NaffaZnefše fprašanfe slovenshega Kmela. Sedanja vlada je rešila vprašanje kmetskih dolgov, ki jih je s 50% odpisom prevzela Privilegirana agrarna banka. Do 1. junija bo ta prevzem končnoveljavno dovršen. Kolikor se je dalo doslej ugotoviti, znaša vsota vseh priglašenih. kmetskih dolgov okoli dve in pol milijardi dinarjev. Od zadrug je prevzetih čez 788 milijonov, od drugih denarnih zavodov pa čez 1738 milijonov dinarjev. Število izročenih dolžnikov v celi državl znaša 618 tisoč. V prvi vrsti nas zanimajo številke za Slovenijo. Za našo ožjo domovino znaša število izročenih kmetskih dolžnikov 48.000, znesek dolgov pa 600 milijonov dinarjev. Od tega števila odpade na zadruge čez 40.000 dolžnikov z zneskom 450 milijonov dinarjev, na druge denarne zavode pa nekaj nad 7000 dolžnikov z zneskom 150 milijonov dinarjev. Navedene številke so jako poučne. Kažejo nam namreč, da je zadolženost slovenskega kmeta razmeroma mnogo večja kot pa njegovega tovariša v južnejših pokrajinah naše države. Saj odpade na našo ožjo domovino skoro ena četrtina kmetskih dolgov, dočim znaša prebivalstvo Slovenije eno trinajstino celokupnega prebivalstva v državi. Razlogi velike zadolženosti našega kmeta so predvsem zemIjepisno-gospodarski. Naša zemlja je v velikem delu gorata, V drugem delu pa tudi ni, kar se tiče poljedelskih pridelkov, oddaleč tako plodovita, kot so druge pokrajine. V precejšnjem obsegu je tudi merodajno kulturno stanje našega ljudstva, ki je najvišje v državi. Čim višje pa je kulturno (prosvetno) stanje kakšnega naroda, tem višja je tudi življenjska raven in tem višji so tudi gmotni življenjski stroški. Vzporedno s tem gre tudi dejstvo, da so davki in razne dajatve v Sloveniji razmeroma najvišje. Navedene številke pa tudi izpričujejo, kakšne dobrotnice slovenskega Ijudstva, osobito slovenskega kmeta, so naše denarne zadruge. Dočim so bile denarne zadruge pri kmečkih posojilih udeležene za celo državo z eno tretjino posojil, so bile v Sloveniji udelžene z več kot dvema tretjinaraa vseh posojil, ki so jih kmetje dobili. Kredit, ki so ga dajale naše kmetske hranilnice in posojilnice kmetu, je tudi bil poceni. Dočim je moral kmet po drugih pokrajinah naše države plačevati po 20%, 30% in še več, je znašala pri nas obrestna mera za kmetska posojila v najbolj neugodnih razmerah sedem do osem odstotkov. Iz borbe proti oderuštvu so se naše zadruge rodile, v tej borbi so vztrajale ter jo dovedle do zmage. Z gospodarsko osvobodilno akcijo je tekla vzporedno narodna akcija, s katero so si naše zadru- ge pridobile največje zasluge za naše narodno življenje. Kriza je udarila tudi naše denarne zavode. Ako bi takoj izpočetka bila vlada zavodom prišla na pomoč z likvidnimi sredstvi, bi bila denarna kriza z razmeroma majhnimi žrtvaml kmalu, če ne povse odpravljena, pa vsaj jako zmanjšana. Toda JNS vlada ni za to vprašanje imela nobenega smisla, marveč je z uredbo o kmetski zaščiti, ki je prinesla Bamo odlaganje odplačil, nelikvidnost denarnih zavodov povečala. Tako je nastopila prav težka doba: doba nelikvidnosti in zamrznjenih vlog. Kmetske denarne zadruge so v najtežjem položaju. Z likvidacijo kmetskih dolgov je Privilegirana agrarna ban- ka prevzela kmetake dolgove. Zadrug* bodo od nje prejemale odplačila v roku 15 let, od države pa v roku 20 let. Držav* in Priv. agrarna banka obrestujeta te terjatve s 3%. Tako ao zadruge ostale brei sredstev ter ne morejo svojim vlagateljem od njihovih vlog nlfi odplačati. Ljudja potrebujejo težko prihranjen denar, pa ga ne morejo dobitl, nitl za izplačevanje davkov ga ne dobijo. Tako pretl našim posojilnicam nevaraost, da se bo kriza nelikvidnosti tako rekoč ustalila. To pa n« sme biti. Interes kmetskega Ijudstva to zahteva. Z likvidacijo kmetskih dolgov > bil rešen en del kmetske krize, sedaj naj sledi drugi del: vzpostavitev likvidnosti kmetskih denarnih zadrug. Imamo zaupanje v sedanjo vlado, da bo rešila tudi drugi del krize našega slovenskega kmeta.