. To je hudo. Pa kaj hočemo. Vse je božja volja. J, Widervol, (Rajnka Mary Vintar je bila za- vedna katoliška žena, skrbna mati in navdušena naroč. lista "Ave Maria". Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje, rajnko pa priporočamo vsem rojakom in rojakinjam v molitev in blag spomin. Naj počiva v miru in večna luč ji naj sveti! U. Gilbert, Minn. — V naslednjih vrsticah naj naznanim cenjenim či-tateljem lista "Ave Maria," kako lepo je bilo pri nas na Sveto noč, ko smo imeli polnočnico. Cerkev je bila do zadnjega kotička polna. Ljudi je bilo toliko pri sv. obhajilu, kakor bi bil sv. misijon. Jaz še nisem videl toliko obhajancev na en praznik. Videl sem pa tudi tiste, ki gredo samo enkrat na leto k sv. maši. Žalostno a resnično. Iz naše naselbine potuje blaga ga. A. Preglet kot potovalna zastopnica za oba lista "Edinost" in."Ave Maria." Rojaki, pomagajte ji na težkem potu, ker dela za nas dobro in razširja dober tisk med rojaki po Minnesoti! Z Bogom! Frank Ulčar. Export, i*a. — . • . Tudi bodem vaš list povsodi priporočal in razširjal, ker vidim, da je to najboljši slov- list in vreden vsega priznanja in vse podpore. Jakob R »t 1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111