SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 38
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 26 de septiembre - 26. septembra 2002
KADAR SEZE PO PEPELU ZGODOVINA
Začasen ribolovni režim
DR. ALOJZ REBULA
V zahodnem tisku postaja 11. september nekakšen mitični datum. Ko da se je tisti dan kdove kaj končalo in kdove kaj začelo. Člankov o dogodku ni ne konca ne kraja. Med drugim sem si prebral tudi sestavka dveh znanih literatov: brazilskega pisatelja Coelha in italijanskega pesnika Luzija.
Oba sta garnirala svoje razmišljanje z opisom okoliščin, v katerih sta zvedela za tragedijo: Coelbo, ko se je pripravljal na predstavitev neke svoje knjige v Nemčiji, Luzi pa, ko je čakal neki obisk. Jaz bi moral povedati, kako sem tisto popoldne srečno gobaril...
Rajši se bom vprašal: odkod takšna neznanska pozornost dogodku, ki še daleč ni največji med tistimi, ki so pretresli naš planet v zadnjem stoletju? Kaj pa bombardiranje Dresdna ob koncu druge svetovne vojne? Kaj pa atomsko bombardiranje Japonske? Kaj pa naš Rog s svojim holokavstom, kije zahteval štirikrat več mrtvih, kot jih je povzročil napad na neuryorška Dvojčka? Kaj pa Srebrenica s svojimi sedem tisoč mrtvimi? Posebno kristjan Luzi ne more priti k sebi ob tej strahoti. Govori o ,, neverjetnosti dogodka, njegovem lebdenju med virtualnim in realnim, med imaginarnim, halucinantnim in nepopravljivo tragičnim
Odkod takšno dojemanje dogodka? Glavni vzrok je nedvomno televizija. Ta je prinesla newyorsko tragedijo v naše domove. Tista dva stolpa sta se tako rekoč zrušila in razkadila v naših stanovanjih. A je še en vzrok, in sicer duhovnega značaja.
Nanaša se na razpoloženje sodobnega človeka. Ta neskončno površni človek se je zazibal v dobropočutje zmagovitega (in divjega) kapitalizma.
To se pravi: komunizma se ni več bati, krščanski pekel smo tako in tako odpravili, Bog je veselo mrtev s svojimi zapovedmi vred, moški se lahko poročajo z moškimi in ženske z ženskami, življenje si lahko vzameš sam, če ti preseda, sicer pa bomo vsak čas premagali raka, kmalu bo vsaka hiša namesto avta imela svoj avionček, to bo luštno živeti...
Dobropočutje kapitalističnega poganstva.
Zrušitev Dvojčkov je bila sunek v srce temu dobropočutju. Šlo je za strašno streznjenje. To je bilo porinjenje človeka nazaj v njegove izvirne mere, ki mu jih je začrtala že Biblija, za njo pa velika antična misel. Je bil tragičen memento zgodovine, ko je Ameriki in človeštvu potresla čelo s pepelom: ,,Prah si!" Opozorilo divjemu kapitalizmu? Vsekakor opozorilo, da se tudi v tretjem tisočletju iz zemlje ne bo dalo narediti raja. Kakor v drugem tisočletju ni postala komunistični paradiž, tako v tretjem ne bo postala kapitalistični.
Družina št. 35
Dve cvetki iz Slovenije
Prva! V Sloveniji je te dni kongres evropskih ljudskih in krščanskih strank, ki so najmočnejša politična skupina v evropskem parlamentu. Na TV Slovenija je bil prikazan tudi nastop in govor dr. Bajuka in Janše. Povedala sta, da ni v SLO niti enega dnevnika in niti enega tednika z večjo naklado, ki ne bi bil v rokah tranzicijskih strank, in da ni nobenega večjega podjetja, kjer neti imeli največji vpliv člani tranzicijskih strank (ZLSD in LDS) . Prav tako so pod vplivom teh strank tudi vsi drugi mediji, kot sta TV in Radio. Novinarka je potem povabila pred ekran Franca Buta iz SLS, iz vladne koalicije, ki tudi sodeluje na kongresu, in ga vprašala o stališču SLS. Dejal je skoraj dobesedno: „Naša stranka pa ni za to, da
Devet dni po dogovoru o vzpostavitvi začasnega režima gospodarskega ribolova na območju maloobmejnega sporazuma (SOPS), ki sta ga na srečanju 10. septembra v Zagrebu s ciljem umiritve incidentnih razmer na morju dosegla premiera Janez Drnovšek in Ivica Račan, sta slovenska in hrvaška vlada potrdili kodeks obnašanja ribičev in pravila delovanja skupne nadzorne službe, s tem pa vzpostavili pogoje za začetek izvajanja tega začasnega režima. Zaradi lažjega izvajanja režima in njegovega nadzora kodeks določa, da bo začasni režim veljal na zoženem območju morja, kjer velja SOPS, in sicer od mesta Lovrečiča na jugu do Ankarana na severu. Njegovo izvajanje bo nadzirala skupna nadzorna služba, v kateri bodo med drugim inšpektorji obeh strani.
Ribiči bodo ribarili v skladu z zakonodajo lastne države. Vladi sta že izmenjali noti o potrditvi kodeksa. S tem je kodeks stopil v veljavo, začasni režim pa bodo začeli izvajati 23. septembra.
Ribičem bodo začeli izdajati nova ribolovna dovoljenja. Na ribolovnem območju v okviru SOPS se omogoči prost ribolov vsem upravičencem brez kvot in omejitev. Režim bo veljal tri mesece z možnostjo podaljšanja. Na območju bo veljal kodeks obnašanja ribičev, pa tudi zakonodaja obeh držav s področja ribištva, tako da bodo slovenski ribiči ribarili ,,po slovenskem pravnem redu s slovenskimi mrežami, hrvaški pa po hrvaškem s hrvaškimi mrežami". Ladja, s katere bodo izvajali nadzor, bo izmenično slovenska oziroma hrvaška.
V primeru morebitnih nesporazumov bodo ribiči morali obvestiti skupno nadzorno službo in počakati njeno odločitev. Cilj kodeksa je zmanjšanje možnosti za nastajanje konfliktnih situacij na morju, Kot pomembno je izpostavil tudi to, da odpravlja razloge za incidente na morju, z njim pa iz ribolovne terminologije izginja tudi sredinska črta in sporni trikotnik".
Hrvaški premier Račan je ponovil, da začasni režim v ničemer ne prejudicira meje med državama, ustvarja pa dobre predpostavke za dokončno rešitev vprašanja meje.
Na dogovor o začasnem režimu so se že odzvali slovenski ribiči in hrvaški ribiči iz Istre. Predsednik Združenja poklicnih ribičev slovenske Obale Zlatko Novogradec je tako sprejem dogovora pozdravil kot pozitiven za slovenske ribiče. Vodja hrvaškega obrtnega združenja ribičev na območju občine Buje Daniele Kolec dejal, da bodo še naprej ribarili do sredinske črte v Piranskem zalivu, saj jih ne zanima ribolov v slovenskem morju.
Savudrijski ribič Danilo Latin je odločitev označil za pravno nesprejemljivo, saj zmanjšuje stopnjo suverenosti na delu hrvaškega ozemlja, po njegovih besedah pa ,,pomeni prvi korak postopnega uničenja hrvaške države, s katerim je hrvaška država sprejela tiho aneksijo hrvaškega ozemlja" Sloveniji.
bi blatila lastno državo!" Komentar ni potreben.
Druga cvetka! Barbara Brezigar po zadnji anketi TV Slovenija stoji kar dobro in ima 19% glasov, Drnovšek je prvi z 29 % glasov, po 8 % pa jih imajo Jelinčič, Bebler in Arhar. Brezigarjeva ima že preveč glasov!.. . Pojavil se je dr. Bučar, ki bo kandidiral, če bodo zbrali 5000 glasov. Njegova kandidatura je usmerjena proti Brezigarjevi, kajti le tam lahko išče glasove in morda še pri Arharju. Nekdo je napisal, ko se je samo omenjalo Bučarja kot možnega kandidata, da bi znalo biti neprijetno, če bi ga kaj preveč spraševali o njegovih delih ob osvoboditvi. Bučar pa je iz kroga Nove Revije, ki je kandidirala Brezigarjevo. Tudi ob tej cvetki ni potreben kometar.
Pukšič za olajšanje pridobitve državljanstva
Parlamentarna k9misija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je kot zainteresirano delovno telo predlagala dopolnila k predlogu zakona o državljanstvu.
Po besedah predsednika komisije Franca Pukšiča bi tako razrešili mnogo težav Slovencev, ki živijo izven meja Slovenije. Tistim, ki so po rodu Slovenci, ki se čutijo Slovence ali govorijo slovensko, naj bi tako nekoliko olajšali pridobivanje slovenskega državljanstva.
Dopolnilo tudi predvideva, da se v zakonu kot upravičence do slovenskega državljanstva po rodu posebej omeni tudi slovenske zamejce in njihove potomce. Nadalje predlagajo, da se iz zakona črta omejitev starosti (do 23 let), do katere se lahko oseba, ki je do državljanstva opravičena po rodu, z izjavo opredeli za slovensko državljanstvo. To dopolnilo sta pojasnila predstavnika društva Slovenija v svetu Boštjan Kocmur in Pavlinka Kocmur. „Zakon tako postane neenakopraven do ljudi," sta zatrdila, saj osebe, ki so imeli ob uveljavitvi zakona o državljanstvu 23 let, niso nikoli imele možnosti opredeliti se za slovensko državljanstvo.
Na seji komisije so sprejeli tudi dopolnilo, ki predvideva, da se slovenskemu državljanu, ki živi v tujini in ki iz ekonomskih ali socialnih razlogov zaprosi za odpust iz slovenskega državljanstva, prošnji ugodi.
