Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 8'—, inozemstvo Din 64--
Cena inseratom: cela »i ran Din 1400 —, pol strani Din 700- . četrt strani Din 350'-. Mali oglasi be-sedaDini'-, stalnim popust
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Telefon interurbnn 113
V Radič-Pribičevičevo torbo ne gremo!
Do jeseni lanskega leta sta imela vsak svojo politično torbo: Pribičevič svojo in Radič svojo. Po volitvah v narodno skupščino v septembru .lanskega leta pa sta svoji politični torbi združila v eno: v torbo kmet* ske demokracije.
Kaj je prišlo iz Pribičevičeve torbe?
V tej torbi ni nikdar bilo nič dobrega. Iz te torbe ni nikdar prišlo nič takega, kar bi bilo državi v korist, marveč vedno samo to, kar je državi v škodo. Iz Pribičevičeve torbe je prišel pretirani, brezumni ter kruti centralizem, na katerem sedaj toliko trpi naša država. Vidovdan-ska ustava, ki je razbila zadnje o-stanke samouprave in avtonomije na Hrvatskem in v Sloveniji, to je tisti usodni dar, ki so ga Pribičevič-Žerjavovi demokrati v zvezi s Pu-celjevimi kmetijci podelili naši državi ter vsilili hrvatskemu in slovenskemu narodu. Če se sedaj samo-stalni demokratje in nekdanji samo-stojneži šopirijo in širokoustijo zoper vidovdansko ustavo, jim je treba v obraz zabrusiti to-le resnico: »Vidovdanski centralizem je prišel iz vaše torbe. Vi ste ga na škodo Hrvatov in Slovencev ponesli v Beograd ter ga pretvorili v srbsko nadvlast. Ako vas ne bi bilo, bi v hrvatskih in slovenskih pokrajinah vladala ljudska samouprava in avtonomija.«
To je prišlo iz Pribičevičeve torbe. Kaj pa se je kot protidar v njej nabralo? Pribičevičevi demokratje so bili do poletja 1925 skoro vedno na vladi. Njihovi ljudje so bili ministri in uradniki na visokih položajih. Njihovi izvozničarji so služili denar in pridobivali ogromne zaslužke — njihovim bankam je cvetel dobiček na milijone, od katerih so milijon-čki padali v blagajno stranke, oso-bito strankinega časopisja. Ljudstvo, hrvatsko in slovensko ljudstvo, pa je stokalo pod bremenom davkov, ki so rasli od leta do leta ter o-groževali v največji meri njegov gospodarski obstanek.
Kaj je bilo v Radičevi torbi?
Samostojna hrvatska republika. Do leta 1925 jo je Radič nosil okoli v svoji torbi ter ji pel slavospeve. Ni hotel iti v Beograd, marveč je ostal v Zagrebu, ker se je bal za dragoceno vsebino svoje hrvatske torbe. Dokler je bil v Zagrebu ter ob zvokih
tamburice proslavljal svojo »republiko, vsemu svetu diko«, je njegov sedanji pobratim Pribičevič naložil Hrvatom jarem centralizma, ki je hrvatskemu narodu vzel bana in deželni zbor v Zagrebu. Ako bi bil Radič s svojimi poslanci prišel v usta-votvorno skupščino v Beograd, bi vidovdanska ustava sigurno ne bila sprejeta, marveč bi že pri prvem glasovanju v ustavnem odboru bila propadla. Radič pa je v svoji politični dalekovidnosti, ki je njegova najslabša stran, raj še ostal v Zagrebu, da skrbno varuje svojo hrvatsko torbo z njeno vsebino: hrvatsko republiko.
Ko je potem 1. 1925 iz zapora, v katerega ga je vtaknila Pašič-Pribiče-vičeva vlada, prišel v Beograd, je izpraznil svojo hrvatsko torbo. Pa poglejte in strmite! Kaj je bilo v njej? Samostojna hrvatska republika? — Kaj še! O tej ni bilo več sledu. Radič je priznal vidovdansko ustavo, priznal centralizem z vsemi njegovimi ustanovami in posledicami, priznal formulo o edinstveni državi in edinstvenem narodu prav tako, kot Pribičevič z vsemi centralizatorskimi pajdaši. Zato pa je Radič sprejel pro-tidarilo centralistov: bil je sprejet v vlado, njegovi ljudje in tudi on sam so postali ministri, delala se je politika Radiče.ve družine, ne pa hrvatskega naroda.
Skupna Radič-Pribičevičeva torba.
V jeseni lanskega leta je bila zložena in sešita. Ni enotnega kroja in enotne oblike. Službeni napis na njej slove: prečanska fronta. Hrvatski narodni krogi pa so na njo postavili napis: hrvatska država. Pribičevič se o tem naslovu še ni izrazil. Njegove izjave o reviziji ustave so tako splošne in tako pametne, kakor sodbe kakšnega turškega kadija — sodnika —: takšne sodbe dajejo pravo obema strankama, najbolj pa ka-diju samemu, ki ima od njih največ dobička. Takšen kadi je Pribičevič s svojo stranko. On je vedno politično živel od spora med Hrvati in Srbi. Do lanskega leta je bil na strani Srbov, ker je od te strani upal in dosegel največ koristi za sebe in za svojo stranko. Letos pa, ko so radikali in Davidovičevi demokrati spoznali vso neodkritosrčnost, sebičnost in pogub nost Pribičevičeve politike ter ga pustili ob strani, se j« vrgel na hrvat-
sko plat. Njegova politična torba je prirastla k Radičevi.
S to torbo sedaj havzirajo in ba-rantajo po Sloveniji Žerjavovci ter Puceljevci. Ti ljudje bi sedaj radi vse Slovence spravili v hrvatsko Ra-dičevo torbo, da bi nad nami vladali. Prej so Žerjavovci in Puceljevci vladali nad slovenskim ljudstvom s pomočjo Beograda, ko so bili na vladi. Sedaj pa, ko so vrženi v opozicijo, so Beogradu obrnili hrbet ter so se zatekli v Zagreb, da bi z njegovo pomočjo zopet zavladali nad slovenskim ljudstvom. Mi pa tem političnim slugam Radiča in Pribičeviča v Sloveniji odgovarjamo: Mi v velehrvat-sko torbo ne gremo, kakor nismo hoteli v velesrbsko torbo! Mi nismo hoteli biti privesek Beograda, marveč smo proti pretiranemu beogradske-mu centralizmu postavili in do zadnjega časa izvajali program samouprave in avtonomije slovenskega ljudstva. Mi tudi nočemo biti in nikoli ne bomo privesek Zagreba. Naše geslo je in ostane: Slovenec gospodar na svoji zemlji! Kot samostojen gospodar je Srbu in Hrvatu enakopraven brat!
»Fuj«, je dejal naš gospodar v gostilni, kjer je sedel s tovariši pri razgovoru. Pri sosednji mizi je namreč neki faliran študent potegnil iz žepa »Jutro« s krvavo sliko dr. Korošca.
»Kaj pa je«, so se zavzeli vsi navzoči.
Liberalec je hotel »Jutro« spraviti, toda gospodar mu ga je iztrgal iz rok. Razgrnil ga je na mizo in pokazal ono gnusno sliko, v kateri smeši »Jutro« Kristusa in našega voditelja dr. Korošca. Liberalec jo je med tem hitro popihal, ker je videl razjarjene kmete.
»To je višek peklenske zlobe«, je ogorčeno pripomnil župan. »To je enak in še hujši zločin, kakor ga je izvršil Račič v parlamentu!«
»Na ta zločin pa morajo dobiti odgovor, ki ga bodo pomnili«, je dejal gospodar.
»In kaj naj bo to?«
»Prvo, kar storimo, je to, da prisilimo vse one, ki so naročeni na »Jutro«, ki prinaša tako gnusne slike, da ga pošljejo nazaj. Prisilimo jih! Ni treba tega s kolom, mi imamo Se druga sredstva! Na§ gostilničar ga
je že odpovedal, ker ve, da drugače ne pride noben kmet več k njemu. Trgovcu bomo povedali, da ne poznamo nobenega pardona, če prihaja »Jutro« k njemu, pa mi ne bodemo. Učitelj ve, da imamo moč in vpliv, kateremu se bo moral udati prej ali slej I Z »Jutrom« pa sta popolnoma v sorodu »Kmetski list« in »Domovina«. Tudi glede teh listov velja isto! Iztrebiti jih moramo popolnoma!«
»Ali jih vidiš!«
Mlad posestnik je potegnil tri liste iz žepa. »So že moji! Zdaj bom samo napisal nanj: Ne sprejmem več!, pa bodo romali nazaj. In če jih bodo še pošiljali, bodo šli takoj rakovo pot v Ljubljano.«
»Tudi če jaz dobim ta teden enega, takoj bo šel nazaj«, je dodal sosed, ki ni skoro nikdar nič govoril, pa je tudi njega nesramnost liberalnih listov razkačila.
