' #   drugaèe, Lilja je imela ves èas izbiro, èetudi se je zdelo, da nima drugega izhoda. Agnosticizem scenarija, kljub oèitni predstavi kršèan- skega boga, pa je tisti, ki ne- koliko omaja pozitivno misel filma – èe je veènost samo igranje košarke z angelskimi krili in si mora gledalec Boga (èe je veren) dodati sam, po- tem ideja o `ivljenjskem trp- ljenju kot pripravi na veènost obstane na pol poti, na stièiš- èu med filozofijo in teologijo. Zato je film za vernega gle- dalca zelo sporoèilen, neveru- joèi pa ga lahko razume celo kot razkritje `ivljenjskega ne- smisla, saj je veènost brez Boga pravzaprav nesmiselna, »dolgoèasna«. Re`iserju je treba priznati izredno prodornost pri sooèe- nju dveh, vse bolj brezbri`- nih evropskih dru`b, prenasi- èene potrošniške, ki preganja osamljenost in zdolgoèasenost s perverzijami, in izpraznjene postkomunistiène, ki skuša praznino sesute ideologije za- polniti s »turbo uvozom« po- trošništva. Èeprav gre v prvi dru`bi za prenasièenje »du- hovne ponudbe«, v drugi pa za duhovno praznino po de- setletjih naèrtnega odstranje- vanja religije, in èeprav imata dru`bi razlièno materialno os- novo, sta si neverjetno podob- ni: brezbri`ni ljudje, sedeèi pred televizorji, ki kljub do- brim te`njam v sebi ostanejo otopeli za boleèino bli`njega, videè le svojo nesreèo. Glasbo je odlièno izbral Nathan Larsona – uvodna ozi- roma zakljuèna pesem, ko Li- lja obstane na vrhu nadvoza tik pred samomorom, je te`- kometalna skladba Mein Herz brennt (Moje srce gori) razvpite nemške skupine Rammstein. Gre pravzaprav za predelavo pravljice za lahko noè po vzo- ru priljubljene nemške pred- stave za otroke Das Sand- männchen, v kateri groteskni pevèev glas grozi otrokom, da jim bo s svojim iztrganim go- reèim srcem ukradel njihove solze in si napolnil mrzle `ile. Pesem pravzaprav razkrije du- šo vseh, ki so zlorabljali Liljo (in tudi Volodjo), ozko zazrti le v lastne frustracije. 3 Lilja za vedno je film, ki Bo`jega usmiljenja kljub »pre- moènemu realizmu« vendarle ne zanika; z vidika veènosti se pravzaprav konèa sreèno. S svojim opozarjanjem na brez- bri`nost, otopelost in sprevr- `enost sodobne potrošniške dru`be ter hkrati s pozitivno idejo vraèati zlu dobro ned- vomno sporoèa: trpeti, èetudi nedol`en, je smiselno, po- smrtno `ivljenje je in vanj je treba priti pripravljen, saj se na zemlji `ivi le enkrat, veè- nost pa je itak veèna. 1  2  8>) 0/   *     *%<  * @ ?C & # ,, Demokratizacija in osa- mosvojitev Slovenije sta ned- vomno dogodka, ki sta zelo zaznamovala zgodovino Slo- venk in Slovencev. Ime dr. Jo- `eta Puènika je moèno pove- zano z obema edinstvenima dogodkoma slovenske zgodo- vine, saj je dr. Puènik s svo- jim prizadevanjem, delom in preprièanjem odloèilno pripo- mogel, da je Slovenija leta 1990 s prvimi svobodnimi vo- litvami formalno stopila na pot demokracije, leto dni ka- sneje pa še na pot samostojno- sti. Po njegovi zgodovinski vlogi v slovenski politiki bi ga lahko primerjali celo z Jane- zom Evangelistom Krekom, pod katerim smo Slovenci do- `iveli prehod iz monarhiène dru`bene ureditve v zaèetke slovenskega parlamentarizma. Dr. Jo`e Puènik se je rodil leta 1932 na Èrešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Po konèani osnovni šoli se je vpisal na mariborsko gimnazijo, kjer se je zaradi svojih kritiènih pris- pevkov v šolskem glasilu prviè zameril komunistiènim kro- gom, zaradi èesar mu ni bilo dovoljeno opravljati mature – le-to je opravil šele po konèa- nem