O predlogu bodo poslanci razpravljali oktobra.
O VOLITVAH
Kot smo poročali v prejšnji številki, te dni dobivajo državljani Republike Slovenije, živeči v Argentini, po pošti obvestila z veleposlaništva, s čimer lahko ugotovijo, da so vpisani volilni imenik. Kdor v nekaj dnevih ne bi dobil tega obvestila po pošti, je to znak, ali da sploh ni vpisan v volilni imenik, ali pa so njegovi podatki, predvsem naslov, napačni. V -tem primeru naj se dotična oseba takoj obrne na veleposlaništvo, osebno ali po telefonu, da poizve, kakšno je njegovo stanje, ker je čas za vpis le do 11. oktobra.
Če kdo želi voliti po pošti, mora tudi do 11. oktobra obvestiti volilno komisijo v
Ljubljani s tem, da izpolni pismu priložen formular.
Kot smo izvedeli na diplomatskem predstavništvu, bo letos mogoče voliti le v novih prostorih veleposlaništva v Buenos Airesu na dan volitev 11. novembra. Vsi, ki menijo, da jim to ne bo mogoče, imajo možnost, da vložijo zahtevo za volitev po pošti.
Vendar bodo tudi v tem primeru morali volilno karto overoviti. Če bo to možno le na veleposlaništvu, je še vprašanje. Vsekakor bo to mogoče v notranjosti države tudi pri notarju, na sodišču ali policijskih postajah.
SLOVENSKI
DRNOVŠEK V MOSKVI
Ruski predsednik Vladimir Putin je v rezidenci v Sočiju ob Črnem morju sprejel premiera Janeza Drnovška, ki se je mudil na dvodnevnem uradnem obisku v Rusiji. Po Putinovem mnenju je naloga, ki sta si jo zadali državi, da bi dvostranska blagovna menjava dosegla milijardo dolarjev, uresničljiva, tudi zaradi stabilnih razmer v Sloveniji, tako političnih kot gospodarskih. V izjavi za časnikarje pred srečanjem z Drnovškom je še menil, da državi čaka nova naloga, in sicer doseči diverzi-fikacijo gospodarskega sodelovanja. Oba sta obenem pozdravila deklaracijo o prijateljskih odnosih in sodelo-
vanju, ki sta jo podpisala premiera obeh držav.
RAZSTAVA V HELSINKI
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Helsinkih .so slovesno odprli razstavo o slovenski književnosti. Razstavo je organiziralo društvo finsko-slovenskega prijateljstva Slovenia Seura. Zbrane sta nagovorila veleposlanica Slovenije Darja Bavdaž Kuret in poslanec državnega zbora Janez Podobnik.
RUPEL V NEW YORKU
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel se je ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Go-
vorila sta predvsem o uresničevanju maloobmejnega sporazuma (SOPS) v luči torkovega dogovora predsednikov vlad v Zagrebu o vzpostavitvi začasnega režima ribolova na območju SOPS in sestanka stalne mešane komisije za izvajanje tega sporazuma. Rupel je zagotovil, da se dogovor o začasnem režimu nanaša na celotno območje izvajanja SOPS. Zavzel se je za dosledno izvajanje SOPS in zagrebškega dogovora, ki bi lahko po dokončanju ribiškega kodeksa in sprejetju na obeh vladah stopil v veljavo 23. septembra. Napovedal je še, da se bosta s Piculo v Sloveniji sešla oktobra.
	
SLAVJE V	SLAVLJENCI V BARILOČAH . 4
SLOMŠKOVEM DOMU....		3
MLADINSKI DAN	PISMA BRALCEV	4
LJVL9A^)JUSTU 	 .		3 ROŽMANOV DOM	4
Razstava prekmurskih znamk
Z odprtjem razstave in predstavitvijo kataloga Znamke prekmurskih in med-murskih izdaj leta 1919 v soboškem Pokrajinskem muzeju predstavljajo še enega od zanimivih dogodkov iz prelomnega leta, ko je po sklepu pariške mirovne konference Prekmurje pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Oficirji vojske SHS so namreč v prvih dneh priključitve vse zaloge ogrskih znamk prenatisnili z ročno izdelanimi žigi z znakom „SHS" ali „Prekomurje SHS" in tako tudi na znamkah pokazali, da Medmurje (danes hrvaško Medžimurje) in Prekmurje pripadata novi državi.
Razstavljenih je okrog 150 znamk, ki zaradi majhne naklade in kratkega časa uporabe v zgodovini obeh narodov veljajo za filatelistično poslastico. Na raznih
poštnih uradih so oficirji, bodisi samoiniciativno bodisi pa ukazu pristojne komande takoj po prev-zemu poštnih uradov pretisnili znamke, za katere je med zbiratelji veliko zanimanje.
"Gre za zelo pomemben zgodovinski dokument, tako velika zbirka s pretiskom na enem mestu do sedaj ni znana", je na časnikarski konferenci povedala avtorica razstave, muzejska svetovalka Metka Fujs, ki jo je pripravila skupaj s filatelistom Jankom Štampflom.
Dragoceno zbirko je s posredovanjem Zmaga Jelinčiča, avtorja besedila v katalogu, od zasebnega zbiratelja iz Zagreba za deset milijonov tolarjev odkupil Mobitel in jo predal v dolgoročno hranjenje Pokrajinskemu muzeju, ki proučuje in dokumentira novejšo zgodovino Prekmurja in Pomurja.
SLOVENSKI
IZ ŽIVLJENJA
Ali bo prišlo do srečanja papež patriarh?
Moskovski patriarhat je kategorično zanikal podatke o morebitnem srečanju patriarha ruske pravoslavne cerkve Aleksija II. in poglavarja rimskokatoliške cerkve, papeža Janeza Pavla II., v Sloveniji. Srečanje patriarha in papeža za zdaj ni načrtovano niti v daljni prihodnosti, je dejal patriarhov uradni tiskovni predstavnik Čaplin.
Čaplin je ob tem tudi pojasnil, da je premier Drnov-
šek, ki se je konec minulega tedna v Moskvi sestal s patriarhom Aleksijem II., sam predlagal Slovenijo kot gostiteljico srečanja poglavarjev obeh cerkva. Vendar pa je ob tej priložnosti patriarh Drnovšku odgovoril, da je, kljub temu, da načeloma ne nasprotuje srečanju s papežem, takšno srečanje možno le v primeru izboljšanja odnosov med moskovskih patriarhatom in Vatikanom.
VELEPOSLANIŠTVO SPOROČA
Konzularni dnevi v Cordobi
Veleposlaništvo Republike Slovenije obvešča, da se bo veleposlanik mag. Bojan Grobovšek v petek, 4. oktobra 2002 srečal s slovenskimi rojaki v Cordobi. Srečanje bo potekalo ob 21. uri v prostorih Slovenskega doma društva Cordoba, na naslovu Dr. Mariano R. Castor 267; 5003 Cordoba.
V soboto, 5. oktobra, bo med 9. in 13. uro istotam organiziran tudi konzularni dan. Strankam veleposlaništvo svetuje, da se pred tem dnevom obrnejo na veleposlaništvo v.Buenos Airesu, kjer bodo dobili natančna navodila o dokumentih, ki so potrebni za ureditev želenih postopkov. Za vse informacije se lahko zainteresirani posamezniki obrnejo na veleposlaništvo po telefonu (011) 4393 2039.
Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja
Veleposlaništvo Republike Slovenije informira, da bo Prešernovo gledališče iz Kranja gostovalo v Argentini. V okviru Mednarodnega gledališkega festivala MERCOSUR bo najprej gostovalo od 5. do 9. oktobra v Cordobi v Teatro Real.
5. in 6. oktobra bo ob 22.30 gostovalo z igro Jorgeja Acamea „Venecia" v režiji Omarja Vialeja (ki je nedolgo tega gostoval kot režiser v Sloveniji).
8. in 9. oktobra bodo pa ob 22.30 gostovali istotam z igro Antona Tomaža Linharta „Županova Micka" v režiji Vita Tauferja.
11. oktobra pa bo Prešernovo gledališče iz Kranja še posebej za Slovence v Buenos Airesu gostovalo z igro „Županova Micka" v veliki dvorani Slovenske hiše, Ramon Falcon 4158 v Buenos Airesu ob 20. uri. Iz Prešernovega gledališča so nam sporočili, da bo besedilo možno spremljati tudi v španščini. Več informacij o gostovanju v Buenos Airesu se dobi pri Slovenski kulturni akciji in njeni predsednici dr. Katici Cukjati.
SLOVENIJA V EVROPSKI ZVEZI
EZ bo v letu predvidene širitve z desetimi novimi državami, to je v letu 2004, v svojem uradnem listu evropsko zakonodajo, spisano na približno 80.000 straneh, objavila tudi v jezikih novih članic, med njimi v slovenščini. V ta namen je urad EZ za uradno objavo dokumentov, kot so sporočili z njegovega sedeža v Luxembourgu, v tem tednu podpisal pogodbe s petimi podjetji, ki bodo poskrbela za objavo te zakonodaje v devetih jezikih v posebni številki uradnega lista.
PREHOD MEJE
Koprski kriminalisti so od januarja letos na območju Policijske uprave (PU) Koper zaznavali rast števila ilegalnih prehodov slovenske državne meje. Po analizi obravnavanih ilegalnih prehodov so marca začeli z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov zoper posamezne člane kriminalne združbe z območja Slovenije, ki se je po njihovih ugotovitvah ukvarjala s temi kaznivimi dejanji. Zaključno akcijo, v kateri so prijeli 11 osumljencev in opravili 13 hišnih preiskav, so izvedli v začetku junija na območjih Koper, Postojna in Ljubljana. Do 7. junija so na koprsko okrožno državno tožilstvo podali šest kazenskih ovadb zaradi utemeljenega suma storitve 12 kaznivih dejanj prepovedanega prehoda čez državno mejo in zaradi suma nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili zoper skupno 31 osumljencev.