»To pa še ni vse, to je šele prvo delo, prvi odgovor na to gnusno blatenje našega voditelja in bogoskrun-sko sramotenje Kristusovega trpljenja. Ta odgovor bomo dali mi na deželi. Oni pa, ki so v tesnejši zvezi s tem zločinom, pa prejmejo poseben odgovor. Tega bodo dali naši v mestih. Ta jih bo še hujše zabolel! O njem vam bom o prvi priliki poročal«
»Zažgimo ta nesramen list«, je za-klical sosed, in fes sa ga sredi sobe sežgali. Zdaj pa gremo nad trgovca in učitelja, liste nam morata izročiti, mi jih sežgemo!«
In res»so trije odišli. Kmetje so še ostali v razgovoru kake četrt ure, ko so se oni trije vrnili. Res so prinesli od obeh krvavo »Jutro« in tudi tega so v gostilni zažgali.
In gospodar je rekel:
»Nihče še ni tako peklensko zlobno sramotil slovenskega naroda, našega voditelja in tako bogoskrunsko pisal, kakor »Jutro«. Naš najhujši sovražnik je liberalen časopis in zato v boj proti njemu, v boj do skrajnosti!«
Nar. posl. Franjo Žebot:
Tako lahkomiselni Slovenci nismo.
Slovenci smo delavni narod. Uro-jeno nam je, da ljubimo delo, a mr-zimo vsakega, ki ne mara delati. A to pravilo ne velja samo za navadna vsakdanja dela, ampak tembolj velja to tudi za javno delo za narod in državo.
Priznavajo nam vsi, da bi razmere v naši državi že davno bile lepo urejene, ako bi tudi druge stranke imele toliko veselja do dela, kakor ga ima naša Slovenska ljudska stranka. Posebno moram tu povedati odkrito besedo o Radičevcih Hrvatih. Že pri prvih volitvah leta 1920 so Radičevci "pcfllazali, da jim ni za nobeno resno delo. Ljudstvo jih je izvolilo, da bi delali za gospodarski napredek, a ostali so doma. Radi tega so potem Pribičevičevi ljudje dali s centralistično ustavo tako slab
fundament naši državi, da imamo danes toliko nezadovoljstva. Pašič in Pribičevič sta delala, kar sta hotela. Krivi so tega pred vsem Radičevci, ki so lahkomiselno ostali — doma.
Ko je bil Radič zadnja leta minister, ni storil niti enega koraka za zboljšanje žalostnega gospodarskega položaja našega kmeta in delavca. Bil je zadovoljen, da je sedel v ministrskem mehkem sedežu, da se je vozil z avtomobili. Niti ene stvari ni Radič na bolje uredil. Še jesenskih šolskih počitnic nam ni hotel dovoliti. Lahkomiselno je bilo delo Radi-čevcev, ko so bili na vladi.
Letos pa je lahkomiselnost Radi-čevcev in samostojnih demokratov dospela do vrhunca. Nobenega poštenega dela niso dopustili, rogovi-lili so neprestano, razbijali klopi, divjali kot bi bili obsedeni, psovali vse, kar ni bilo z njimi. S tem svojim lahkomiselnim delom so povzro čili, da je zavrela kri Črnogorcu Ra-čiču in je potem prišlo do znanega žalostnega dogodka. Vsega je kriva lahkomiselnost Radiča in Pribičevi-ča, ki sta mislila, da bosta s silo prišla na vlado.
Strašanska lahkomiselnost je bila za Hrvate tudi tedaj, ko so se zapisali znanemu voditelju samostojnih demokratov in orjunašev Pribičevi-cu. Njemu, ki jih je prej preganjal, kakor divje zverine, ki je dal Radiča zapreti, ki je sovražil Hrvate in katoličane do skrajnosti, so se vdinjali Radičevci s Pucljem vred. Iz tega divjega zakona se je rodilo samo zlo, samo sovraštvo se je gojilo na vse strani. In od tod sedaj te žalostne razmere, kakoršnih še ni bilo. Nas Slovence, ki smo bili zvesti tovariši Hrvatov ves čas od konca vojne, je Radič sramotno zapustil in nas izdal ter nam kot svojim zaveznikom niti »Z Bogom!« ni rekel! Strašno lahkomiselna je politika Radičeva, posebno v tem, ko je nas Slovence zapustil, a se je zvezal z največjim protivnikom Pribičevičem.
Te dni se je pozvalo Radiča, naj stopi skupno z nami v vlado in naj tudi z dejanji pokaže, kako si on misli preureditev državne uprave in gospodarstva. Ker pa Pribičeviča nihče noče v vlado, radi tega se je dal Radič zapeljati po Pribičeviču, ter zopet odklanja vstop v vlado. To je zopet strašna lahkomiselnost, ki se bo še nad Hrvati bridko maščevala. Sedaj je bila prilika, da bi Hrvati lahko dosegli, kar v glavnem hočejo, ali Radičevci so tako zaslepljeni, da ne vidijo nič, ne slišijo nič, ampak samo drvijo črez drn in strn s strastnim Pribičevičem.
Tako lahkomiselni pa mi Slovenci nismo. Mi vemo, da nas, državo in vse narode v naši državi in Evropi sploh more rešiti propada, posebno gospodarskega, samo delo, mir ter zopet mir. Sovraštvo in nemir, ki ga pridigujeta imiširita Radič in Pribičevič, nas zna samo pripeljati do — nove krvave vojne in do še hujšega gorja. Namesto krščanskega brato-Ijubja in mira pa trosijo Radičevci
in samostojni demokrati zgago, sva-jo, sovraštvo in nemir. To je lahkomiselnost, ki jo mora obsojati vsak razsoden človek.
Slovenci, na to pot mi ne gremo!
OIITiKL
V NAŠI DRŽAVI.
Vlada odstopila. Ker je opozicija
neprestano lagala, da sedanja vlada noče sporazuma s Hrvati, je vlada to njeno laž razkrinkala na ta način, da je odstopila. Vsi štirje klubi, naš, radikalni, demokratski in musliman ski, so sklenili, naj se na ta način Hrvatom zopet ponudi bratska roka.
Sestavljanje nove vlade. Najpreje je bil poklican na dvor Aca Stanoje-vič ter je dobil naročilo, da naj stopi v stik z Radičem. Radič pa ga je kratkomalo odklonil. — Kralj je šel še dalje in je tedaj naročil Radiču samemu, naj pride k njemu, če more. Radič ni šel, pač pa je poslal Pri, bičeviča. Pribičevič je naredil to velikansko škodo Hrvatom, ki se jim morda nikdar več ne povrne ta prilika: odklonil je za Radiča predsedstvo vlade. — Kralj se je nato posvetoval z vsemi voditelji strank v soboto pozno v noč. Razglasilo se je, da je prišla stara vlada. Toda v ne, deljo še ni bila vlada sestavljena.
Radič in tovariši ozdravili. Te dni so ranjeni Radič in tovariši zapustili bolnico in odšli v Zagreb.
Vsi za avtonomijo! Stalna zahteva SLS postaja vedno bolj zahteva cele države: Posamezne pokrajine naj dobijo avtonomijo. Ako bi Hrvate že preje srečala pamet in bi držali z nami, ne bi jim danes bilo treba žalovati.
Radič zoper Slovenijol Radičev srd se ne obrača le zoper Srbe, ampak še posebej zoper Slovence. Pravi, da smo Slovenci le Hrvatje-kajkavci, da Slovenija sama ne sme dobiti avtonomije, ampak mora spadati pod — Zagreb! On hoče, da bi bila naša država organizirana tako kot Avstro-Ogrska, ki je imela tudi dva dela: Avstrijo in Ogrsko. Naša država naj bi imela tudi dva dela: Srbijo in Hrvaško. Če Radič misli, da bomo Slovenci na take njegove zahteve pristali, se pa jako moti. Znova se kaže, kaki hlapci so radičevci v Sloveniji, ko morajo podpirati tako protislovensko politiko.
V DRUGIH DRŽAVAH.
V	Grčiji neredi V Grčiji vlada velik nered. Komunisti štrajkajo, vojska se upira, Venizfelos je sestavil novo vlado, razpustil narodno skupščino. Zarote enih vlastiželjnih proti drugim šo na dnevnem redu.
V	Rumuniji redi V Rumuniji se je razburjenost poTdgla. Država je dobila zunanje posojilo in sedajo j ^jj v redu delovalo. Kari bo dal mir, ker je njegov zakon ločen.
Avstrija In Italija sta se vsled hude kritike dr. Seipla nekaj časa grdo
gledali. Sedaj »o se odnosi med obema državama zopet uredili.
V	Nemčiji vlada sestavljena. Končno te je posrečilo Mullerju sestaviti vlado. V vladi je tudi eden od cen-truma. Vlada je le prehodnega značaja.