vojaškem roku. Po matu-    2004 (   ri je študiral v Ljubljani pri- merjalno knji`evnost ter filo- zofijo. Leta 1958 je diplomiral, še istega leta je bil zaradi kri- tiènih èlankov v Reviji 57 ob- sojen na devet let strogega za- pora. Po petih odslu`enih le- tih je bil izpušèen na pro- stost, vendar je bil zaradi èlan- ka O dilemah našega kmetijs- tva leta 1964 spet obsojen, zato je moral še dve leti za re- šetke. Po izpustu iz zapora mu Filozofska fakulteta ni ho- tela izdati diplome, prav tako tudi ni mogel najti slu`be, zato se je umaknil v Nemèijo, kjer je najprej delal kot dela- vec ob talilni peèi, ker pa ni imel priznane diplome, je na univerzi v Hamburgu ponov- no študiral in leta 1971 zaklju- èil študij z doktoratom iz dru`benih ved. Zaposlil se je na univerzi v Lüneburgu, kjer je predaval vse do upokojitve leta 1989, vmes pa je zaèel so- delovati z Novo revijo, saj je v 57. številki Nove revije ja- sno poudaril potrebo Sloveni- je po osamosvojitvi. Leta 1988 je izšla njegova knjiga Kultura, dru`ba in tehnologija. Po upo- kojitvi se je dokonèno vrnil v Slovenijo in se pridru`il So- cialdemokratski stranki Slove- nije (SDSS) in kmalu postal njen predsednik, kasneje pa še voditelj koalicije Demos. Leta 1990 je kandidiral za predsed- nika predsedstva Slovenije, vendar je v finalu izgubil dvo- boj z dotedanjim komunistiè- nim voditeljem Milanom Ku- èanom. Leta 1992 je za krajši èas postal podpredsednik vla- de, po neuspehu SDSS na vo- litvah istega leta pa je postal poslanec, mesto predsednika SDSS (kasneje SDS) pa je prepustil Janezu Janši. V mandatnem obdobju 1992- 1996 je vodil preiskovalno ko- misijo, ki se je ukvarjala s po- vojnimi poboji, `al pa je delo komisije ostalo nedokonèano. Po letu 1996 se je umaknil iz aktivnega politiènega `ivlje- nja, še vedno je sodeloval v uredništvu Nove revije, poli- tièno pa se je anga`iral le pre- ko civilne dru`be. Leta 2002 je podprl kandidaturo Barba- re Brezigar na predsedniških volitvah, `e kmalu po tistem (januarja 2003) pa je umrl. Društvo Ivan Cankar je le- tos spomladi, po prvi obletni- ci Puènikove smrti, pripravilo simpozij o Puènikovem `ivlje- nju in delu, rezultat simpozi- ja pa je prièujoèi zbornik, ki se ne omejuje le na Puèniko- vo znanstveno in politièno misel, paè pa tudi `ivljenje in delo. Zbornik je razdeljen v štiri sklope. V prvem sklopu so objavljeni referati s simpo- zija, ki so jih pripravili socio- log dr. Frane Adam, publi- cist Viktor Bla`iè, pravnica Barbara Brezigar, nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerov- šek, literarni zgodovinar aka- demik dr. Janko Kos, zgodo- vinar dr. Janko Prunk, politik in diplomat dr. Dimitrij Ru- pel, nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm, filozof dr. Ivan Urbanèiè, gospodarstve- nik in nekdanji minister dr. Jo`e Zago`en ter politolog dr. Milan Zver, ki je zbornik tudi uredil. V drugem sklopu je objavljena razprava s simpo- zija, v kateri so sodelovali prej omenjeni pisci referatov in še nekateri sodelujoèi, dodani pa so tudi spomini in prièevanja nekaterih Puènikovih najbli`- jih sorodnikov in prijateljev. Tretji sklop predstavljajo èlan- ki o Jo`etu Puèniku, ki so bili objavljeni `e v drugih publi- kacijah; na primer èlanek Dra- ga Janèarja Stvar Jo`eta Puèni- ka, ki je bil objavljen `e leta 1990, poleg tega pa še trije prispevki (avtorji so Janez Jan- ša, dr. Ivan Štuhec in mag. Rudi Šeligo), ki so nastali ne- posredno po Puènikovi smrti januarja 2003. Na koncu