Lazaristi praznujejo 150 let
Lazaristi na Slovenskem, člani Misijonske družbe, so ob 150-letnici obstoja pripravili bogat program duhovnih in kulturnih prireditev, s katerimi želijo izraziti svoje spoštovanje do vseji, ki so v tem obdobju delovali v njihovi družbi ali jim pri njihovem delu pomagali. Osrednja jubilejna slovesnost z molitveno uro in somaševanjem slovenskih in drugih škofov bo v nedeljo v cerkvi Sv. Jožefa na Jožefovem hribu v Celju. Somaševanje bo vodil mariborski škof Franc Kramberger, zbrane pa bo predvidoma nagovoril tudi metropolit in ljubljanski nadškof Franc Rode.
Ob 150-letnici obstoja lazaristov, ki po zgledu svojega ustanovitelja sv. Vincencija Pavelskega svoje redovno življenje posvečajo službi ubogim in so v Slovenijo prišli na povabilo blaženega Antona Martina Slomška, je izšla tudi knjiga Sv. Jožef nad Celjem in Lazaristi, ki jo je napisal zgodovinar Bogdan Kolar, založila pa jo je Mohorjeva družba.
Po mnenju vizitatorja Zdravka Pogorelca je gradivo za knjigo nastajalo skozi 150 let in vsi pomembni dogodki gotovo niso zapisani. Iz knjige pa je razvidno, da je poleg ljudskih misijonov, ki jih je skoraj nemogoče prešteti, celjska misijonska hiša pomembna kot iztočnica za štiri province misijonske družbe: avstrijsko, slovensko, madžarsko in slovaško.
Ob svojem jubileju so lazaristi izdali zloženko, v kateri so pojasnili svoj nastanek in poslanstvo. V sklopu praznovanja bodo lazaristi med drugim opravili tudi krst 100 let starih orgel, ki so popolnoma obnovljene, pripravljajo tudi srečanje predstojnikov in predstojnic lazaristov, usmiljenk in Marijinih sester.
Minister Rupel s Slovenci v Clevelandu
TONE MIZERIT
Zunanji minister Dimitrij Rupel je v okviru obiska v ZDA obiskal ameriške Slovence v Clevelandu v ameriški zvezni državi Ohio. V pogovorih s slovenskimi izseljenci in njihovimi potomci je poudaril pomen ohranjanja slovenske narodne zavesti, slovenski rojaki pa so ministru razkazali muzej slovenske polke, ki so ga pred kratkim ustanovili prav z namenom ohranjanja dela svoje dediščine.
Rupel je poleg tega kot slavnostni govornik nastopil na srečanju Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ). SNPJ je bila ustanovljena leta 1904 z namenom lajšanja
težkih razmer, v katerih so živeli prvi slovenski izseljenci na tem območju. Danes, skoraj sto let po njeni ustanovitvi, je minister Rupel slovenskim rojakom govoril o vstopanju Slovenije v evro-atlantske povezave.
Povedal je, da so Slovenci vedno lahko računali na pomoč rojakov v Ameriki, predvsem takrat, ko so si prizadevali za neodvisno Slovenijo. Danes se Slovenija ponovno nahaja pred usodnimi odločitvami in verjamemo, da nas bodo ameriški Slovenci podprli tudi sedaj, na pragu vstopa v zvezo NATO in Evropsko zvezo, je povedal Rupel.
Virk odgovorni urednik TV
Svet RTV Slovenija je za odgovornega urednika kulturnih in umetniških programov TV Slovenija potrdil Janija Virka, ki je bil do sedaj urednik kulturnih in dokumentarnih oddaj na TVS. Virk je bil edini kandidat za omenjeno funkcijo, katere mandat traja štiri leta. Virk je na tej funkciji nasledil Melito Zajc, ki jo je svet na predlog sedmih urednikov kulturnih in umetniških programov razrešil konec maja.
Težko je stvari zakrivati v fiedogled; prej ali slej pridejo na dan. Tudi v politiki v današnji Argentini je tako in postaja razvidno, da v sedanjem stanju peronizem ni zmožen izvesti normalnih notranjih volitev.
Vsi (ne)združeni. Pero-nistična himna opeva, kako ,,todos unidos triunfare-mos" („vsi združeni bomo zmagali"). Seveda, gotovost zmage je pogojena na enotnost. Te pa že dolgo ni v tej kaotični in svojevrstni stranki. Tu ne mislimo le na število kandidatov, temveč tudi na popolnoma različne pozicije, ki jih do žgočih sedanjih problemov zavzemajo posamezni kandidati. Saj celo v istem taboru ni enotnosti. Tako na primer se trenutno v menemizmu bijeta dve struji: ena, ki je odločno za dolarizacijo, druga pa besno brani obstoj pesa, a predlaga novo konvertibilnost.
Kam plujejo? Popolnoma razumljivo, da je v takem stanju izvedba notranjih volitev za kandidate več kot zapletena. V vrstah pe-ronizma se zato vedno bolj pogosto sliši, da naj se notranje volitve odpovedo. To nima vzroka le v strahu enih, da jim volitev priense poraz, temveč tudi v zavesti drugih, da jim morebitna zmaga ne bo koristila, ker bo stranka tako razbita, da bo enoten nastop na predsedniških volitvah nemogoč. Že sedaj Kirchner namiguje, da bo nastopil kot samostojna stranka (pridružil se mu je Beliz, ki mu nudi močno strukturo v prestolnem mestu), možna pa je poznejša odcepitev mnogih, ki bi na notranjih volitvah pogoreli.
Kje je izhod? Čeprav je vlada doslej trmasto vztrajala na izjavah, da bo notranje volitve kljub vsemu izvedla, je jasno, da če se katero izmed sodišč (60 vlog je, večina s strani peronizma) izreče proti notranjim volitvam (najsibo v formi ali v času), bo vlada to izkoristila. Do notranje volitev v pe-ronizmu tako ne bi prišlo. Peronizem naj bi na volitvah predstavil več kandidatov v slogu „ley de lemas". Kaj pa ostale stranke? Dejansko je vprašanje bolj globoko, ker ni jasno, kako naj se to zgodi, če se prej ne spremeni volilni zakon. Sploh je volitev z več kandidati iste stranke protiustavna.
„Sveti Lole". Že nekaj časa se govori, da bo odločilno besedo izrekel le kongres (konvencija) peronizma. Na tem velesrečanju naj bi odločili, kakšen bo nastop peronizma. Mnogi celo upajo, da bi se dalo na kongresu imenovati „kandi-data edinosti". Kdo pa naj bi bil to? Kdo drugi kot guverner province Santa Fe Carlos Albero (Lole) Reute-mann. Santa Fe se je zadnje tedne spremenila v neke vrste „božjo pot", kamor so „romali" peronistični in ne-
peronistični kandidati, razne barve politiki, finančniki, podjetniki in drugi ek-semplarji. Eni so hodili po „blagoslov" (podporo) za lastno kandidaturo, drugi zato, da bi guvernerja prepričali, naj vendar kljub vsemu on sam sprejme kandidaturo.
Tisočkrat več ali manj... Težko bi bilo prešteti, kolikokrat je že Reutemann zatrdil, da ne bo kandidiral. In to tudi še sedaj nenehno ponavlja. Zadnji primer je bil v petek 23., ko ga je obiskal ponovno zmagoviti kaudižo iz Santiago del Estero Carlos Juarez. Tudi on ga je pregovarjal, naj kandidira za predsednika, a ponovno zaman. Bo po vseh teh zanikanjih in izmikanjih končno sprejel, seveda pod pogoji, ki jih on stavi? Bilo bi zelo čudno. A mož ima po svoje prav, sedaj ga vsi nagovarjajo in obljubljajo zaslombo, ko pa bi bil izvoljen, bi kaj hitro znova vsak vlekel na svojo stran in on bi ostal brez zaslombe, ki je bistveno potrebna za resno vladanje.
Kdo bo volil? Prej smo omenili Suareza. Peronizem pod njegovim vodstvom je krepko zmagal v provinci Santiago del Estero. Prejel je 68 % glasov. A na volišče ni šlo kar 43% volilnih upravičencev. Ljudje so naveličani vedno iste muzike. In ker ni alternative, ki bi jih navdušila, raje ostanejo doma. Ta tendenca še je pokazala že pri prejšnjih splošnih volitvah in je nevarnost, da se na prihodnjih predsedniških še ojači. Politikom sicer to koristi, državi pa bistveno škodi.
Brez sporazuma. Če je kdo pričakoval, da bo država sedaj prišla do hitrega sporazuma z Mednarodnim denarnim skladom (FMI), se je krepko opekel. Sporazuma ni in ga zaenkrat ne bo. Poudarjamo, da to ni finančen niti gospodarski problem, temveč političen. Zato se vlada sedaj trudi, da bi s strani kandidatov dosegla, da bi se zavezali v izpolnjevanje glede glavnih točk, ki bi jih ta možni sporazum vseboval. To pa je skoraj nemogoče, ko niti ne vemo, kateri bodo kandidati. Drug vzrok napetosti s Fondom pa je odplačevanje obresti, ki zapadejo do konca leta. O tem smo že pisali. Te dni pa je vlada (in vsi kandidati) odločno povedala, da ne bo uporabila deviznega fonda za plačevanje teh obveznosti. Samo Lopez Murphy je bil za tovrstno plačevanje. A predno je ta teden minister Lavagna' odpotoval v Washington, je ukazal, naj država plača vse obveznosti Fondu, Medmeriški razvojni banki in Svetovni banki, ki zapadejo meseca septembra, v skupni vsoti 329 milijonov dolarjev. Duhalde je potem napovedal, da bo do sporazuma s Fondom prišlo po notranjih volitvah. Kaj pa, če notranjih volitev sploh ne bo?