V	severnih državah Evrope vedno
bolj obsojajo Italijo, ki je s svojim neumestnim poletom na sev. tečaj uničila življenje najboljših letalcev. Sovraštvo proti Italiji je vsesplošno. Mussolini je dosegel ravno nasprotni uspeh, kakor ga je nameraval.
Rusijo kritizirajo in ji dokazujejo, da s svojim boljševizmom ni na pravi poti. Najbolj ji čitajo, da je v boju zoper Cerkev zdivjala ljudi, katere zdaj namenoma pušča v neomiki.
Mehika ima novega predsdenika. Pri volitvi predsednika je divjak Calles propadel. Izvoljen je general Obregon. »Jutro« se tolaži, da je tudi ta general nepopustljiv napram katoličanom, ki naj se nikar ne vesele, ko je Calles propadel.
Predsednik Združenih držav Sev. Amerike — katoličan? Schmidt — katoličan — ima največ upanja, da postane predsednik Združenih držav Severne Amerike. Bog daj!
Lažnjiv prerok.
Nauki In opomini našega Gospoda imajo veljavo za vse čase. Posebno opomin radi lažnjivih prerokov je kakor nalašč za naš čas. Koliko je danes takih krivih prerokov, ki prihajajo v ovčjih oblačilih, ki se delajo nedolžne, ki obljubujejo celo srečo, a so v resnici grabljivi volkovi, ki prinašajo le nesrečo. Taki laž-njivi preroki so tudi razna mnenja, ki jih skušajo nekateri spraviti med ljudi. Eno takih mnenj, ki ga lahko velikokrat slišite, je: »Kaj nam je vere treba! Tudi brez vere človek lahko pošteno in srečno živi.«
Na videz so to še precej nedolžne besede, a v resnici so pa velik kriv prerok. Zakaj pa to izbegavanje veri, zakaj to, četudi prikrito prizadevanje odstraniti vero? Ali vera tam, kjer se je oklepajo res s srcem, ne rodi toliko lepih sadov, ali ne rodi lepega in poštenega življenja, kakor nobena druga ustanova ne, ali ne rodi sreče in zadovoljnosti? Zakaj torej ta upor proti njej? Ali more kdo upravičeno oporekati veri iz raz loga, da je vera proti pameti, proti znanosti? Lord of Ripon je bil vzgojen v krivi veri. Pozneje je še tudi to izgubil in je postal eden najzagrize-nejših nasprotnikov vere, posebno katoliške. Ker so prostozidarji poznali to njegovo nasprotstvo do ka, toliške Cerkve, so mu poverili nalogo, da v večjem spisu dokaže neresničnost katoliške A^e. Ripon se vrže z vsem ognjem'na proučevanje kdttolfškte Vere, proučuje njene nauke in cerkveno zgodovino in posledica tega je bila, da se prikaže nekega dne v oratorijanskem samostanu in prosi, da ga sprejmejo v —
katoliško Cerkev. In kakor temu, tako s» je zgodilo še mnogim drugim, ki so vestno in odkrito iskali resnico — postali so globoko verni katoličani. Pamet, znanost torej ne nasprotujeta veri. Zakaj potem odpor proti njej? Najgloblji vzrok zato je tako dobro označil pisatelj Rou sseau (Rus6), ki je rekel nekemu sorodniku: »Moj sin, ohrani svojo dušo vedno v takem stanu, da se ti ne bo treba bati Boga, in nikdar ne boš dvomil, da je Bog.« Da, če se človek tako upira veri, če išče tako hlastno razlogov, s katerimi bi ovrgel vero, je pač navadno vzrok ta, ker zaradi svojega življenja ne bi rad imel nad seboj Boga, sodnika, ne bi rad imel večnosti, ne bi rad imel pekla. To misel izraža že poganski pisatelj, ki pravi: »Kdo more prenašati nad seboj jarem večnega gospoda, ki nič ne pozabi, katerega se mora bati člo vek noč in dan.« Če torej gre glavna vojska zoper vero za tem, da bi se človek iznebil gospoda in sodnika nitd seboj, če gre glavna vojska zoper vero za tem, da bi bil človek prost, da bi bila prosta vsa njegova nagnenja, da bi bile proste vse njegove strasti, je pač menda jasno, da ne more biti nevera, da ne more biti brezbrižnost do vere dovolj trdna podlaga za pošteno in srečno življenje.
To kaže bolj kot vsako modrovanje vsakdanja izkušnja. Dne 12. februarja 1894 je vrgel 221etni Emil Henry v neki kavarni v Parizu bombo, s katero je 20 ljudi deloma ubil, deloma pohabil za vse življenje. V ječi je v svojo obrambo zapisal to-le: »Po mojem prepričanju nisem storil nič hudega. Današnja znanost je dokazala, da je domneva o Bogu laž-njiva. Če pa Boga ni, potem tudi ni gospodarja in sodnika nad menoj in jaz smem storiti vse, kar hočem.« Iz teh besed je tako razviden usodni vpliv, ki ga ima nevera na življenje. In koliko je takih slučajev! Na Fran coskem so vrgli verouk iz šol in rekli, da bodo brez vere vzgajali še boljše ljudi, kakor so bili poprej. A uspeh? Po vsej Franciji, ki velja za najbolj omikano državo, so se tako začeli množiti zločini mladoletnih, da so morali celo navdušeni privrženci svobodne šole priznati svoj neuspeh. Ali drug pojav: Leta 1900 je bilo v Evropi povprečno 22.000 samo umorov, leta 1927 pa že 50.000. Če so resnične besede, ki jih je o tem žalostnem pojavu zapisal dr. Masaryk: »Tam je nagnenje k samoumoru naj večje, kjer je največ brezverske polovičarske izobrazbe«, je razvidno, kako so sadovi nevere in verske brezbrižnosti od leta do leta žalost-nejši. Isto vidimo pri zakonih, pri družinah, kako lepo, srečno družinsko življenje vedno huje razpada. Na Dunaju n. pr. je bilo sklenjenih pred vojno na leto 254 necerkvenih zakonov, leta.1927 pa,že<2640. ' Zato> pa tudi vidimo, da je šlo istega leta narazen že 1824 zakonov. Žalostno dejstvo, posebno če še pomislimo, kakSsa mora biti v takih družinah vzgoja otrok. Res kriv prerok! Člo-
vek misli najti srečo, če se otrese vere, a najde le nesrečo! Kako se tukaj izpolnjujejo besede Kristusove: »Iz njih sadu jih bote spoznali.«
Varujmo se torej tega lažnjivega preroka! Ni drugega temelja za pravo in srečno življenje, kakor Kristus — kakor vera Kristusova. Kdor ta temelj zavrže, razbije srečo svojega življeija!
Dan dobrega tiska. V Španiji obhajajo vsako leto praznik sv. aposto lov Petra in Pavla kot »dan dobrega tiska«, ko skušajo z molitvijo, ■ pro- . pagando in z zbirkami povzdigniti krščanski tisk. Zbirka je dala letos črez poldrugi milijon dinarjev. Verni Španci si prizadevajo, da bi se te njihove navade poprijeli katoličani po vsem svetu. Bi bilo res dobro in umestno!
Jubilej kapucinskega reda. Letos poteče 400 let, odkar je ustanovil Matej Bassi kapucinski red, ki je tudi med našim ljudstvom zelo znan in priljubljen in ki je imel posebno veliko zaslug, da se je po žalostni protestantovski dobi med našim narodom zopet dvignilo katoliško prepričanje in krščansko življenje. Letos šteje ta red 513 samostanov in 395 manjših naselbin ter ima 4.494 mašnikov, 1.772 klerikov, ki se pripravljajo na mašništvo in 2.931 bratov. Kapucini imajo tudi svoj tretji red med svetom, ki šteje 1,141.450 udov.
Pomembna desetletnica. 29. maja t. 1. je bilo deset let, kar je bil poslan na Poljsko kot papežev zastopnik Ahiles Ratti, sedanji papež Pij XI. Bil je prvi zunanji zastopnik, ki je prišel na Poljsko, kjer se je tedaj snovala samostojna država in je papežev poslanik imel veliko zaslug, da so Poljaki svoje težnje lahko u-resničili. Veliko je tudi pripomogel, da so se povoljno uredile cerkvene in verske razmere na Poljskem. Med svojim bivanjem med Poljaki se je navzel papež Pij XI. tudi svoje velike ljubezni do Rusov in sploh do krščanskega Vzhoda.
Skrb za duhovniški naraščaj. Na Holandskem, kjer so nam katoličanom sploh lahko za vzgled, se je od 1220 župnij zavezalo 720 župnij, da hočejo oskrbeti po enega bogoslovca pri njegovem študiju. Izbrati hočejo v svoji župniji revnega, pa zadosti nadarjenega in pobožnega dečka, ga poslati v šole in skrbeti zanj tako dolgo, da doseže svoj duhovniški poklic.
