Porocilo 
Prejeto 9. julija 2024, sprejeto 19. julija 2024 doi: 10.51741/sd.2024.63.3.249-254 
Kombiniran intenzivni program o sodelovalnem socialnem delu1 
Na Katedri za teorije in metode pomoci na Fakulteti za socialno delo Univer­ze v Ljubljani smo v študijskem letu 2023/2024 izvedli kombiniran intenziv­ni program (KIP) v okviru mednarodnega programa Erasmus+. Poimenovali smo ga »Sodelovalno socialno delo« (ang. Collaborative social work). Vnjem smo sodelovali ucitelji in uciteljice socialnega dela s petih evropskih univerz oz. petih evropskih držav, poleg nas iz Slovenije so to bile Hrvaška (Univerza v Zagrebu), Srbija (Univerza v Beogradu), Nemcija (Univerza uporabnih ved Augsburg) in Nizozemska (Katoliška univerza uporabnih ved Ede). Vorgani­zacijskem timu slovenske gostiteljske fakultete in univerze smo sodelovali: vodja doc. dr. Lea Šugman Bohinc, soizvajalki izr. prof. dr. Nina Mešl in doc. dr. Tadeja Kodele terErasmus koordinator Borut Petrovic Jesenovec. Vprogra-mu je sodelovalo 8 uciteljic in uciteljev socialnega dela, Erasmus koordinatorin 21 študentk in študentov socialnega dela, skupaj torej 30 udeležencev. 
Za uspešno sodelovanje v KIP-u študent prejme 3 kreditne tocke (ECTS), ki se mu vpišejo v prilogo k diplomi 1. oz. 2. stopnje, slovenske študentke oz. študenti pa lahko v kombinaciji s še dvema kreditnima tockama z njimi na­domestijo kreditne tocke za zunanji izbirni predmet v svojem predmetniku.
Program je obsegaltri pripravljalna virtualna srecanja uciteljev (24. 11. 2023, 18. 1. in 10. 4. 2024), prvo virtualno srecanje uciteljev in študentov 
(13. 5. 2024), teden v Ljubljani (od 3. do 7. 6. 2024) z enodnevno ekskurzijo na Ptuj na obisk tamkajšnje enote Centra za socialno delo Spodnje Podravje, in drugo virtualno srecanje uciteljev in študentov (3. 7. 2024). Na priprav­ljalnih srecanjih in prvem virtualnem srecanju smo na podlagi osnutka, ki ga je pripravil slovenski organizacijski tim, sooblikovali program tedna v Slove­niji. Tudi glede vsebine vseh virtualnih srecanj smo bili vselej soustvarjalni. Nacelo aktivnega sodelovanja v vseh fazah programa je bilo naše vodilo, s katerim smo tudi v tem pogledu potrjevali osrednjo temo KIP-a.
Vsak od sodelujocih uciteljev in uciteljic je prispeval k vsebini programa.Vodja doc. dr. Lea Šugman Bohinc je organizirala in moderirala okroglo mizo
o ideji KIP-a in poucevanju sodelovalnega socialnega dela v študijskih progra­mih partnerskih univerz. Hrvaška kolegica prof. dr. Kristina Urbanc je izvedla 
Porocilo posvecamo dragi kolegici in uciteljici dr. Nevenki Žegarac, ki nas je povsem neprica­kovano, po kratki in hudi bolezni, zapustila ob koncu poletja. 