SLOVENCI V ARGENTINI
SLAVJE V SLOMŠKOVEM DOMU
ob 41. obletnici blagoslovitve Doma in 32. Mladinskega dne
"Preljubi praznik prišel si, kak' se te veselim!"
A. M. Slomšek
V mescu septembru se še posebej spominjamo škofa Antona Martina Slomška, prvega slovenskega blaženega, saj se je 24. septembra pred 140 leti „rodil za nebesa". Slovenski dom v Argentini, ki nosi ime po njem, pa v tem mesecu vsako leto slavi svoj „rojstni dan" - obletnico blagoslovitve -letos že 41. Letos se je slavju pridružil še 32. Mladinski dan in spremenil dogodek v pravi praznik, veselo rajanje ob živahnem utripu življenja v tej skupnosti.
V nedeljo, 15. septembra se je praznovanje pričelo ob 11.30 z dviganjem zastav ob zvokih obeh državnih himen (predsednica mladinskega odbora SDO-SFZ Aleksandra Omahna in častni član Doma Herman Zupan), nakar sta podpredsednica Doma prof. Neda Vesel Dolenc v imenu odbora in Edi Cestnik v imenu mladinskega odbora odprla slavje. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval delegat dušnega pastirstva msgr. dr. Jurij Rode. Priložnostni nagovor je navezal na bogoslužna berila in poudaril pomen dela za skupnost, ki ga javni delavci na različnih področjih že desetletja darujejo skupnosti, ti odnosi pa terjajo obojestransko razumevanje pa tudi zmožnost obžalovanja in odpuščanja. Pri maši, ki je bila primerno komunitarno oblikovana, je vodila petje skupina mladih ob zvokih kitar.
Lep doprinos k prazniku je bila likovna razstava treh mladih slikark: Irene Žužek, Karle Skvarča in Andreje Quadri Brula. Razstava je vzbudila dosti zanimanja in občudovanja. Te vrste dejavnost na množični prireditvi pa ima še drugo pomembnost: pomaga pri oblikovanju lepotnega čuta pri obiskovalcih in posredno do kvalitetnejšega življenja.
V opoldanskem premoru se je praznovanje nadaljevalo pri pogrnjenih mizah, kjer so dekleta.in fantje nudili kosilo, ki so ga pripravile pridne mamice v kuhinji in „štantu" za pecivo v koordinaciji Karle Malovrh Jakoš, na žaru pa fantje pod vodstvom Francija Novaka. Skozi ves dan, že od zgodnjih jutranjih ur, se je pdvijal program odbojkarskih tekem med odseki Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fam tovske zveze.
V večernih urah se je po zaključenih tekmovanjih v odbojki začel na vrtu doma kulturni program. V imenu priredi-
segal je plesne točke petih starostnih skupin otrok, mladine in članov. Mladinski organizaciji in kulturni odsek (Marko Selan), ki je pripravil tudi duhovito povezavo - posvet dolgoletnega odbornika doma Gartelca z dr. Prtičkom - so predstavili močno skupino (160 nastopajočih) iz mladih generacij, obetavnih graditeljev prihodnosti v Slomškovem domu..
Plesne nastope so uvedli šolarji nižjih in srednjih razredov Slomškove šole s plesom Carnavalito (60 nastopajočih). Simpatični kostumi in prisrčnost v podajanju so hitro osvojili občinstvo (pripravili Aleksandra Omahna in Olga Bohinc). Sledila je razgibana skupina naraščajnic in naraščajnikov (30) s plesnim korakom „country" glasbe (Tatjana Panaino in Karolina Gelb). Dekleta in fantje (30) so se živahno zavrteli ob zvokih „rock and roli" melodij, močna skupina mlajših zakoncev (40), odetih v gorenjske narodne noše pa je zaplesala v narodnem koraku koreografijo, kakor sta si jo zamislili prof. Mirjam Mehle Javoršek in Pavlinka Vombergar. Barvitost in veseli raj skupine so ustvarili res živahno sliko. Morda ni odveč omeniti sodelovanje zakoncev neslovenskega izvora, ki so se lepo vključili v skupino.
Sledila je zahvala vaditeljem in sodelavcem ter izročitev pokalov zmagovalcem. Pri dekletih je bil to odsek iz San Justa, pri fantih pa odsek iz San Martina. Nekaj misli mladim sta namenila tudi gost iz Slovenije dr. Snoj in domači župnij« Franci Cukjati. Za lep potek slavja imajo svoje zasluge tudi Matjaž Ribnikar in Danijel Cestnik in inž. Miha Podržaj, ki je s sodelavci imel na skrbi pripravo prostora. S petjem mladinske himne in Slovenije v svetu se je zaključil kulturni del slavja.
V družabnem delu se je razvila veselična plat praznika ob dobrotah iz kuhinje, žara ali točilnice. Miren in neprehla-den večer je pripomogel, da so se številna omizja zadržala v pozen večer ob glasbi, ki je vabila na ples. Eden od namenov teh naših slavij je tudi prijateljsko druženje, ki smo ga v teh kriznih čaših še bolj potrebni. Tudi po tej plati je praznik lepo uspel.	I	j
teljev je nagovorila res številne udeležence vseh starosti prof. Neda Vesel Dolenc: „V imenu odbora in organizacij, ki v Domu delujejo, vas vse prisrčno pozdravljam in voščim prav lep večer. Še prav poseben pozdrav naj velja vsem zastopnikom Domov in Organizacij, častnemu konzulu Republike Slovenije v Argentini Hermanu Zupanu, gostu iz Slovenije dekanu teološke fakultete dr. Alojziju Snoju, zastopniku župana občine La Matanza Aliju in predsedniku naše osrednje ustanove Zedinjena Slovenija Tonetu K^izeritu, predsedniku zveznega odbora mladine Gregorju Modicu, kakor tudi delegatu dušnih pastirjev prelatu dr. Juretu Rodetu. Ko danes praznujemo 41 . obletnico blagoslovitve Doma in 32. Mladinski dan, mi misel uhaja v preteklost. Saj se ob raznih slavjih, praznikih, obletnicah radi spominjamo vseh trenutkov, dogodkov in dejavnosti, ki so nas spremljali skozi leta. Vseh požrtvovalnih mož in žena, deklet in fantov, ki so z idealizmom in nesebičnostjo gradili in gradijo ta naš skupni dom, da bo še naprej služil ciljem, katere so zastavili naši predniki.
Prav je, da se na današnjem praznovanju spomnimo 140-letnice smrti danes že blaženega škofa Antona Martina Slomška - našega zavetnika, priprošnjika in vzornika, ter 20-letnice, ko smo zbrani na praznovanju naše 21. obletnice poslali spomenico mariborskemu škofu dr. Francu Krambergerju, s prošnjo za pospešitev postopka za Slomškovo beatifikacijo. V tej spomenici stoji zapisano, kaj nam pomeni Slomšek, kaj nam pomeni Slomškov dom: Slomškov dom je viden spomenik temu Slovencu, vzgojitelju naše mladine, utemeljitelju našega šolstva, razširjevalcu slovenske knjige, branitelju maternega jezika in slovenskega naroda ter predvsem velikemu duhovnu, vodečemu narod k Bogu. Njemu smo pozidali to slovensko trdnjavo, da moremo v Slomškovem imenu premagovati domotožje, uživati slovensko domačnost, okušati sladkosti občevalnosti slovenskega jezika in se zavedati božjega varstva. Vse to nam je dano v tem okviru, ki nam ga je za naše življenje očrtal škof Anton Martin Slomšek in ga nam je jasno zapustil kot oporoko: Živa vera bodi vam luč, materin jezik bodi nam ključ do narodne zveličavne omike.
Obnovimo danes svojo zvestobo Slomškovi oporoki! Ostanimo zvesti narodnim izročilom! Iz preteklosti gradimo za prihodnost! K temu naj nam pomaga Bog po priprošnji blaženega škofa Antona Martin Slomška. Bog vas živi!"
V imenu organizirane skupnosti je prinesel pozdrave in čestitke predsednik Zedinjene Slovenije dipl. časnikar Tone Mizerit.
Slavnostni govornik na tem slavju je bil arh. Jure Vombergar (govor je bil objavljen v prejšnji številki našega lista), nakar se je pričel plesni nastop Gradimo za prihodnost. Ob-
41. MLADINSKI DAN V SAN JUSTU
Življenje je pot, ki se vedno vije naprej in se zgublja na obzorju. Lahko je strma ali položna, kratka ali dolga, ravna ali ovinkasta. Lahko pelje preko zelenega polja in se začasno ustavi ppd senco košatega drevesa, popelje te lahko široko v svet ali se vzpenja navkreber, kjer marsikateremu zaostane korak. Ravna ali strma je lažje in prijetnejše, če te poti ne prehodiš sam. Kdo bližji kot prijatelji? Z njimi deliš smeh, solze, utrujenost, ideale in seveda napor za dosego ciljev. Prijateljstvo je trdna vez med ljudmi, ki olajša to našo hojo. Sanjuška mladina je na svoj 41. rojstni dan, v nedeljo, 8. septembra prikazala, kako koraka to pot.
Olika zahteva, da se prijazno pozdravi goste, in zato je „gostitelj" Marko Štrubelj, predsednik mladinskega odseka, stopil pred mikrofon in podal dobrodošlico publiki. „Kdo trdi, da ni volje?" se je spraševal in nato sam sebi odgovarjal, da so mladi v San Justu polni volje, energije in da z roko v roki nadaljujejo hojo do strmega cilja, ob
iskanju ognja ljubezni, žive vere in veselja.