Največji zvon na svetu imajo pač
v mestu Passau'na Ba,varskem. Blagoslovljen je bil pretečeni teden ob ogromni udeležbi ljudstva.
Tudi uspeh. Odkar je angleški list »Daily Express« začel priobčevati grozovitosti v Mehiki, je število njegovih naročnikov naraslp za 65.000.
1 T. . in o-'
Ali že imate Pevčevo pesmarico? V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta, jih dobite. Vsak snopič po Din 10.—.
Prva slovenska cerkev Kristusu-Kralju v Hrastniku.
Ali ste že bili v Hrastniku? Ozka dolina, vsekana med griče polne črnega premoga. Ob vodi in cesti na tesnem prostoru tovarne, steklarna in kemična, na koncu doline pa v kotu zgnetene hiše delavske in naprave premogovnika. Okrog 5 tisoč ljudi živi v tej tesnobi, sedemrazred na deška in sedemrazredna dekliška šola z dvema vzporednicama (16 u-čiteljskih moči) sprejema številno armado delavskega naraščaja. Toda kje je hiša božja? Ne ugleda vam je oko, kajti Bog nima svoje hiše v tem zapuščenem kraju, polnem dela in truda. Stroji brne, krampi globoko pod zemljo votlo done, ni pa hrama miru in molitve, v katerem bi večna lučka naznanjala, da Bog živi med svojim bednim ljudstvom kot brat med brati. V Hrastniku ni cerkve! V Trbovlje — od šole 6 km daleč čez hrib, od postaje Hrastnik do šole je pa tudi uro hoda — naj hodijo, ali pa na Dol kot gostje v tujo župnijo. Trboveljska župnijska, leta 1660 zidana, samo 32 m dolga, 7 m široka cerkev je za 17.200 župljanov ne samo premajhna, ampak za hrastniške Župljane tudi preveč oddaljena. Zadostovala je pred 300 leti, ko še ni bilo priseljenega toliko delavstva, ki si pri svojih skromnih plačah ne more pozidati cerkve.
Hrastniški delavec nima tolažilne zavesti, da je Jezus Kristus njegov sosed, da ima svojo hišo ob njegovem domu. Hrastniški otroci ne rastejo v senci tabernaklja, tako daleč imajo v cerkev in tako redko jo vidijo. Ali ni krščanskemu človeku tako življenje mučno? Kako lahko vera ugaša, krščansko življenje usiha, ko viru milosti ni v bližini! Ko je Kristus-Kralj daleč, zavladajo krute vladarke, strasti in skrbi.
Dajmo Hrastniku cerkev!
Ustanovilo se je posebno društvo za stavbo cerkve Kristusa-Kralja v Hrastniku, ki bo zbiralo darove v ta namen. Razposlalo bo prošnje in nabiralne pole. Nihče naj teh prošenj ne zavrne. Ves slovenski narod mora pomagati, da dobi delavska kolonija v Hrastniku lastno cerkev in stalno službo božjo. Saj so sinovi našega naroda iz raznih pokrajin, ki so prišli tja iskat telesnega kruha, a morajo tako strašno stradati duševnega kruha.
Prva cerkev Kristusa-Kralja na slovenskem ozemlju naj bi to bila. Slovensko ljudstvo se je posvetilo Kristusu-Kralju, desettisoče družin si je izbralo Srce Jezusvo za Gospodarja in Kralja svojega. Postavimo mu še viden spomenik s tem, da na najpotrebnejšem kraju postavimo cerkev, njemu posvečeno. Če si hočete sprositi posebne milosti, dajte dar za hrastniško cerkev; če se hočete posebno zahvaliti za prejete dobrote, dajte miloščino za cerkev Kri-
stuiu-Kralju. Iz samih prošenj in zahval naj bo pozidana.
Ljubezen in zvestoba do Kristusa-Kralja, skrb za zveličanje duš in pa ljubezen do bližnjega naj nagne srca slehernega katoliškega Slovenca, pa bo v kratkem v Hrastniku imel Jezus svojo hišo v tolažbo tisočerim.
Za stalni odbor katoliških
shodov: Univ. prof. dr. Matija S 1 a v 1 č.
Za odsek za versko življenje in nravni prerod: Univ. prof. dr. Gregor Rožman.
Jetl pri Rimskih toplicah. Dne 22. t.
m. bo pri nas izredna slovesnost. G. Edvard Janžek, vpokojeni župnik v Sv. Marjeti, obhaja 601etnico, odkar je bil posvečen za mašnika. Najzgovornejši priči njegovega župnikova-nja sta obe cerkvi. Podružnico Lurd je sam pozidal, farno cerkev pa povečal in popolnoma prenovil. Za lepoto hiše božje vneti mož je imel tudi v dušnem pastirstvu lepe uspehe. Še mnogo let!
Dva smrtna slučaja. V noči od četrtka na petek je umrl na srčni kapi ljutomerski okrajni glavar g. dr. L. Brunčko. Pogreb je bil v soboto, dne 7. julija, ob petih popoldne. Pokojnik je bil rojen leta 1884 na Janže-vem vrhu pri Breznu ob Dravi. Leta 1911 je. promoviral, leta 1919 pa je vstopil v službi pri politični upravi in je služboval kot glavar šest mescev. Pokojni zapušča ženo in otroke. — V Brežicah je umrl znani odvetnik dr. Ljudevit Stiker.
Dragoceni kelih zopet najden. Iz Sv. Ožbalta ob Dravi poročajo: »Naš dragocen zlat kelih ukraden!«, razneslo se je bliskovito pred tremi leti tudi po časopisju. Skrbno skritega, varno založenega, močno zabarika-diranega ga je na Marijino obiskovanje pri pospravljanju na dilah na srečo našla farovžka služkinja. — Ne javljamo te vesele novice za ne-ugnane skomine drznim in zvitim tatovom, ne, ne; vedeli si bomo marveč zvesto okovariti ta naš dragocen zaklad, pa ne doma, temveč previd-neje in varneje kje drugod, kadar ne bo v uporabi!
Tovariši iz vojnih let, pomnite! Dne 12. avgusta letos vsi na naš sestanek na Brezje! Dobro pomnite ta dan, držite strumno disciplino in pridite vsi, prav vsi! Polovična vožnja pod običajnimi pogoji. Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
Razne novice iz Ruš. Tovarno za vžigalice v Rušah je konzorcij (gg. Glaser, Pogačnik in Gorišek) prodal družbi, ki proizvaja znane švedske vžigalice. Družba je pokupila že več tovarn na Madžarskem in na Hrvatskem, tako da se je konzorcij nadejal premočne konkurence in je rajši sprejel ponudbe imovite družbe za nakup tovarne. Za izkupiček si je
nakupil g. Hinko PogaCnik lep gradič v Domžalah na Kranjskem z obširnim posestvom in se namerava iz Ruš preseliti na Kranjsko. Za spomin hoče pospešiti in financirati zgradbo Sokolskega doma v Rušah. — Smolniška nedelja se je letos obhajala izredno slovesno. Po nekdanji navadi je bila zopet procesija o-koli cerkve. Pod štirimi lipami na štirih vogalih cerkvenega prostora so postavili lične oltarčke, prekrasno ozadje pa je dajalo zeleno pohorsko gorovje. Obiskovalcev je bilo veliko od blizu in daleč. — Ruše so dobile letos dve novi sušilnici za hmelj in nadaljnji razvoj hmeljarstva je seveda odvisen od cen, ki jih bode hmelj imel letos.
Velika nesreča in zguba. V Šmihe-lu nad Mozirjem se je zgodila trem posestnikom velika nesreča in zguba. Dne 1. t. m. ob štirih popoldne je ubila strela enemu posestniku Lo-vru Goličnik pet glav goveje živine, drugemu, vdovi Jožefi Mikek, pa tri in g. Matiji Goričar, županu v Mozirju, pa eno dveletno jalovko. Zguba znaša nad 50.000 Din. Ne samo prizadeti posestniki, ampak sploh cela župnija je žalostna. Strele in hudega vremena, varuj nas, o Gospod!
Dve smrtni nesreči. Iz Hrastnika poročajo: V torek, dne 3. t. m., je zahtevala voda dve žrtvi v Hrastniku. Okoli štirih popoldne je kopala svojo 6mesečno hčerko žena čevljarja Viranta. Ker je bila deklica močna, jo je mati za hip pustila sedeti v vodi in odšla v hišo. Ko se je vrnila, je bilo dete mrtvo. Uboga mati se je v joku zgrudila na tla. Prihitele so bližnje ženske in zaščitna sestra, da pomagajo, a bilo je prepozno. Nekako ob istem času se je kopal 161etni steklarski delavec Hladnik v Savi ter utonil.