zbornika pa je dodan še raz- govor Staneta Kavèièa, pred- sednika ideološke komisije centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, s èlani uredništva revije Perspektive januarja 1964. Omenjeni raz- govor, ki je bil kasneje objav- ljen v reviji Perspektive (v šte- vilki 36-37, ki je v knji`nicah zelo te`ko dostopna), dobro orisuje ideološki in politièni kontekst tedanjega èasa, pa tudi pozornost, ki jo je komu- nistièna oblast namenjala Puèniku ter njegovemu pub- licistiènemu delu. Skratka, zbornik o dr. Jo- `etu Puèniku osvetljuje Puè- nikovo osebnost z veè zornih kotov. Je nekakšen opis razvo- ja Puènikove misli v èasu in - #   prostoru. Zgodnji Puènikovi èlanki se namreè nahajajo še v marksistiènem miselnem krogu, èeprav je Puènikov marksizem, kot ugotavlja dr. Janko Kos, dejansko `e proti- marksizem, na Marxovo me- sto pa stopi Kantova etika, ki je Puènika moèno zaznamova- la v njegovi moralni dr`i, še zlasti resnicoljubnost, ki za Puènika ni bila le nek kantov- ski konstrukt, paè pa tudi na- èin `ivljenja. Puènik je tudi jasno razlikoval pojma legal- nost in legitimnost, ki so ju predstavniki komunistiènega re`ima ter njihovi nasledniki pogosto enaèili. V svoji dru`- beni misli pa se je Puènik ka- sneje, ko je emigriral v Nem- èijo, naslonil na sociologa Jürgena Habermasa in Nikla- sa Luhmanna. Razlike, ki so nastale v Puènikovem doje- manju politiène stvarnosti v zgodnejšem in zrelejšem ob- dobju, pa so razvidne tudi iz primerjave dveh èlankov, in si- cer Civilna dru`ba z vidika tehnologije reguliranja in nje- no uveljavljanje v Sloveniji (ob- javljeno v knjigi Kultura, dru`- ba in tehnologija (1988)) ter Kulturna prenova Slovenije, ki je bil objavljen leta 1999 v zborniku Sprošèena Slovenija. Dr. Frane Adam v tej primer- javi ugotavlja, da je prvi èla- nek bolj vizionarski in napo- veduje rekonstrukcijo ter mo- dernizacijo slovenske dru`be na podlagi civilne pluralne tehnologije, medtem ko je drugi èlanek precej manj op- timistièen in opozarja na vrednostno krizo ter struktur- ne anomalije, rešitev pa išèe v kulturni prenovi, ki jo je v osemdesetih letih še zavraèal, na podlagi novih izkušenj v devetdesetih let pa je spreme- nil mnenje. Tudi sicer je za Puènika znaèilno, da je bil pred svojim aktivnim politiè- nem delovanjem predvsem optimist in vizionar, po letu 1990 pa je mogoèe opaziti nje- gov premik k realizmu, saj je kot politik in dr`avnik do`i- vel velika razoèaranja, podob- no kot je do`ivel šok ob are- taciji leta 1958, po tistem, ko je mislil, da lahko spreminja dru`beno stvarnost skozi ob- stojeèe dru`bene institucije, npr. preko Zveze komunistov Slovenije. Razoèaranje je tudi pripomoglo k temu, da je dr. Puènik zaèel poudarjati tako vsebino kakor formo demo- kracije. Odlika zbornika je tudi v tem, da je dokaj lahko berljiv in je zato primeren tudi za širši krog bralcev. Omenjeni zbornik pa je tudi nekakšna nadgradnja knjige Izbrana dela Jo`eta Puènika, ki je izšla lani pri zalo`bi Mladinska knjiga, da seveda ne ome- njam intervjuja, ki ga je leta 1990 z dr. Puènikom opravil Janko Lorenci in je izšel v knji`ni obliki. Vsekakor pa zbornik Puènikova znanstve- na in politièna misel osvetlju- je tako rekoè vse dimenzije Puènikovega `ivljenja in dela, pa tudi njegovo moral- no dr`o, v kateri ni bilo mo- goèe zaslediti ne zagrenjeno- sti ne `elje po poravnavanju raèunov, zaradi èesar je dr. Puènik tako rekoè edini no- vejši slovenski politik, ki si zaslu`i naziv »dr`avnik«. *5   !