Hoja se pričenja že v mladih letih in lahko te zaloti temna noč. Otroci nižjih razredov osnovne šole se tega ne bojijo in hitro prižgejo svetilke, ki odsevajo barvaste žarke. Z njimi so tekali po dvorišču sem ter tja, oblikovali razne figure in zanetili ogenj, okrog katerega so se odpočili.
Ob trenutkih obupanja, ko nahrbtnik sanj začenja biti težko breme na ramenah in se cilj skriva pred očmi, ti beseda spodbude ali objem prijatelja olajša pot. Mladci in mladenke v barvastih majicah so plesali in telovadili in s tem skušali dokazati, da niso prepuščeni samim sebi.
To ni navadna pot. Treba je biti ,,vedno pripravljen", tako kot pravijo skavti. Učenci višjih razredov osnovne šole so si nadeli nahrbtnike, pripravili spalne vreče in se odpravili na pot. Korakali so odločno, nikamor se jim ni mudilo, saj je bila njihova edina skrb, da se korak za korakom bolj tesno združijo med seboj.
Ko sonce žari in ptički prijetno žvrgoli-
jo, si človek vzame prijeten trenutek za oddih in uživa ob preprostih stvareh. Vonj rož je slajši in trava mehkejša. Veselje ob vsakdanjih stvareh polni dušo, da se vrisk hitro zasliši, ko se mladi zavrtijo ob polki, ker ne bi radi opustili navad, ki so jih prijeli od staršev.
Mnogokrat se zgodi, da obtičiš pred križiščem in ne veš, kako naprej. Trdba se je odločiti za pravo pot in brez bojazni utirati nove smeri. Tudi pred novimi, tujimi vplivi. S tem namenom so dekleta povezala dobro razpoloženje, veselje in up z modernim plesom.
Vsi skupaj nadaljujejo hojo. Gledajo naprej, se ozirajo nazaj, se ustavijo, pa tudi zastavijo korak, če je prijatelj v težavah. Od vseh koncev priskočijo na pomoč. Spuščajo.se po vrvi z višin, od ene ali druge strani, pomagajo tovarišu in si vzamejo tudi trenutek za oddih. Svež veter se požene v obraz, kot novo jutro na obzorju raznese pepel in žerjavica na novo zablešči in se spremeni v ogenj, ogenj hrepenenja, ljubezni, ob katerem posedejo pravi prijatelji.
Med mladimi je nedvomno šport najljubše razvedrilo. Znova so bili prvaki v
odbojki dekleta iz San Justa in fantje iz San Martina. Duhovni vodja Franci Cukjati je zaključil večer z vzpodbudnimi besedami k sodelovanju.
Pot je bila dolga in današnje slavje je bila komaj kratka postaja, saj se še vedno vije naprej. Doseči ta cilj ni bila lahka stvar, zato naj gre najlepša hvala vsem, ki so priskočili na pomoč: prof. Jure Urbančič, prof. Mirjam Mehle Javoršek, Mirjam Oblak, Ema Urbančič Marušič, Andreja Zupanc Magister, Andreja Puntar, Andreja Verbič Malovrh, Berni Juhant, Monika Indihar, Monika Klar-reich, Saši Urbančič, Erika Poglajen, Marko Klarreich, Marjana Klarreich, gospem, ki so kuhale in pekle krofe, gospodom, ki so se potili ob ražnju, in vsem, ki so pomagali pri pripravi prostorov in postrežbi pri kosilu; Tonetu Oblaku za nam oddaljen a \!srcu blizu Triglav, gospem in mamicam za pripravo oblek in šivanje blaga, Pavletu Malovrhu, Janezu Jerebu in Pavletu Erjavcu za sposojene zvočne in svetlobne naprave, Karlu Grozniku za nadzorstvo tekmovanj, in glavnemu odboru Našega doma, ki nam vedno stojijo ob strani, prav vsem iz srca Bog lonaj.
KA
NWHB
SHMU8MRMB
iwnnnMnn
Rožmanov dom
Utrinki iz življenja
Tudi v Rožmanovem domu je vedno kaj novega! Da ni življenje enolično, zdolgočaseno, si domovalci po svoji zamisli in sposobnosti sami popestrijo življenje z različnimi dejavnostmi. A za večjo sproščenost, razgibanost, menjavo okolja, družbe, poskrbijo posamezni dobrotniki, skupine in tudi Domovi.
V zadnjih mesecih so se vrstili kar zaporedni obiski in vabila na razne prireditve, med katerimi naj omenim najpomembnejše.
OBISK S PETJEM
4.	avgusta nas je razveselil obisk skupine Zveze mater in žena iz San Justa. Skoraj vse že izkušene nekdanje pevke pri raznih zborih, so nas vzpodbudile, da smo končno le začeli uporabljati svoje glasilke in pritegnili z že nekoliko skrhanimi glasovi k izvajanju lepih domačih pesmi. Postregle so nam še s čajem, pecivom in sendviči. Kot spreten natakar se je tokrat posebno izkazal kot prostovoljec pevovodja Andrej jšglan, ki nam je stregel kakor kakim princem in nas poleg tega še navduševal s svojim barvitim glasom. Hvaležni smo za tako lepo doživetje.
NA POJOČO PRISTAVO
11. avgusta so nas Pris-tavčani povabili na spevoigro „Kokošja balada". Gospodje, vsi mlajši - Je-
lenc, Golob in Klemenčič -so nas z izredno potrpežljivostjo prevažali tja in nazaj, da ne bi omagali. Zamisel izvedbe spevoigre Mihe Gaserja se nam je zdela zelo posrečena: pravo kokodajsanje, stopicanje kurjih nožič, gibanje vratov, potresavanje z rdečimi grebeni nam je pokazalo, kaj je pester kokošnjak. (O igri je naš list že poročal, op. ur). Hvala, Pristavčani, za ta izredni užitek in še za zaključno pogostitev s kavico in pecivom.
30. OBLETNICA
25. avgusta je bilo praznovanje 30. obletnice obstoja Rožmanovega doma. Kljub raznim zborovanjem in prireditvam na isti dan je bila udeležba še kar zadovoljiva. Sv. mašo je daroval župnik Toni Bidovec ob ljudskem petju in orgelski spremljavi Nerine Šušteršič. Po zaključni maši je povzel besedo predsednik Doma Peter Čarman, ki je med drugim poudaril naslednje:
„ Trideset let obstoja Rožmanovega doma - to je bila doba slovenske vzajemnosti, trdoživosti, nesebičnega zastonjkarskega garanja, sicer Dom ne bi preživel toliko let in dočakal te obletnice. Z neprekinjenimi žrtvami, premostitvami vseh mogočih ovir, se je ta Dom postopoma dvigal, izpopolnjeval in vzdržal - hvala Bogu- tudi v času največje gospodarske, politične in moralne krize. Naj gre ob tej priložnosti
PISMA BRALCEV
V poplavi razburljivih novic in dogajanj, ki bi bolj spadala v kakšno grozljivko kot pa v dnevnik, se še vedno najdejo žarki dobrote. Dejanja oseb, ki ti polepšajo vsakdan, ,ki te bodre, ki ti pomagajo, da ti ne ugasne plamen vere.
V naši slovenski skupnosti je tega kar veliko. A vsak občuti plemenitost sočloveka na svojstven način in ob določenih okoliščinah. Kot se zgodi, da gre kdaj sončen dan kar tako mimo nas, spet drugič pa smo nanj bolj pozorni in ga resnično cenimo. Morda botruje temu kakšno posebno stanje, starost, okoliščine .... Naj bo že kakorkoli, dejstvo je, da sem se namenila, da nekaj napišem o nekaterih znakih utelešenja božje dobrote.
Imela sem milost, da sem mogla opraviti duhovne vaje. Vreme je bilo lepo, kraj enkraten, voditelj neprekosljiv, sama prepotrebna. A komu se moram najbolj za vse to zahvaliti? Dr. Juretu, slovenskim duhovnikom v Argentini, ki poleg vseh drugih del, ki jih opravljajo, skrbe tudi za ta duhovni otok. Če jih ne bi organizirali, sploh ne bi imeli te možnosti. Saj so bila ta srečanja tudi, ko sem bila še dekle, a takrat se mi je vse zdelo bolj samoumevno. Me smo bile „fest punce", ker smo šle. (No, tudi organizatorji in voditelji, a šele potem.)
Slovenske šole: osnovna, srednja... Sama sem hodila, pa tudi učila. A pravo ceno vsega tega sem spoznala šele kot mati
Tu naj omenim neprecenljivo vlogo, ki jo na Pristavi opravlja gospa Maruča z najstniki. Nesebično se jim razdaja, jih posluša, bodri in jim pove, kar mladi potrebujejo slišati še od nekoga, ki ni del njihovega ozko družinskega kroga. Pomaga jim vzpostaviti zdrave stike s sovrstniki.
Pa Anka, ki orgla pri vseh mašah, komponira, vodi žensko, moško skupino, pa še najde čas in energije, da pripravlja srečanja z mladimi, ki igrajo na razna glasbila. Pa je vedno nasmejana, polna novih idej. Izžareva lepoto darovanja. No, še v slovenski šoli slovenščino uči!
Pa nista Maruča in Anka edini! Poleg tega, da imata
obe moža, Matjaža in Mi-  .........................ha, ki ravno tako navdu-
šeno in nesebično delata, imamo še Mojco, Janeza, pa Magdo, Dominika, Kristino, p. Lojzeta, Vero, Franceta, Mirjam, Ireno, Tineta, Marka, Kristijana, Saši, Avgusta, Metko, Marjano, Nadico, Bineta, Nevenko, Pavla, Heleno, Sonjo, Lili,
praznovanja posebna zahvala številnim dobrotnikom, mecenom, ki so z velikodušnimi darovi pripomogli k obstoju in dvigu te ustanove. "
Sledilo je slavnostno Nad. na 5. str.