Žrtev kopanja. Pretekli četrtek, 5. julija, so se šli trije dečki v starosti od 11 do 14 let iz Brezovice na Bizelj skem kopat v reko Sotlo. Najstarejši, komaj 141etni Ivan Malus, se je hotel priučiti plavanja na ta način, da si je na prsa naložil dolge in suhe trave, ki bi naj ga držala nad vodo. Skočil je s travo v vodo, ki je deloma do 3 metre globoka in se je res držal nekaj časa nad vodo. Kmalu pa mu je voda odplavila travo, zgubil je o-poro v vodi, ni mogel nazaj k bregu in je vpričo preplašenih tovarišev izginil pod vodo in utonil. Čez nekaj ur so domačini našli truplo nesrečnega fanta.
Pri orožništvu v Vojniku je shranjenih šest vkradenih biciklov. Komur je bilo kolo vkradeno, naj pride pogledat, če je med vkradenimi tudi njegovo, ali pa naj pri orožniški postaji svojega kraja vpraša. Izsledil jih je naš orožnik g. Jožef Božič. — Bodite previdni, ko kupujete bicikl od človeka, ki nima te vrste trgovine. Kajti v slučaju, da je kolo vkradeno in prodajalec nima premoženja, zgubite denar.
Državna gimnazija v Mariboru — vpisovanje se vrši v pondeljek, dne 3. septembra, dopoldne ob 8. uri v ravnateljski pisarni. Vsak učenec mora prinesti s seboj krstni
list (rojstni list) in zadnje šolsko izpričevalo. Stari smejo biti (učenci-gimnazijci) najmanj 10 in največ 13 let; izjeme dovoljuje veliko županstvo na posebno prošnjo. Sprejemnega izpita ni; oglasijo pa se naj za gimnazijo le dobro pripravljeni ter telesno in duševno dobro razviti učenci in učenke. V ozira vrednih slučajih se učenci morejo vpisati tudi tekom počitnic.
Naročniki, pozor! Mnogim naročnikom je potekla naročnina 1. julija. To lahko vidijo iz ovitka, na katerem ima vsak naročnik napisano, do ke-daj ima plačano naročnino. Komur je naročnina potekla, naj takoj pošlje denar za drugo polovico leta. V drugi polovici julija se bo začel list ustavljati vsem, ki ga do takrat ne bodo plačali. Porabite torej položnice, ki smo jih zadnjič že poslali ter pošljite čimprej naročnino. Nekateri naročniki »Slovenskega Gospodarja«, posebno v Savinjskidolin i, so zadnjič dobilipomotomapoložnice »Naše ga dom a«. Te položnice so se pomešale med »Gospodarjeve«. Teh položnic ne rabite za pošiljanje naročnine za naš list. Vsem naročnikom v Savinjski dolini smo danes še enkrat priložili prave položnice. — Uprava »Slov. Gospodarja«.
BISEROMAŠNIK JANEZ KRST.
LENART.
Mislinjska dolina še ni obhajala in menda tudi dolgo več ne bo slovesnosti, na kakršno se pripravlja ravno sedaj. Nadžupnik, dekan in častni kanonik v Šmartnu pri Slovenj-gradcu, g. Janez Krst. Lenart, ki je pred 10 leti obhajal zdrav in krepek svojo zlato mašo, bo slavil v četrtek, dne 19. julija, svojo bisernico ali 60-letnico mašništva. Mnogokrat je videl v svojih dijaških letih našega nesmrtnega škofa A. M. Slomšeka in rad pripoveduje o njegovi ljubezni do mladine in še posebe do dijaštva. In pozna se mu v celem njegovem 601etnem delovanju, da se je navzel Slomšekove vneme za čast božjo ter za blagor slovenskega naroda.
Gospod biseromašnik se je s sveto gorečnostjo lotil duhovnopastirskega delovanja in povsod zapustil imenitne sledove svoje vneme. Še prav posebe ga hvali popolno preurejena cerkev in šola ter nova cesta na Ti-nju, nova župnijska cerkev v Poljča-nah in prenovljena nadžupnijska in petere podružnične cerkve v Šmartnu pri Slovenjgradcu. Za sebe vedno skromen, je svoje prihranke obračal v dobrodelne namene in je bogato zalagal domače dijaško semenišče, pomagal čč. šolskim sestram pri vzgoji ženske mladine, se spominjal naših domačih in zunanjih misijo-nov, snovanja nove bogoslovnice v Mariboru in še mnogih drugih naprav. Vneto je deloval za narodno probudo v šoli, v kateri je pogosto
nadomeščal tudi pravega učitelja, in v društvih, kjer še zdaj z mladeniško navdušenostjo pogosto nastopa in priporoča, naj delujejo po Slomšeko-vem navodilu: Sveta vera bodi vam luč in materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike. Ob prevratu je bil v silno ogroženem slo venjgraškem okraju predsednik narodnega sveta in je kot tak neustrašeno branil naše narodne pravice. Seve so ga zaradi tega naši nasprotniki strahovito sovražili in še celo v lastni hiši dejansko napadali. Kdorkoli pride v ta kraj, vidi še danes na stenah nadžupnijskega poslopja sledove takratne razdivjanosti. Po tem vsem pač ni čuda, da se je zaslužnega gospoda spomnila najvišja svetna in cerkvena oblast. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander mu je podelil red sv. Save, presvetli naš škof Andrej pa ga je odlikoval z imenovanjem častnim kanonikom lavantinske ško fije. Od 27. "maja t. 1. naprej je gosp. slavljenec že v 87. letu svojega življenja, pa še vedno zvesto in goreče vrši svoje nadžupnijske in dekanijske posle in krepko posega v zadeve javnega življenja.
Možu takega neumornega delovanja po Slomšekovih načrtih, odličnemu našemu pristašu in zvestemu so-trudniku našega lista od vsega po-četka, vnetemu duhovniku in mno-gozaslužnemu narodnemu buditelju iskreno in prisrčno čestita k njegovi izredni proslavi 601etnice mašništva »Slovenski Gospodar«.
ZDRAVLJENJE RAKA IN DRUGIH DOSLEJ NEOZDRAVLJIVIH KOŽNIH BOLEZNI.
Vsa javnost se nepopisno zanima za iznajdbo g. Poljšaka, s katero se je lotil v baraki mariborske bolnice zdravljenje raka in drugih doslej neozdravljivih kožnih bolezni. Zaupanih mu je od zdravniške komisije 28 težkih slučajev obolenja vseh vrst raka in zgoraj omenjenih kožnih bolezni. Z zdravljenjem je pričel gosp. Poljšak pod nadzorstvom in vodstvom zdravnika g. dr. Vilimeka v torek, dne 3. julija. Komisija bode pregledala potek zdravljenja v petek, dne 13. julija. Urednik »Gospodarja« si je ogledal te žive mrliče pred začetkom lečenja in sedaj, ko so se rane po vestnem nakladanju Poljšako-vega mazila vnele ter izgnojile. Nobeden od 28 slučajev ni brezupen in g. Poljšak je trdo prepričan, da bodo zapustili bolnico prav vsi če že ne popolnoma zdravi, pa bo vsaj njihovo prežalostno stanje zboljšano in o-lajšano. Na obrazih vseh teh nesrečnih je čitati trdno zaupanje in vese-lost nad že dosedanjimi in vsakemu očesu vidnimi uspehi. Za Poljšakovo zdravilno iznajdbo in napredovanje v zdravljenju se zanima že tudi ino-
zemsko časopisje. Rogzna koliko pisem prihaja na g. Poljšaka ne samo iz vseh delov naše države, ampak tudi iz Rolgarije, Nemčije, Francije in iz Amerike. Rog daj g. Poljšaku po-polen uspeh, trpeče človeštvo se mu bo že oddolžilo za njegovo iznajdbo, ki bo ena največjih in najbolj koristnih!
Strašna nsoda uboge družine. V
nedeljo, dne 7. t. m., zvečer se je zgodil v Mariboru v gostilni »Grajska klet« nesrečni slučaj, da je bil zaboden z nožem v srce revni delavec K. Kebrič, oče petero malih otrok. V gostilni je bila neka družba, ki se je začela prepirati. Nastal je pretep in Kebrič, ki je v gostilni igral na harmoniko, je priskočil, da bi pomiril prepirajoče, kar pa se mu ni posrečilo. Eden izmed nemirnežev, najbrž pijan, je potegnil nož in je nesrečnega moža zabodel naravnost v srce. Kri je bruhnila in na potu v bolnico je nesrečnež izdahnil. Kebrič, ki je bil zelo miren in priden delavec, zapušča ženo s petero nedolžnimi malo letnimi otroci. Najmlajši je star pet mescev, a najstarejši 16 let. Mati je bolna, sredstev nimajo nobenih, premoženja tudi ne. Živeli so od tega, kar je oče s svojimi pridnimi rokami zaslužil. Strašna je usoda uboge rodbine! Nimajo niti toliko, da bi si kupili kruha! Za stanovanje nimajo in za druge potrebe seveda tudi ne. — Obračam se do usmiljenih src z iskreno prošnjo, da priskočijo nesrečni rodbini na pomoč. Prosim denarnih in drugih prispevkov na naslov vdove: Amalija Kebrič, vdova delavca, Maribor, Loška ulica 8. Za vsak najmanjši dar za te največje nesrečneže se že v naprej najiskreneje zahvaljujem. — Franjo Zebot, narodni poslanec in občinski svetovalec.
