Vse one, ki so dobili drugo številko „Grude“, pa se ne namera­ vajo na list naročiti, in naše poverjenike, ki so dobili v svrho pro­ pagande po več številk, pozivamo, da nam vse preostale izvode druge številke takoj vrnejo, ker so nam vsled velikega števila novih naročnikov pošle. REKLAMACIJE. Kdor lista ne prejema v redu, naj tega ne spo­ roča uredništvu, ampak vedno in izključno samo upravništvu Grude, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Vsi prizadeti naj se ravnajo po tem; kajti na uredništvo naslovljene reklamacije bodo ostale brezuspešne. Toliko v pojasnilo, da ne bo potem nepotrebnih zamer. ORGANIZACIJA. D ru š tv o k m e ts k ih fa n to v in d e k le t na Brezovici je priredilo v nedeljo, dne 22. t. m. dvoje lepo obiskanih predavanj „o uporabi umetnih gnojil" in sicer ob 11. uri dopoldne v šolskih prostorih na Brezovici ter ob 3. uri popoldne v so­ kolski telovadnici v Notranjih goricah. Gospodu predavatelju Marinčeku se tem potom najlepše zahvaljujemo za njegovo vseskozi zanimivo in podučno predava­ nje. K o n fe re n c a ju g o s lo v a n s k e z e m ljo ra d - n iš k e o m la d in e se je vršila dne 6. in 7. t. m. v Sarajevu. Udeležili so se je za­ stopniki iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Slovenije. Zastopan je bil tudi naš akademski klub iz Prage. Glavni predmet razprave sta bili vprašanji organizacija naše omladine in ustanovitev Zveze celokupne jugoslo- venske zemljoradniške omladine na eni strani, na drugi strani pa se je razprav­ ljalo zelo obširno o kongresu vseslovan­ ske zemljoradniške omladine, ki s e bo vršil, kakor je znano, od 5. do 8. sep­ tembra v Ljubljani in na Bledu. Kakor so se glasila poročila zastop­ nikov iz posameznih pokrajin, napre,- duje organiziranje naše omladine po­ vsod prav dobro in stanovska zavest mlajših zmaguje nad neodvisnostjo in brezbrižnostjo starejših. O posameznih vprašanjih, ki so se reševala na konferenci, spregovorimo v prihodnjih številkah obširneje. ŽENSTVO. O k m e ts k i o b le k i. (Konec.) Spominjam se, ko sem bila še majh­ na in sem hodila iz mesta k babici na obiske v gorsko vasico. Doma pri ba­ bici je tedaj bila samo še edina hčerka; ki še ni bila omožena, to je bila mqja teta Polona. Ona je nosila lično kmečko obleko za delavnike. Spominjam se, ka­ ko se je bleščal v solncu njen beli ošpe- telj sredi njive. Imela je toliko kril z mo­ drčkom, kolikor je dni v tednu, a ošpe-. teljnov dvakrat toliko. Teta Polona se. mi je zdela neizrečeno lepa v svoji ob-r, leki toliko ob delavnikih, še bolj pa ob nedeljah, ko je k maši oblekla dragoceno, svetlikajoče svileno krilo, izpod modrčka- so ji sršali naškrobani in prekrasno zli­ kani rokavi ošpetlja z vezenimi zapest­ nicami. Pripasala si je širok črn svilen predpasnik, ob strani so ji vihrati svileni trakovi. Preko pleč je ogrnila pisano ruto. V rokah je držala mašne bukvice, ovite v zobčasto rutico, ki je dišala po rožmarinu, nageljnih in rezedi. In mi­ slim, da sem morala biti na moč smeš­ na, kakor mala opica v cirkusu, ko sem jaz, mestni otrok, stopicala v na­ šemljeni mestni oblekci poleg nje. Spo­ minjam se, da so mladi farani, ki so se zbirali pred cerkvijo, večkrat ponaga­ jali: „Šment, si brhka Pol'ona!