Andreja, Mariči, Frenka, Lučko, Maruško, Moniko...
Pomagajte mi! Veliko jih je še. In v vsakem domu so. Tokrat le nekaj misli ob tem, da sem mogla biti na duhovnih vajah in ob lepi zavesti, da sta moja najstnika v skupini mladcev in mladenk, ki jih je pred davnimi leti v San Justu vodila naša pokojna mami.
Hvala vsem in vsakomur za vso dobroto.
Miriam Jereb Batagelj
Spoštovano uredništvo!
V številki 36 Svobodne Slovenije ste objavili pismo g. Franceta Habjana iz Kanade. Vsebina pisma je izredno žaljiva, polna namigavanj in mržnje do pomladanskih strank in njenih voditeljev. Koalicija Slovenja ni ne v Argentini - in kolikor nam je znano, tudi doma ne, podala nobene izjave o dr. Arharju. „Dokazano dejstvo" je navadna izmišljotina. Druga neresnica: 27. julija je bil v Delu objavljen intervju z možno in neodvisno kandidatko Barbaro Brezigar, kjer med drugim pove: „Seveda, tudi Janez Janša in jaz sva bila člana Zveze komunistov."
Dr. Arhar menda ni član nobene stranke. To pa še ni nikako jamstvo, da bi bil dober predsednik države. Že dejstvo, da so mu zaupali mesto funkcionarja Banke Slovenije, ni kar tako. Brez žegna režima ni šlo. Ob predstavitvi za kandidata si je sloves naredil kar sam, saj je bil obdan od ,,dedičev", ko je slavil sedanjega predsednika. „Delo" mu je na prvi strani objavilo veliko sliko in ves slavospev Kučanu. Le-ta zadnje tedne pogosto daje državna odlikovanja in pri teh slednjih je vedno vabljen dr. Arhar.
V mesečniku „Ampak" je imel razgovor s časnikarjem Jožetom Možino, ki je stavljal konkretna in poštena vprašanja, odgovori pa so bili nejasni in izmikajoči, saj je bila tema o revoluciji.
Druga stvar, ki je dvignila precej prahu, je dejstvo, da je bil dr. Arhar pogodbeni svetovalec pri prodaji slovenske Krekove banke Avstrijcem.
Tudi vest o njegovi Jegalni plači" v Vzajemni zavarovalnici ni imela dobrega odmeva, posebno ker jo je nespretno zanikal. Baje so ugotovili (to pravi Novi glas), da Vzajemna deluje na vprašljivih pravnih in moralnih osnovah, saj so zamujeni vsi zakoniti roki za delovanje skupščine.
Nikoli ni bil član partije. Tudi Edvard Kocbek ni bil. A je naredil velike usluge revoluciji in ogromno škodo slovenskemu narodu.
Zanimiva je piščeva „ljubezen" do pomladnih strank. Kateri pa on pripada?
Lep pozdrav
Marjan Šušteršič
BARILOČE
Božo Eiletz, Lovro Jan, Milan Ecker in Rado Reven, slavljenci
"V mladostnih letih ima človek močne življenjske sile. Takrat sanja in dela načrte, ki bodo kasneje nekako oblikovale njegovo bodočnost. Tisti časi niso bili za Vas, danes naši počaščenci, najbolj ugodni in lahki. Vojna in zvestoba do idealov so Vas takrat postavili na pot izseljenstva."
Tako je predsednik SPD v Bariločah arh. Andrej Duh te osebe pozdravil na slovesnem večeru, pri katerem smo počaštili vse osemdesetletnike, člane Slovenskega planinskega društva v Bariločah, in tako nadaljeval:
"V stari zgodovini je bilo izseljenstvo ena izmed najhujših kazni, in ta usoda je bila Vam postavljena, ne kot kazen ampak kot samostojna življenjska odločitev.
Pred nekaj meseci sem bil prvič v Sloveniji in tam spoznal njeno naravno lepoto in se skoraj dotaknil bogatega zgodovinskega zaklada Slovencev, zato danes bolj globoko razumem, kako težka je morala biti tista odločitev, in to naj bi nam bila mera za visoko ocenjevanje življenjske
moči in vrednot, ki ste jih Božo, Lovro, Milan in Rado prinesli v Argentino. Že tukaj v ,,Novem svetu" si je vsak ustvaril svoj slovenski domači kraj. Danes, po petdesetih letih v tujini, vidimo kako je vsak posameznik pomagal pri ustvarjanju močne slovenske skupnosti, ki nam je v začetku bila košček domovine, potem je postala občudovanje našim bratom v Sloveniji, in danes je res živ del slovenskega naroda.
Vsak izseljenec je znal posredovati svojim potomcem vrednote slovenskega duha, tako da smo Slovenci v tujini tudi priznani in spoštovani kot dobri in pridni ljudje.
Boža Eiletza vidimo že na prvih slikah mladega SPD-ja, tudi ga dobimo vpisanega v knjigi Društvenih vzponov ob postavitvi prvega krJža na Co. Capilla. Potem pa Pod Skalco in že v bližnjih časih tudi na otvoritvi gorske koče zopet na Capilli. Dolga leta je tudi podpiral slovensko gorništvo pri buenosaireškem odseku SPD. Božo in Marija sta že v tistih letih načrtovala, da se kdaj preselita v Bari-loče, in Bog jima je nudil to srečo, in seveda tudi nam vsem, da se danes obogatimo z njihovim prijateljstvom.
Tudi Rado Reven se je nekoč odločil, da se iz Buenos Airesa vseli med Patagonske Ande. Tukaj je hodil v hribe. Kdor pa pozna njegova mizarska dela,
Lovro Jan, Rado Reven,
Božo Eiletz in Andrej Duh (Milan Ecker ni bil prisoten).
lahko čuti, kako nam vsak kos lesa govori po slovensko, skoraj lahko rečemo, da nam poje po slovensko.
Z Milanom Eckerjem se poznava iz Buenos Airesa - on kot gradbeni inženir -jaz kot študent arhitekture. Mnogokrat sva se srečala v študiju arhitekta Eiletza ali pa v njegovi pisarni na Corrientes in San Martfn. Še danes se spomnim, kako se je Milan upiral cementiranemu velemestu in hodil v naravo kot izvrstni lovec, in tudi kako so se potem ulovljene trofeje spreminjale v odlične golaže, seveda s pomočjo ge. Mire.
Lovru Janu, očetu Branka, našega dušnega pastirja, smo pa tukajšnji Slovenci hvaležni za njegov trud pri vodstvu Društvene knjižnice ter pri vzpodbujanju rojakov do bralnega zanimanja slovenske književnosti. Kakor sem že omenil, je vsako posamezno delo pripomoglo organiziranemu življenju Slovencev v Argentini in vemo tudi o sodelovanju, ki ga je Lovro posvetil življenju Slovenske vasi v Lanusu.
Izseljenska pot, ki se je začela z upanjem, da bo samo začasna, se je v dolgih letih spremenila v življenjsko pot. To pot ste jo, dragi slavljenci, odgovorno sprejeli. Božja roka je še enkrat segla med vas in omogočila, da ste doživeli vesele dni osamosvojitve slovenskega naroda.
Ta kratek spomin na gotove trenutke dejavnosti in doživetja vsakega izmed vas naj bi bile samo kot hitre slikarske poteze v celoti vaših življenj, ki nam pomenijo nekaj veliko bolj globokega - predvsem priznanje in hvaležnost za vaš vzgled.
Rad pogledam nazaj v zgodovino človeka. Ustavil bi se v klasični Grčiji, pet stoletij pred Kristusom, v Periklovi dobi v časih Platona in Sokrata. Takrat, ko so se zidali temelji nove zahodne kulture. Tisti Grki so imeli poleg naravnih in vojaških oblasti tudi neki starešinski zbor - za nasvet
- ker so razumeli, da imajo starejši ljudje v svoji notranjosti posebno modrost, ki se jo pridobi samo v šoli dolgoletnega življenja.
Zato smo danes tukaj. Hvaležnost in priznanjp!
Hoteli smo počastiti vas, najstarejše člane našega Društva.
Vaše znanje in družba sta nam v podporo za nove vzpone v življenju.
Prosimo Boga, naj Vam vsem podari še veliko življenja - in nam pa mnogo skupnega prijateljstva.
jŽivijo!"
Lep družabni večer se je začel z tipičnim asadom. Slavljenje se je nadaljevalo z nastopom bariloškega kvarteta „Lipa". Martin Bajda, Janez Rode, Janez Mežnar in Andrej Duh so kar po slovenski navadi spremenili v pesem slovesnost tistega večera. Nato je sledila podelitev diplom; sestavili so jih Marija A. Kočar in Klavdija Kambič na podlagi Puškinove poezije 'Voz življenja'.
Svečke na tradicionalni torti, ki je za to priložnost spekla Marija Mežnar, so skupno pogasili Božo, Lovro in Rado, kajti inž. Milan Ecker je bil odsoten zaradi potovanja v Buenos Aires.
Vsem, ki so sodelovali in pomagali, da je vse tako lepo potekalo, se prisrčno zahvalimo.
A.D.
Slavljenci pri pihanju svečk
Stran 5
BniiannaHHnaBBMRaNMWHMi
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA,
KRIŽ Z RDEČIM KRIŽEM
Revizorji računskega sodišča, ki so pod drobnogled vzeli poslovanje Rdečega križa Slovenije (RKS) v letih 1999, 2000 in 2001, so ugotovili, da je ta humanitarna organizacija v omenjenem triletju poslovala v pomembnem neskladju z mednarodnimi konvencijami, zakonom o RKS, statutom in drugimi akti, kot tudi z načeli dobrega gospodarjenja. V revizijskem poročilu zato računsko sodišče izreka negativno mnenje, RKS pa nalaga, da v roku 80 dni po prejemu revizijskega poročila predloži odzivno poročilo. V njem mora med drugim izkazati, da je zahteval vračilo preveč izplačanih plač po individualnih pogodbah za Mirka Jeleniča, Darjo Horvat in Nevo Petek, za Jeleniča pa tudi vračilo preveč izplačane odpravnine.