251etnica mature. V nedeljo, dn« 8. julija, smo se zbrali maturantje 1902.—3. leta pri svojem tovarišu g. Ferdo Robiču, vadniškemu učitelju v Mariboru, da obhajamo svojo 25-letnico. Obiskali smo po skupni sv. maši grobove svojih nepozabnih vzgojiteljev, profesorjev Lavtar in Ko-privnik ter se živahno spominjali svojih umrlih tovarišev Janžek, Diet ner, Starašina in Lešnik Mirka, ki so bili v kratkih presledkih kmalu poklicani pred večnega Vzgojitelja narodov. Po sestanku v »Mariborskem dvoru« smo se popoldne zbrali v Pekrah na posestvu tovariša Robi-ča in njegove blage soproge, ki isto-tako letos slavi 251etnico svoje mature na učiteljišču v Gorici. V iskrenih besedah je pozdravljal jubilarje msgr J. K. Vreže in omenjal, da je ob svojem nastopu profesorske službe leta 1899 prevzel razredništvo ravno pri današnjih slavljencih ter jih vo dil do vstopa v javno življenje; hvalil je njihovo nekdanjo marljivost in vdanost ter njihovo dosedanje 251et-no smotreno neumorno delo vzgajanja naše ljube mladine in še posebe na njihovih sedanjih odličnih upra-viteljskih mestih. Presrčnega pozdrava in zahvale ter pesniško navdahnjenih bodril g. gostitelja vtseli,
Vsaka slovenska hiša naj ima novo barvano
Blomskovo slikb X
Naročajo se pri upravi „Našega doma" v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 6/1.
smo gledali obširno sliko žalostnih ; in veselih dogodljajev, ki nam jo je razvil g. upravitelj Dr. Pinterič iz Šmiklavža pri Ormožu, ter poslušali o mnogih zanimivostih iz 251etnega vzgojnega dela, ki so nam jih podajali v vznesenih besedah gg. upravitelja From od Spodnje Sv. Kungote in Lešnik iz Hajdine ter mešč. šol. ravnatelj Korže od Sv. Lenarta v SI. gor. Ločili smo se z osveženo voljo, delati neumorno tudi v bodoče za blagor naše mladine in z veselim zaupanjem, da se snidemo prihodnje leto pri svojem tovarišu g. Fromu.
Rodbina Pleteršnik v Pišecah izumrla. Dne 13. septembra bo poteklo pet let, kar nas je zapustil g. profesor Maks Pleteršnik, ki ga slovenski narod ne bo pozabil radi njegovega slovarja. Dne 4. julija 1.1. pa je zatis-nila svoje oči v 82. letu svojega življenja njegova blaga sestra Marija, ki je zadnja potomkinja te plemenite rodbine. Dne 6. julija so jo njeni številni prijatelji s tremi duhovniki pospremili na pišečko pokopališče, koder počiva poleg svojega brata profesorja, ki ga je tako iskreno ljubila. V poslovilnem govoru je domači g. župnik povdarjal, kako se je vsikdar odlikovala po svojem globokover-nem življenju, po svoji vestnosti in delavnosti, po svoji brezmejni gostoljubnosti in darežljivosti. Dekliška Marijina družba je položila kumici svoje zastave žalni venec, cerkveni zbor pa ji je zapel pri hiši žalosti in pri grobu ginljivo slovo. Draga Mirni, živela si čednostno, umrla svetniško. Uživaj plačilo pri svojem Gospodu, kateremu si tako zvesto služila!
Tabor Marijinh družb in Dekliških zvez iz Dravinjske doline bode v nedeljo, dne 22. julija 1928 v Stude-nicah. Ob pol deseti uri bo v Stude-nicah slovesnost 700 letnice Lavan-tinske škofije, po slovesnosti gorej omenjeni Tabor. Nastopijo tudi Orli. Mladina iskreno vabljena!
Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1, javlja tem potom, da ima do na- j daljnega uradne ure za stranke od i 7. ure zjutraj do 1. ure popoldne.
Umrl je pri Sv. Barbari v Slov. g. dne 4. t. m. Janez Šabedar, trgovec, j mesar, gostilničar in bivši posestnik po dolgotrajni bolezni v 59. letu. Darežljive njegove roke posebno ubogim se marsikdo hvaležno spominja. Ob koncu svetovne vojne, v kateri je tudi on kot četovodja služil, je preživljal vse, revne in premožne, ker je bilo splošno pomanjkanje vsega živeža. K njemu je vse hitelo, si napolnit prazen želodec. Prav po Gregorčiču je ravnal: Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje! Njegova dobra dela ga spremljajo čez grob pred božji stol! Bog mu plačaj vse obilo! Bil je veliko let občinski svetovalec, predsednik cerkvenega konkurenčnega odbora, lovski najemnik itd. Svetel mu spomin in slava!
Elektrika v Beltincih. Že lansko leto se je v Beltincih ustanovila zadruga, ki si je stavila nalogo, da pre-
skrbi za občino električno luč. Priprave so se ves čas vršile, s pravim delom pa se radi raznih ovir ni začelo. Sedaj se je tudi v tem oziru storil odločilen korak. V kratkem bo postavljen transformator in še to jesen dobijo Beltinci električno razsvetljavo.
Protialkoholna predavanja. Zadnji čas prireja g. profesor Pavlic iz Murske Sobote v večjih občinah Slovenske krajine skioptična predavanja o treznostnem gibanju in pogubi alkohola. Med drugim je imel predavanja tudi v Črensovcih in Beltincih. Obe predavanji sta bili zelo dobro ob iskani. V Beltincih ga je poslušalo do 1000 ljudi, večinoma možje.
Novo župnišče. G. provizor Greif Ivan je začel v Turnišču zidati novo župnišče, ki bo eno največjih in gotovo najlepših v Slovenski krajini. Župnišče je že pod streho in do oktobra bo popolnoma gotovo.
Nabori v Ormožu. Pretekle dni so se vršili za ormoški okraj nabori. Da se nabori brez kričanja, razgrajanja in pijančevanja niso izvršili, ni pač potrebno naglašati. Bog ve, kdaj bo mogoče mladino tako vzgojiti, da bo spoznala, da ob priliki naborov še ni treba pozabiti na človeško dostojanstvo in kričati ko žival. Žalostno je bilo gledati mlade fante, ko so se šele popoldne in celo pozno v noč vračali domov popolnoma pijani. Zastaviti bo treba vse sile, da se odpravi to zlo, ki je zlasti v današnji kritični dobi tako usodno.
Proslava 7001etnice obstoja lavan-tinske škofije v Vojniku se vrši v petek, soboto in nedeljo, dne 13., 14. in 15. julija, s slovesno tridnevnico pred izpostavljenim Najsvetejšim, katero vodita dva čč. ggč kapucina, eden iz Ptuja in drugi iz Celja. V petek in v soboto je ob pol šestih pridiga, in šestih sv. maša z blagoslovom, ob desetih sv. maša in pridiga, popoldne ob pol treh sv. križev pot, pridiga in litanije z blagoslovom. V nedeljo zju traj je ob šestih sklep te pobožnosti s skupnim sv. obhajilom, skupno pri digo in sv. mašo. Vojničani! Udeležimo se te pobožnosti v prav obilnem številu, da slovesno proslavimo 700-letni jubilej lavantinske vladiko-vine!
ŽALOSTNA USODA RAZISKOVALCEV SEVERNEGA TEČAJA.
Od v maju ponesrečenih raz iskovalcev severnega tečaja je rešen, kakor smo že poročali, le general No-bile. Generala je otel z ledenega otoka švedski kapetan-pilot Lundberg. Ko se je spustil drugič z letalom na plavajoči otok, da bi se lotil rešitve ostalih Nobilovih tovarišev, se mu je letalo tako poškodovalo, da ni mogel z njim v zrak. Po Lundberga sta od-frčali dve švedski letali: eno je vzelo z otoka kapetana, drugo je vrglo o-stalim peterim Nobilovim tovarišem živila in obleko Ruski ledolomilec »Krasin«, ki je že bil v bližini usode-polnega ledenega otoka, je obtičal v predebelem ledu in ne more ne naprej in ne nazaj. Glavno upanje je stavil svet v »Krasina«, a sedaj ga ne pustita led ter zima, da bi dovršil re-
šilno delo. — Učenjak Amundsen, ki je poletel na letalu s pilotom, da reši Nobila, se je gotovo ponesrečil smrtno. O Amundsenu ni od njegovega odleta do danes nobenega glasu. — Čisto v negotovost je zavita usoda o-nih potnikov ponesrečenega zrakoplova »Italija«, ki so ostali v drugi gondoli, ko se je Nobilova odtrgala ter padla na ledena tla. Niti gluha in ne sluha ni o onih treh raziskovalcih, ki so se podali na ledeno pot od Nobilove skupine, da bi opozorili letala in ledolomilce na strašno nevarno bivališče Nobila in tovarišev. Ke-daj in kako bo rešenih pet živih mož, ki še čakajo na plavajočem ledenem otoku, o tem še dosedaj ni prav nič znanega.