0009-0002-1655-4123 
Socialno delo, 63 (2024), 3:249–254 

Proslavljanje uspešno izvedenega programa zadnji dan v Ljubljani. (Foto: Borut Petrovic Jesenovec) 
predavanje in delavnico o uporabniški perspektivi in sodelovalnem pristo­pu, nemška kolegica prof. dr. Nicole Klinkhammer pa o sodelovalnem naci-nu izvajanja sistema zašcite otroka. Srbski kolegici prof. dr. Nevenka Žegaracin izr. prof. dr. Anita Burgund Isakov sta nas uvedli v sodelovalno socialnodelo z otroki. Nizozemski kolega doc. dr. Albert van Dieren pa je kot rdeco nitcelotnega tedna pripravil kratke prispevke in vodil pogovore o razmišljanjutretjega reda oz. upoštevanju socialnih mrež uporabnikov in širših družbenihdejavnikov socialnih problemov in njihovih rešitev.
Svojevrstni vrhunec programa je pomenila ekskurzija na ptujsko enoto Centra za socialno delo Spodnje Podravje. Tam so nam direktorica Valeri­ja Ilešic Toš in njen tim skupaj s fakultetnima kolegicama izr. prof. dr. Nino Mešl in doc. dr. Tadejo Kodele predstavile podprojekt »družinski laboratorij« (FamilyLab) v okviru mednarodnega projekta LINK – Mreže za ucenje in ino­vacije in nas pritegnile k aktivnemu sodelovanju, s katerim smo pripomogli k nadaljnjemu razvoju tega podprojekta.
Ucni del KIP-a je spremljalo medsebojno druženje udeležencev. Prvega dne je Borut Petrovic Jesenovec na duhovit nacin predstavil Slovenijo, s po­mocjo magistrske študentke Tee Vuga smo organizirali Lov na zaklad v sre­dišcu Ljubljane, ucitelji smo imeli svojo vecerjo v prvem delu tedna, bogatje bil spremljevalni program na Ptuju, ki smo ga sklenili s skupno vecerjo. Vsakdan smo se družili med organiziranimi kosili in tudi celoten program smo v petek koncali s ceremonialno podelitvijo potrdil o sodelovanju v KIP-u in skupnim kosilom.
Posebno pozornost smo namenili sprotnemu zbiranju in uporabi povrat­nih informacij vseh udeležencev, zlasti študentk in študentov. Tako smo sreditedna v Ljubljani del dnevnega programa namenili refleksiji o dosedanjemprocesu, zadnji dan, petek, pa smo v celoti namenili porocanju študentov
o eni od njihovih skupinskih nalog, razpravi in refleksiji o iztekajocem se programskem tednu in pricakovanjih za drugo virtualno srecanje 3. julija.Moderatorka omenjenih refleksij in razprav je bila vodja KIP-a doc. dr. Lea Šugman Bohinc.
V sklepni evalvaciji smo udeleženci odgovorili na tri vprašanja.
1. 
Kaj cenim pri sebi? Željo po spremembi in pomoci ljudem, postati dobra socialna delavka, se uciti o drugih kulturah in stalno izboljševati svojo de­lovno prakso; osebno pristopnost, empatijo, potrpežljivost, dobronamer­nost, vztrajnost, ustvarjalnost in iznajdljivost, odpornost, prilagodljivost in prožnost, optimizem, poštenost in zaupanje; sposobnost za povezova­nje z drugimi in sodelovanje, aktivno poslušanje, soustvarjanje in impro­viziranje, upoštevanje povratnih informacij, refleksijo o lastnih obcutkih in custvih v skupinski dinamiki in pri skrbi zase; dovoliti si zapustiti cono udobja; zaupanje v kompetence uporabnikov; spodobnost za dialog z bo-docimi socialnimi delavkami in delavci; zaupanje v lastno kariero socialne delavke in prihodnost socialnega dela (kljub pogosti negativni publiciteti in v marsicem slabo delujocem sistemu socialnega varstva).

2. 
Kaj bom vzel/a s sabo? Optimizem, motivacijo, pozitivnost, navdih, po-gum, ljubezen in upanje, ponos in strast glede poklica socialnega dela kljub njegovi zahtevnosti, problemom, nizki placi in omalovaževanju jav­nosti; obcutek, da nisem sam/a in je vredno ostati v tem poklicu; ponos, 



Udeleženci in udeleženke intenzivnega programa na Fakulteti za socialno delo. (Foto: Borut Petrovic Jesenovec) Program je povezal pet držav: Hrvaško, Nizozemsko, Srbijo, Nemcijo in Slovenijo. (Foto: Borut Petrovic Jesenovec) 