KNJIGA V DESETIH JEZIKIH
Predstavili so desetjezično knjigo Razsviti, v kateri sta enakovredno predstavljena pesnik Tone Pavček in likovni umetnik Zvest Apollonio. Nova knjiga je že šesta v zbirki z naslovom Dvanajst, ki jo izdaja založba Edina iz Ljubljane. Ob tej priložnosti so predstavili tudi grafična mapa Apollonio, ki je nastala v okviru projekta in bibliografsko edicija, v kateri so zbrane Apollonieve grafike.
OCENJEVANJE MEST
V nizozemskem mestu Alphen aan den Rijn so v nedeljo razglasili rezultate letošnjega ocenjevanja evropskih mest pod naslovom Entente florale 2002. Na slovesnosti so v okviru omenjenega mednarodnega projekta slovenskima mestoma Kostanjevici na Krki (kategorija majhna naselja) in Ptuju (kategorija mesta) podelili srebrno plaketo. To je pomembno priznanje za starodavni slovenski mesti, ima pa hkrati posebno promocijsko vrednost tudi za državo Slovenijo.
Slovenska zmaga na volitvah 1867 La Contrarreforma y los burgueses
PO SVE
PROTIRASISTIČNI
RASIZEM
Vlada v Zimbabveju je izdala nove-predpise, ki ji bodo v okviru sporne agrarne reforme olajšali prilastitev posestev belopoltih kmetov. Tako bodo v skladu z uradnim listom kmetje, ki ne bodo upoštevali ukazov za izselitev, morali plačati višjo denarno kazen kot doslej. Med drugimi predpisi je tudi skrajšanje 90-dnevnega roka za izselitev belih kmetovalcev s posesti na sedem dni.
IRAK JE (ZAENKRAT) POPUSTIL
Irak je zaradi močnega mednarodnega pritiska in ameriških groženj z. napadom naredil presenetljivo in zaviralno potezo ter ZN ponudil, da v državo po štiriletni odsotnosti ponovno spusti inšpektorje ZN za nadzor nad orožjem za množično uničevanje. Podpredsednik iraške vlade Ta-
rik Aziz je zato menil, da ZDA sedaj nimajo več izgovora za vojno. Bela hiša je iraško pismo zavrnila kot poskus zavlačevanja in vztraja pri sprejetju ostre resolucije VS ZN.
IZRAEL (SPET) PRITISKA NA ARAFATA
Izraelska vojska je s tanki vdrla na območje rezidence palestinskega vodje Jaserja Arafata v Ramali. Do vdora v Arafatovo rezidenco je prišlo potem, ko se je v Tel Avivu razstrelil palestinski napadalec in ubil pet ljudi. Izraelska vlada se je nato na izredni seji soglasno odločila za ponovno osamitev Arafata v njegovi rezidenci v Ramali in sprejela resolucijo, v kateri zahteva izročitev 19 Palestincev, ki naj bi jih iskali zaradi domnevnih terorističnih dejanj in ki naj bi pred nekaj meseci v Arafatovi rezidenci našli zatočišče.
SLOVENCI
Ko je Avstrija izgubila vojsko s Prusijo, se je skušala bolj notranje utrdifi. Kot prvo nalogo so si zastavili sporazum z Madžari. Vsa monarhija se je preosnovala v dualistično. To pomeni, da se je razdelila na dve polovici, Avstrijo in Ogrsko (Madžarsko). Vsaka je imela svoj parlament, skupno pa so imeli samo vladarja, cesarja (ki se je v Ogrski imenoval kralj) in skupna ministrstva za vojsko, zunanje zadeve in finance. Na znotraj pa je bila vsaka polovica popolnoma samostojna. Od Slovencev so pripadali Ogrski le Prekmurski Slovenci.
V Avstriji so v parlamentu dobili večino nemški liberalci, ki so izglasovali nekaj boljših zakonov. Država je zagotovila enakopravnost vsem narodnostim v šolah, uradih in javnosti, kar pa je ostalo bolj na papirju.
Tudi na Slovenskem se je kaj spremenilo. Volitve v deželne zbore so prinesle slovenskemu narodnostnemu gibanju veliko zmago. Prvič so nastopili na volitvah kot politično organiziran tabor. Pokazalo se je, da je ogromna večina kmečke-
ga ljudstva, ki se je udeleževala političnega življenja, izpovedala svojo slovensko narodno zavest. Vsi kmečki volilni okraji na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem so izvolili slovenske poslance. Na Kranjskem so Slovenci zmagali tudi v sicer nem-škutarski Ljubljani. Tako so s 25 od 36 poslancev dobili večino v kranjskem deželnem zboru, skupno število Slovencev v vseh zborih pa je bilo 44, medtem ko so imeli prej le 22 poslancev. Kmalu je nezadovoljna vlada razpustila več deželnih zborov, med njimi tudi kranjskega. A v novih volitvah so Slovenci spet zmagali, le Ljubljano so izgubili.
V zboru so si Slovenci izbrali taktično opozicijo z oportunističnim prilagajanjem. Vlada jim je obljubljala večje pravice slovenkega jezika v šoli in uradih ter nastavitev Slovencev na najvišjih sodiščih in ministrstvih. Pridobila je Slovence tudi s tem, da je sprejela gradnjo Gorenjske železnice, ki so jo Slovenci že dolgo prosili. (Od 40. let je delovala le proga Dunaj - Trst).
PISALI	SMO	P
MLADI PRVAK Z MOTORJEM
Slovenski speedwayist M4tej Žagar je v latvijskem Daugavpilsu osvojil naslov evropskega prvaka za posameznike do 19 let. V finalu je zmagal brez izgubljene točke in dosegel enega največjih uspehov v svoji karieri. Z naslovom evropskega prvaka je krepko presegel tudi doslej najuspešnejši slovenski nastop na tem tekmovanju, šesto mesto Aleša Dolinarja izpred dveh let.
NA 28. MESTU
Slovenska nogometna reprezentanca je po zmagah proti Italiji in Malti na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) napredovala za šest mest in je trenutno na 28. mestu. Zanimivo je, da so varovanci selektorja Bojana Prašnikarja prvič doslej prehiteli hrvaško reprezentanco.
KONEC DAVISOVEGA POKALA
V drugi evroafriški skupini Davisovega pokala je Slovenija v gosteh izgubila proti Luksemburgu. Marko Tkalec in Andrej Kračman sta predstavljala Slovenijo, pa brez uspeha.
„CVRČEK ZA PEČJO" IN NOVI „ODER"
Te veseloigre se je lotil tudi SOVA (Slovenski oder v Argentini) in jo predstavil na župnijskem odru v Ciudadeli 20. in 21. septembra.
Kot režiser je debitiral Jože Urh. Predstava je pustila vtis, da je pustil izkušenim igralcem precej svobode, drugače pa izdelal zgodbo do kraja. Posredoval je primerne kostume in se odločil za sceno malomeščanskega življenja, ki jo je izdelal Petkovšek, ki ima čedalje ostrejše oko za celoto.
Igralci so pri premieri kazali tremo. John gospoda Finka je bil to pot v svojem elementu, Caleb (Krištof) je bil še preveč v svoji vlogi prejšnje igre. G. Urh se je v zadnjih dveh igrah že nadkrilil. Velika pridobitev je gotovo g. Logar. Zelo prijetno so presenetile dame, gdč. Zajčeva in gdč Grumova, gdč. Pavličeva in ga. Ema Blejčeva.
SOVA je prava delavna igralska skupina, ki je dosegla svoj vrh v Mariji Stuart. Če kdaj malenkost pogodrnjam, to storim le zato, da bi šli pot odra navzgor v vseh ozirih. Publike je bilo v soboto za pol, v nedeljo pa za polno dvorano. Prodajali so prvo dvojno številko nove revije Oder. Iz občinstva le eno željo, naj urednik brezobzirno popravi vse pravopisne in stilistične napake svojih dopisnikov.
MM
LANUS
Uprava tamkajšnje občine je 19. septembra odobrila razdelilni načrt slovenskih zemljišč v Lanusu. Naš predlog je bil soglasno odobren v vseh točkah. Dolgotrajni upravni postopek je tako končan. Vsak od kupcev bo lahko v kratkem dobil svojo kupno pogodbo (escrituro). Tisti, ki še niso prijavili, na kakšno ime naj se stavbišče prepiše, naj to store. Naj se zglase vsako soboto popoldne v naši pisarni Društva Slovencev pri našem zastopniku, kjer bodo lahko zvedeli za nadaljnji postopek zadeve.
Svobodna Slovenija, št.36; 24. septembra 1952
El archiduque Fernando.II, ex alumno de los jesuitas, emprendio la tarea de la recatolizacion no bien llego a su cargo. Conto con la ayuda del obispo Skobej de Krško (Celje) y del nuevo obispo de Ljubljana Tomaž Hren (que pertenecfa a una familia adinerada de la capital eslovena).
En el otono del aho 1598 Fernando ordeno el cese de las liturgias protestantes en todas las ciudades y que todo los predicadores debian irse. Como el emperador les prohibio permanecer cerca de las fronteras, debieron adentrarse en Alemania, principalmente en VVurtemberg, o irse a Hungria.
Tambien tuvo que hacer las valijas la ultima autoridad .de la iglesia protestante eslovena, Felicijan Trubar, el hijo de Primož.
Los nobles intentaron torcer la voluntad de Fernando, pero no lo lograron.