Celotna evropska javnost je začela ostro napadati po časopisju Italijane, ker so zakrivili s svojim generalom in »Italijo« toliko nepotrebnih smrtnih človeških žrtev ter gmotne in materijalne škode..
S ponesrečenim poletom na severni tečaj se ni osramotil pred celim svetom le general Nobile, ampak tudi Mussolinijeva fašistično široko-ustna Italija.
Grozna nesreča na morju. Dne 8. julija se je potopil parnik »Anga-mos«, ki je bil last južnoamerikan-ske države Chile. Ladjo so uporabljali za prevažanje vojaštva ter delavcev. Parnik je bil oddaljen od o-bali le kakih 300 m. Vihar ga je pognal na skalo, kjer se je razbil, parni kotli so eksplodirali in je utonilo v celem 289 oseb. Rešilo se je le 6 oseb. Med ponesrečenimi so vojaki, mornarji in delavci, ki so bili na potu na salpetarska polja v severnem Chilu.
Požar in vihar. Popolnoma je upe-pelil požar poljsko mesto Odrzyrov. Zgorelo je 300 hiš, a na srečo je zgubil pri tem ogromnem požaru življenje samo eden človek. Na Litvans-kem je divjal zadnje dni silen vihar, ki je podrl v teku treh ur nad 300 kmečkih hiš. Neurje je ruvalo s koreninami vred lOOletne hraste in je uničenih 200 ha gozda.
Velika izbira papirnatih servijetov se dobi v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6. Cena: 3, 5.50, 10 Din, a najlepši po 34 Din za 100 komadov. Nobena slovesnost po novi maši, nobena gostija ali druga pojedina se naj ne vrši brez teh res okusnih servijetov!
Poročila SLS.
Jubilejni ljudski tabor v Žalcu 15. julija 1928.
V nedeljo, dne 15. julija, se zberejo v Žalcu okoli svojih starih borcev za slovensko in krščansko pravdo tisoči katoliških Slovencev in Slovenk. Nasprotnike slovenske in krščanske miselnosti je zagrabil silen strah pred to veliko manifestacijo. Zato skušajo vnesti v prireditev zmedo in isti dan prirediti v Žalcu svoj tabor. Slovensko katoliško ljudstvo bo na to odgovorilo tako, da bo v nedeljo
Žalec dobesedno zasedbo po svojih strumnih in discipliniranih organizacijah. Nihče v nedeljo ne sme ostati doma, ki misli krščansko in slovensko. Vsi pohitimo v Žalec, ne da kažemo nasprotnikom svojo moč in svoj ponos, temveč da se ob pogledu na z našim delom ustvarjeno slavno prošlost naužijemo novih sil za borbo proti izrodkom slovenskega naroda in za delo v prid naši lepi zemlji.
V	naslednjem podajamo podroben ■pored tabora:
Na predvečer naj zagorijo z vseh slovenskih gričev kresovi. Ti naj govorijo vsem, ki se spuščajo v neresni boj s slovenskim ljudstvom, da sta katoliška vera in slovenska narodna zavest v slovenskem ljudstvu tako živa in borbena, da je prazna misel onih, ki menijo, da bode slovensko ljudstvo kdaj koli pozabilo na svoje svetinje.
V	nedeljo, dne 15. julija, se do 8. ure zjutraj zbirajo udeleženci tabora v Žalcu. S posebnimi znaki označeni številni reditelji bodo udeležencem odkazali potrebna mesta, na katerih bomo počakali na prihod ministra g. dr. Korošca, oblastnega predsednika g. dr. Leskovarja ter škofovega zastopnika g. dr. Mateka. Po pozdravu imenovanih se razvije skozi Žalec sprevod. Na taborišču bo mimohod mimo tribune dostojanstvenikov.
Takoj po prihodu se prične služba božja. Teharski kaplan g. Pavel Ve-senjak bo v kratkem cerkvenem govoru govoril o 7001etnici mariborske škofije, nakar bo mil. g. stolni prošt dr. Matek daroval tiho sv. mašo. — Združeni pevski zbori bodo med sv. mašo peli pod vodstvom pevovodje celjskega pevskega okrožja. Doslej se je javilo k skupnemu zboru okoli 200 pevcev in pevk, ki se bodo na dan tabora že ob 7. uri zjutraj zbrali k skupni pevski vaji na dvorišču gostilne Janič v Žalcu.
Po sv. maši se prične ljudsko zborovanje. Glavna govornika na zborovanju sta minister g. dr. Anton Ko rošec ter predsednik mariborske obl. skupščine g. dr. Josip Leskovar. Ob koncu zborovanja bodo zborovalci sprejeli posebno taborsko poslanico, in nato zborovanje zaključili z veličastno himno »Povsod Boga«.
Po končanem taboru pa vse do večera se bo nato vršila na taborišču ljudska zabava, pri kateri nastopi zopet močan skupni pevski zbor ter tudi posamezni manjši zbori. Poleg tega bosta igrali dve veliki godbi in več tamburaških zborov.
Celotna prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Ako bi zelo močno deževalo, se bo sicer program nekoliko spremenil, kar bodo udeleženci pravočasno izvedeli od rediteljev. Radi slabega vremena naj radi tega nihče ne ostane doma.
Možje, ki nosite odgovornost za to, da ostane naše javno življenje slovensko in krščansko, na svidenje v Žalcu!
Fantje, vi stebri lepe bodočnosti, v Žalcu na svidenje, da se načrpamo spominov, ki nam bodo vodniki, ko nam bo dal čas v roke vajeti sloven-
skega javnega življenja!
Žene in matere, ve najlepfli kras slovenske zemlje, ki jo s svojim znojem napajate, da nam poraja lepoto in moč, na svidenje v Žalcu!
Dekleta slovenska, ve upanje rodu našega in zakladnice vere, na svidenje v nedeljo v Žalcu!
Polovična vožnja za ljudski tabor v Žalcu dne 15. julija t. 1. dovoljena! Vsak udeleženec ljudskega tabora si kupi na svoji odhodni postaji celo vozno karto v Žalec! Te karte pa ne sme oddati v Žalcu, ko izstopi. — V Žalcu bo dobil potrdilo o udeležbi, nakar se bo peljal popolnoma brezplačno domov!
Dr. Hohnjec je poročal v nedeljo, 8. julija v Gornji Radgoni na zboru zaupnikov, ki je bil sijajno obiskan. Podal je nazorno sliko našega parlamenta, delovanja vladnih strank, še zlasti Slovenske ljudske stranke, in nastopanja opozicije. Pozival je na ostro borbo proti strankam takozva-ne kmetske demokracije in njihovemu nesramnemu časopisju. V rezo-luciji, ki jo je predložil č. g. župnik Gaberc in ki je bila enoglasno in navdušeno sprejeta, so zaupniki in zastopniki krajevnih organizacij izrekli popolno zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba, zlasti voditelju dr. Korošcu, ter neomajno zvestobo Slovenski ljudski stranki, ki je edina prijateljica slovenskega ljudst va in poklicana voditeljica v njegovih političnih stremljenjih in bojih. G. Jerebič od Zadružne gospodarske banke je dal stvarna pojasnila o razmerah gornjeradgonske posojilnice. Poslušalci so ta pojasnila z zadovoljstvom vzeli na znanje. Ljudstvo se je vsled zadnjih dogodkov, zlasti pa vsled hudobnih naklepov demokratov in samostojnežev, utrdilo v spoznanju, kako mogočna obramba je za njega SLS s svojo močno zadružno organizacijo.
Shod SLS pri Sv. Marku pri Ptuju. Preteklo nedeljo, dne 8. julija, seje vršil pri nas shod, kateremu je predsedoval naš domačin, obl. poslanec Veršič in je poročal narodni poslanec Ivan Vesenjak o delu Jugoslovanskega kluba ter o dogodkih v narodni skupščini. Zborovalci smo vzeli z o-dobravanjem njegovo poročilo na znanje ter njemu in Jugoslovanskemu klubu izrekli popolno zaupanje in zahvalo. Obsodili pa smo Pribiče-vičevo divjanje in obstrukcijo ter nedostojno pisanje »Jutra« ter blatenje našega voditelja dr. Korošca. Ze- , lo dobro in primerno bi bilo, ako bi se starši in mladina odvrnili od vsega, karkoli je z »Jutrom«, »Domovino« in »Kmetijskim listom« v zvezi, kakor je to lepo izvajal na zborovanju g. Skaza. Čistimo škodljivo ple-vel iz našega narodnega vrta in odstranimo gobavce iz naše družbe! Prepričani smo, da bodo tudi povsod drugod z nami enakega mišljenja! I
Dva shoda SLS. V nedeljo, dne 15. julija, ob pol 8. uri zjutraj po ra-ni sv. maši shod v Koprivnici pri Rajhenburgu, po pozni sv. maši j pa v Podsredl. Poroča oblastni
odbornik Marko Kranjc. Oba shoda s« vršita pri cerkvi.