da sem socialna delavka; globlje razumevanje epistemologije socialnega dela; pogum za spreminjanje sveta; vec clovecnosti in zavedanje pomena izgradnje skupnosti; upanje glede projektov, kot je ta KIP, glede sodelo­valnega dela in evropskega dialoga; užitek ob ucenju in novih spoznanjih; nova znanja in spretnosti sodelovalnega socialnega dela; zelo prijetne izkušnje; podporo, znanje, hvaležnost; novo znanje glede sistema zašci­te otroka v drugih državah; primere, kako izvajati sodelovalno prakso z družinami in s pomembnimi drugimi; izkušnjo obiska Ptuja, ki me moti­vira za izboljševanje svoje prakse; krasne zamisli za razvoj družinskega laboratorija; zavedanje, da sodelovanje ni vedno preprosto, a nam omo­goci vzpostaviti stik; pomen vzeti si cas in priložnosti za refleksijo; pomen poznavanja sebe; navdušenje nad znanjem in drugimi kompetencami štu­dentov in njihovim kriticnim razmišljanjem; spomin na cudovite ljudi in njihove besede, ki jih bom vzel/a s sabo v poklicno življenje; nove poveza­ve in nove prijatelje; izkušnjo, kako dobre obcutke vzbudi izrazna umet­nost; razumevanje, da sprememba perspektive spremeni mojo delovno prakso.
3. Kaj pricakujem od drugega virtualnega srecanja (follow-up)? Da bo kratko in jasno; primeren zakljucek in slovo; vzajemna zahvala za to priložnost; podelitev obcutkov in misli glede izkušnje v KIP-u; vec casa za medseboj-no povezovanje študentov; vec besed modrosti ucitelja Alberta; refleksija in ocena KIP-a; izvedeti, ali so naši predlogi v okviru delavnice na centru za socialno delo na Ptuju že obrodili kakšne sadove; pregled celotnega programa KIP-a; refleksija o ucnih izkušnjah; refleksija o majhnih korakih v smeri sodelovalnega socialnega dela; zacutiti navdušenje študentov gle­de njihove vloge socialne delavke/delavca; povzetek tega, o cemersmo se doslej pogovarjali; razmišljati o ucinkih KIP-a na naše vsakdanje življenje; podeliti zamisli glede izboljšanja sodelovalnega pristopa v naših sistemih; refleksija o obdobju treh tednov po koncu programa v Ljubljani; kako vi-dim sodelovalno socialno delo po treh vmesnih tednih; zabavati se; slišati vec zgodb uciteljev in študentov o njihovih prakticnih izkušnjah; podeliti zamisli glede prihodnosti takšnih projektov in sodelovanja; vec pogovora 
o prihodnjem sodelovanju; pogovor o tem, kako nekatere rezultate KIP-a vnesti v predmetnik socialnega dela; jasneje se zavedati, kaj smo pridobi­li s KIP-om; povezati se in ustanoviti svojo lastno enkratno mednarodno organizacijo. 
Na drugem in s tem zadnjem virtualnem srecanju 3. julija smo v manjših sku­pinah študentov in uciteljev razpravljali v okviru treh vprašanj: 1. Ko se ozre-mo na teden v Ljubljani, kaj je prva in kaj druga stvar, na katero pomislimo? 
2. Katere izkušnje, nove informacije in katera nova razumevanja nam ostaja­jo v spominu, katera vprašanja ali dileme? 3. Kaj bi morda spremenili glede tega KIP-a in kakšni so naši konkretni predlogi glede prihodnjega sodelova­nja naše mreže ali delov naše mreže? Po porocanju o delu skupin in kratki razpravi smo izvedli še eno evalvacijo KIP-a s pomocjo mentimetra. Povprec­ne ocene strinjanja z osmimi trditvami kažejo na visoko stopnjo zadovoljstva s kombiniranim intenzivnim programom Sodelovalno socialno delo (slika 1). 
Slika 1: Rezultati povprecnih ocen strinjanja s trditvami. 

Vir: Mentimeter 
Udeleženci so na vprašanje, kaj bi, gledano iz današnje perspektive, morda spremenili pri tem KIP-u, odgovorili: nicesar ne bi spremenil/a, to je zelo dobra oblika programa; še vec casa bi preživel/a s študenti iz drugih držav; želel/a bi si še vec študentskih pobud in predstavitev; želela bi si, da bi bil program vrsta spretnostnega urjenja, kjer bi vsi bivali na istem mestu; vklju-citi še kakšno dejavnost za študente (kot je bil Lov za zakladom) zunaj ucnega programa; ekskurzijo bi lahko organizirali kakdan pred poslovilno vecerjo, da bi imeli študenti dovolj energije za zadnji vecerdruženja; še bolj vkljuci-ti študente v predstavitve in še vec poudarka nameniti njihovim izkušnjam; spoznati še kak primer, kot je bil ptujski.
Nemška kolegica z Univerze za uporabne študije v Augsburgu resno raz­mišlja, da bi v naslednjem študijskem letu organizirala KIP, s katerim bi na­daljevali temo sodelovalnega socialnega dela. Ucitelji smo se strinjali, da je formatKIP-a zelo primeren za mednarodno sodelovanje, saj je razmeroma preprost, a intenziven, hkrati pa zaradi kratkega trajanja izvedljiv znotraj na­ših natrpanih urnikov. Študenti iz partnerskih držav so obcudovali gostitelje, ker imamo Slovenci samostojno fakulteto za socialno delo, navdušeni pa so bili tudi nad našimi svetlimi, sodobnimi, za oko in bivanje prijetnimi prostori. Nekaj jih je izrazilo željo, da bi prišli k nam študiratsocialno delo na drugi stopnji. Pa ne le študenti, tudi nekaj uciteljic, ki v svojih državah bijejo poli­ticne, konceptualne, organizacijske in financne bitke z upravljalci svojih fa-kultet in univerz, se je raznežilo ob misli, kako bi bilo poucevati v tako ureje­nem in – v primerjavi z njihovim – znanstveno in strokovno avtonomnem in svobodnem delovnem okolju, kot ga zagotavljata Fakulteta za socialno delo in Univerza v Ljubljani. 
Lea Šugman Bohinc