“ Da brhka je bila! Zdravo, krepko kmečko dekle, oblečeno v okusno do­ mačo obleko. Ni bila krasotica, a bila je brhka in mična, kakor bi bila mična in brhka vsa kmečka dekleta, ki bi se no­ sile po svoje. Spominjam se, da je pri­ šla včasih moja mati iz mesta k babici na obiske. Za šalo je preprosila teto Po­ lono, da se je našemila v njeno gosposko obleko. Kako je bila smešna! Babica, moja mati in kdorkoli je bil poteg, se je lomil od smeha in bil ob kolena, tako je učinkovala mestna obleka na zali teti Poloni. Pa? Pa je bila moja mati na moč brhka, če je oblekla tetino kmečko ob­ leko. Da je kmečka noša mnogo bolj li­ čna in priprvana nego gosposka, je spo­ znala zadnja leta tudi mestna dama. Po letoviščih vidimo gosposke ženske v kmečkih obltekah, dočim se naša kme­ čka dekleta še vedno odevajo v obleko, ki jim jo za gosposko obleko nespretna domača šivilja ukroji in sešije. Kako kla­ vrne postave naših sicer zalih kmečkih deklet hodijo sedaj ob nedeljah v cer­ kev v domišljiji, da so na moč brhke... Kje si, ljuba teta Polona, da bi sto­ pila mednje v svoji okusni kmečki oble­ ki, z bleščečim belim ošpetljem, košato nagubanem krilu, šumečem predpasniku z vihrajočimi trakovi, z mašnimi bukvi- cami v rokah, zavitimi v zobčast rob­ ček, duhteč po nageljnih in rožmarinu? Pridi teta Polona, pokaži se! Prepričaj s svojo osebo kmečka dekleta, da ne leži njih čar v gosposko prikrojenih cunjah, ampak v domači, kmečki obleki. Pokaži jim svoja bela naškrobana spodnja krila, pokaži lične ošpetlje, pokaži jim, kaj je lepo. Ni Te. — Pač, si! Toda moda je po­ tegnila tudi Tebe v svoj vrtoglavi vrti­ nec. Pogospoščene sestre so te prepri­ čale, da je ozko, kratko krilo iz našarje- nega, malovrednega blaga lepše, kakor tvoje. Za lični ošpetelj si dobila gospo­ sko bluzo, ki ti ne pristoja, rekle so ti, da predpasnik ni za v cerkev. Sto reči so ti natvezite, ker so ti zavidate tvojo preprostost, v kateri je bilo toliko lepote. Klavrna, neokusna namišljena gosposka cunja odeva tvoje telo in ga pači. Toda jaz te vseeno pričakujem. Pričakujem te tako, kakršna živiš v mojem spominu. Odpri svojo skrinjo in dvigni iz nje za­ klade, odeni jih in stopi med dekleta in žene. Še enkrat stopaj od tihega doma po mehki poljski poti proti cerkvi, da se poigra veter s tvojim širokim, nagubanim krilom in šumečimi trakovi. Še enkrat teta Polona, in potem vprašaj: „Katera gre za menoj?" Utva. PROSVETA. M ih a M a le š : 1 0 o rlg . le s o re z o v slo­ v e n s k ih u m rlih . Krasna grafična mapa obsega portrete znanih slovenskih mož: Prešern, Vraz, Langus, Bleiweis, Kose­ ski, Wolf, Janežič, Svetec, Cegnar in Valjavec. To lepo umetniško delo je iz­ vršil naš kamniški rojak, mladi in nadar­ jeni Mateš. Mapa je v vsakem oziru lepo delo, ki širi Maleševo ime po naši do­ movini. V prometu je le še prav neznatno število tega dela — menda 15 izvodov —, ki se prodaja po 200 Din izvod. Na­ roča se po knjigarnah. — Naročniki „G ru d e “ imajo poleg tega še priliko, da poskusijo svojo srečo z ugankami v tej številki, kajti med nagradami je prva — mapa Maleševih lesorezov. Kdor ima pri srečkanju srečo, naj ne zamudi prilike!