En el aho 1599 el archiduque decreto que todos los burgueses debfan volver a la iglesia catolica o abandonar la region. Creo comisiones religiosas que contaban con el apoyo del ejercito. En Estiria y en Carintia la labor estuvo a cargo del obispo Brenner. En Carniola el encargado era el obispo Hren. Logfaron recuperar las iglesias protestantes que anteriormente habian sido catolicas, destruyeron las que habfan construido los protestantes y quemaron sus libros.
Las comisiones religiosas organizaban para los burgueses sermones a cargo de los jesuitas y exigian que los concurrentes juraran que se apartarfan del protestantismo. Los que oponian resistencia eran castigados con multas, prisiones y exilios. Contaban con un plažo que iba desde los tres dfas hasta los tres meses y podian llevar consigo sus pertenencias.
Las comisiones se ocuparon tambien del ordenamiento de la vida religiosa, de las festividades, del mantenimiento de las iglesias.
La labor entre los campesinos fue menos dura, ya que el protestantismo no habfa tenido tanto exito en ese ambito.
Si bien no hubo mayores roces con las comisiones, el abandono del protestantismo fue, en algunos casos, sola-mente aparente. En Ptuj, por ejemplo, la comision detecto diez anos mas tarde la presencia de 190 catolicos sospe-chosos, 29 protestantes y 80 catolicos indecisos.
Utrinki iz...
Nad. s 4. str.
kosilo ob živahnem klepetu starih znancev in prijateljev, ki so obujali spomine in razpravljali o tukajšnjih dogodivščinah. Dasiravno je še daleč do miklavževan-ja, se je med nami prikazal mladostno razpoložen, vedno razigrane volje sv. Miklavž v osebi Janeza Osterca. Presenetil je stanovalce z bogatimi praktičnimi darili, za kar se mu domovalci še enkrat zahvaljujejo. Izvrstni krofi -delo vešče Francke Benko-ve - so želi priznanje navzočih. Tokrat so Rožmanov dom s svojim obiskom počastili tudi častni konzul RS podjetnik Herman Zupan z gospo, predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit, ga. Majda Čargo Markež in lic. Franci Mar-kež.
ŠE EN OBISK
5.	septembra je Rožmanov dom obiskal v spremstvu župnikov Tonija
Bidovca in Francija Cukjati-ja dekan teološke fakultete dr. Slavko Snoj. Zadržal se je dalj časa med stanovalci. Zanimala ga je življenjska zgodba vsakega posameznika, delovanje Doma, nato pa si je tudi bežno ogledal prostore, kajti bližal se je že čas odhoda.
Iz vsega navedenega je razvidno, da življenje v Rožmanovem domu teče nemoteno normalno naprej. Da, tudi v takem domu, z danimi ugodnostmi, je prijetno živeti, če se stanovalci znajo prilagoditi in imajo smisel za izpopolnjevanje, dinamične aktivnosti, skratka - voljo do življenja!
Tone Šušteršič
NOVE HIDROELEKTRARNE
Gradnja prve v verigi novih petih hidroelektrarn na spodnji Savi, HE Boš-tanj, se bo vendarle začela še letos. Po napovedih naj bi HE Boštanj začeli graditi 8. novembra letos, celoten projekt naj bi trajal 16 let.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Di rector: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esIoveniauCtfsinectis.com.ar / dcbeljakc,fnetizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Veronika Godec, Jernej Tomazin, Tone Šušteršič, Andrej Duh, Marjan Šušteršič, Marko Vombergar. - STA.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,.Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl 101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
	
MALI O	
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska@bariloche.com.ar
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu Fjf Yrigoyen 2742 - San justo Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5“ F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombcrgar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AO] Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
ZAHVALE
Zveza Slovenskih mater in žena se iskreno zahvaljuje za prejete darove: N.N. iz Bariloč, 100 ameriških dolarjev. Marija Eiletz iz Bariloč je darovala večjo količino domače marmelade, ki jo je gospa sama pripravila.
Iskren Bog plačaj.
Odbor Rožmanovega doma in stanovalci se
zahvaljujejo gospej Lei Urbanc iz Kanade in rojakom, ki so prispevali k prejeti nabirki 2.000 ameriških dolarjev za Rožmanov dom. Naj Bog plača njihovo socialno prizadevanje do bližnjega. Prav tako se zahvaljuje Igorju N: iz Slovenije, ki je daroval 100 evrov.Gospa Krista Krek iz Ljubljane pa je podarila zdravila za oskrbovance Rožmanovega doma.
Bog vsem povrni!
„V zvestobi svoji neomajni"
47. Slovenski dan
in
46. obletnica Našega doma
V nedeljo, 13. oktobra v Našem domu v San Justu
Dopoldan: sv. maša v farni cerkvi in akademija v domu.
Opoldan: slavnostno kosilo Popoldan:
• v dvorani, velekomedija ,,Voda" Joža Vombergarja v režiji Blaža Mikliča;
• na dvorišču, festival folklornih plesov;
• prosta zabava
Pri programu sodelujejo vsi naši Domovi.
Tam bomo vsi Slovenci zbrani. Naj te ne manjka!
Prijave za kosilo: Mici Malavašič-Casullo (4441-5528); Matjaž Ravnik (4484-0842) in Marija Uštar-Novljan (4484-4251).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
24. septembra 2002
1 EURO 228,18SIT
1 U$S dolar 231,81 SIT
Na razpolago je pri poverjenikih in društveni pisarni naš
podporni bon - „Rifa" ZEDINJENE SLOVENIJE
Hočete vedeti, kaj boste lahko zadeli?
1. dobitek: 10 dni bivanja v Počitniškem domu dr.
Rudolfa Hanželiča v kordobskih gorah;
2. dobitek: umetniška slika priznane slovenske
umetnice;
3. dobitek: vezan Zgodovinski Zbornik Zedinjene
Slovenije;
in še mnogo bogatih dobitkov...
Vsak od njih samo za pet pesov.
AL' Sl VIDEL NOVO STRAN ŠPORTA? www.sdo-sfz.com.ar
OBVESTILA
SOBOTA, 28. septembra:
Spevoigra "Kokošja balada" na Pristavi ob 20. uri. Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. Večer Slovenske kulturne akcije: Spomini na Marjana Marolta ob 100-letnici rojstva. Slovenska hiša ob 20. NEDELJA, 29. septembra:
Srečanje mladcev in mladenk na Pristavi v Castelarju od 14. ure dalje.
ČETRTEK, 3. oktobra:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena; ob 16.
razgovor s Tonetom Mizeritom: „Argentina med kaosom in upanjem".
SOBOTA, 5. oktobra:
Večer Slovenske kulturne akcije: arh. Jure Vombergar -O priimkih Slovencev, v Slovenski hiši ob 8.
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 6. oktobra:
SOBOT, 12. oktobra: Večer Slovenske kulturne akcije,
Prešernovo gledališče Kranj: Linhart, Županova Micka, v Slovenski hiši ob 20.
Obletnica pri Svetogorski Kraljici v cerkvi sv. Rafaela v Villa Devoto.
NEDELJA, 13. oktobra:
SLOVENSKI DAN in 46. obletnica Našega doma v San Justu.
SOBOTA, 19. oktobra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši.
26. obletnica pri
Svetogorski
kraljici
Jose. P. Varela 5272 -Villa Devoto
bo v nedeljo, 6. oktobra, ob 16.30
• pete litanije Božje Matere in blagoslov.
• slovesna sveta maša in maziljenje.
Toplo vabljeni vsi rojaki!
OSEBNE
NOVICE
Smrti: Umrli so: v Cara-pachayu Aleksander Pengov (80), v Ramos Mejfa Zorka Gris roj. Gale (80) in v Capitalu Stanislav Humar (83).
Naj počivajo v miru!
ZA SM
„Človek je veliko bogastvo, " je rekel morski pes in požrl plavalca.
Pred birmo obišče škof otroke pri verouku. Prvemu reče: „Povej kakšen stavek
iz svetega pisma!"
Učenec. „ln je šel in se obesil."
Škof. „Dobro. Še ti," reče njegovemu sošolcu.
Sošolec: „ Pojdi in še ti tako stori."
IŠČEM ADMINISTRATIVNEGA URADNIKA
starost: od 20 do 40 let, z znanjem mehanike in uporabe računalnika Klicati na tel.: 4757-7232
SLOVENSKI DOM SAN MARTIN
VABI V SOBOTO 5. OKTOBRA OB 19:30 URI NA
BINGO 2002
Preživeli boste prijeten večer ob topli družbi in okusnem prigrizku! REZERVIRAJTE Sl DAN!
Slovenska kulturna akcija arh. Jure Vombergar:
Priimki Slovencev
Sobota, 5. oktobra, ob 20. uri v Slovenski hiši
Slovenska kulturna akcija Prešernovo gledališče iz Kranja: Županova Micka Petek, 11. oktobra, ob 20. uri v Slovenski hiši		
	Vsem znancem spo letu starosti umrla nem	ročamo, da je 21. septembra v 80. indne smrti gospa IRIS ROJ. GALE em, ki ste se je ali se je še boste Žalujoča družina Gris
	ZORKA C Zahvaljujemo se vs spomnili.	
t
„Odšel je k Bogu"
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je 9. avgusta, v 69. letu starosti umrl naš brat in stric
JANEZ PIBER
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so ga v njegovi bolezni obiskovali in mu pomagali, ter vsem, ki so nas v težkih trenutkih tolažili in pokojnika spremljali na zadnji poti na pokopališče v Tabladi. Posebna zahvala župnikoma Franciju Cukjatiju in Marjanu Bečanu za duhovno tolažbo, zakramente in molitve.
Žalujoči: brat Roman
in ostalo sorodstvo.
Ramos Mejia, Buenos Aires