Volitve županov v obmejnih občinah. V občinah takozvane Apačke kotline, ki so po novi državni meji od radgonskega okrajnega glavarstva pripadle okraju Maribor levi br., so se vršile pred 14 dnevi občinske volitve. Razven v občini Sladki vrh so v vseh občinah bile vložene samo po ena in sicer SLS lista. V vseh občinah so izvoljeni samo pristaši SLS za župane in svetovalce. In to niso kaki kimovci, ampak sami odločni in zavedni možje! V občini Trate pri Cmureku je zopet izvoljen odličen gospodar Anton Mally, na Velki Anton Ploj, v Rožengruntu pri Sv. Ani Jakob Petek, v Draženvrhu Jakob Kukovec in v Sladkem vrhu Iv. Go-znik. Razven Goznika so vsi bili župani že leta poprej in občine so jim enoglasno zopet izkazale zaupanje. Taka vzorna edinost in vzajemnost je zlata vredna. O volitvah v občini Sladki vrh je časopisje SDS z »Jutrom« na čelu vedelo poročati, da so zmagali nacijonalno navdahnjeni Nemci. To pa ni res! Na obeh listah so izvoljeni Slovenci in Nemci, a za župana je izvoljen katoliško misleči Slovenec Ivan Goznik. Tako je »Ju-trova« laž zopet razkrinkana. Novim gg. županom pa čestitamo!
V občinah Sv. Jurij ob Pesnici ter Slatinski dol so razpisane občinske volitve za dne 29. julija t. 1. V Slatin-skem dolu pri Svečini je vložena samo lista SLS. Pri Sv. Juriju pa imajo kar štiri kandidatne liste. Prvo imajo demokrati pod komando Ter-čelja in Dobaja, drugo ima dosedanji župan Miha Hlade, tretja je naša, to je SLS, a četrta ali zadnja je posestnika Vičarja, ki je prvotno nazval SLS, a jo je prekrstil v »Jed-loniška lista« (krajevna občina Jed-lonek). Za vse zavedne in poštene vo lilce je samo tista skrinjica »ta prava«, ki bo postavljena na 3. mestu (številka 3). Naj gre glas po celi občini in župniji, da volimo vsi samo tretjo listo, katere voditelja sta naša odlična moža gg. Ivan Leber in Franc Hlade. Vseh volilcev je 273.
Naša društva.
Petrovče. Na veliko orlovsko prireditev, ki se vrši v Petrovčah na Veliko Gospojni-co, dne 15. avgusta t. 1., se prav pridno pripravljajo orlovski odseki v celjskem orlovskem okrožju. Telovadci in člani iz Radeč, Trbovelj in Hrastnika nočejo zaostati za celjskim in drugimi odseki, ampak se trudijo, da odnesejo prvenstvo. Prireditev obeta biti prav lepa, telovadba bode precej dovršena, prav posebno pozornost pa že sedaj vzbuja takoimenovana vzorna vrsta na o-rodju, katero sestavljajo najboljši telovadci celjskega okrožja. Vabimo vse prijatelj« naše ideje, da pohite na ta dan z nami v biser Savinjske doline, v prijazne Petrovče, da si razvedre duha in telo. Tu se bodo znašli znanci in prijatelji od celjske in od trboveljske strani, Orli iz Sv. Jurija ob ju£. žel. bodo nastopili skupaj s Savinjčani. Polovična vožnja je zaprošena že po vseh železnicah in se bodo dobile izkaznice na te-lovadišču. Plakate, katere bomo te dni razposlali, naj dotični, ki Jih sprejme, razobesi na vidnem kraju, da bodo vzbujali pozor-
nost ljudstva. Brat j« Orli in prijatelji, rabite in navdušujte ljudi na udeležbo! Na svidenje r Petrovčah dne 15. avgusta.
Sr. Barbara y Slov. 9or. Tukajšnje bralno društvo priredi, oziroma ponovi v nedeljo, dne 22. julija, igri »Krivica in dobrota« ter »Prepirljiva soseda«. Dostavi se še tudi kratka burka »Kmet in fotograf«. Povabljeni ste vsi, mladi in stari, domačini in sosedje, na naš prijazni in lepi.grič Sv. Barbare!
Slovensko društvo sv. Barbare v Evingu pri Dortmundu v Nemčiji
priredi v nedeljo, dne 22. t. m., veselico v društv. prostorih društva sv. Barbare. Ob treh popoldanska služba božja, slovenska pridiga in potem veselica s petjem in kinemato grafičnimi predstavami. Društvo je še majhno, dasiravno je Slovencev tukaj mnogo, a so na več delov raz kropljeni, žalibog tako, da nas le malo stane, ki se zbiramo pod zastavo sv. Barbare. Ta veselica je namenjena, da bi s pomočjo drugih bra-tovskih društev in z našo požrtvovalnostjo nabrali znesek, da nam bo čimpreje mogoče, nabaviti si zastavo. Vsem bratskim društvom od blizu in daleč kličemo iskreno prošnjo, da nas ne zapustijo in nam pomagajo, da dosežemo čim preje ta naš cilj!_
Proti „Jutru« in nekrščanskemu časopisju!
Ljubljansko »Jutro« obklada dan za dnevom SLS, zlasti pa njenega voditelja dr. Korošca z najgršimi lažmi in najostudnejšimi klevetami. V svoji številki z dne 6. julija t. 1. je objavilo sliko, ki je bogokletnega značaja, ker spravlja s trnjem kronano Zveličarjevo glavo v zvezo z gr-dobnimi političnimi nakanami sa-mostalne demokratske stranke. Na tej sliki se tudi nečuveno žali in sramoti politični voditelj slovenskega naroda dr. Korošec. Z ozirom na to je ljubljanski oblastni odbor sklenil v svoji seji dne 9. julija 1.1. soglasno:
1.	da se »Jutro« z današnjim dnem odstrani iz vseh oblastnih uradov in zavodov, ki so v oblastni upravi;
2.	da ne bo od danes naprej oblastni odbor, noben oblastni urad in noben zavod v oblastni upravi priobče-val v »Jutru« svojih objav in razglasov;
3.	oblastni odbor odklanja nadalj-no sprejemanje »Jutra«, četudi je naročnina že poravnana.
Vse to velja dotlej, dokler ne dobi g. dr. Anton Korošec za žalitev primernega zadoščenja. —
Isti predlog je storil tudi mariborski oblastni odbor na svoji seji v torek, dne 10. julija, z dostavkom, da se vsem uradnikom in nameščencem oblastnega odbora zabranjuje sprejemati »Jutro« v uradnih prostorih, ga nositi v uradne prostore, ali pa dajati katerakoli pojasnila zastopnikom »Jutra«.
To je edino pravilen odgovor: z »Jutrom« nobenega stika več! Njemu nobenega zaslužka več! Ven z njim Iz uradov, iz zavodov, iz hiš! S čitanjem tega lista se mora prenehati!	. . . ....... „..^
Obsodba oblastnih odborov je pobuda in zgled ne samo za vse naše pristaše, marveč tudi za vse poštene Slovence, kako moramo postopati z »Jutrom« in z drugimi nekrščanski-mi listi med našim narodom. Poslednji čas je, da besnenju in divjanju teh nekrščanskih listov napravimo konec. Kako daleč se je to časopisje povzpelo v laganju, v zavijanju, v sramotenju in blatenju naše krščanske slovenske stranke, dokazuje poleg »Jutra« tudi »Kmetski list«, ki je v svoji številki z dne 4. julija zapisal, da je »SLS največji krivec beograds-kih umorov«. Tega ne smemo mirno trpeti ter pustiti brez primernega odgovora, ako je v nas še kaj smisla za slovensko čast in poštenje, ako je v nas še količkaj spoštovanja do časti-tih tradicij (izročil) slovenskega ljudstva. Ako nočemo, da nam slovenska mladina podivja ter postane plen najgrših strasti, se moramo zge-niti! Ven z nekrščanskimi listi iz vseh hiš! Skrbno si poglejmo in oglej mo tiste trgovce in tiste gostilničarje, ki držijo in podpirajo te in druge nekrščanske liste. Kakor se moramo in hočemo ogibati teh listov kot strupenega mrčesa, tako se tudi hočemo ogibati takih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev! Ogledati si tudi hočemo tiste učitelje, ki prisegajo na nekrščanske liste ter tudi morda agiti-rajo za nje. Resno jim hočemo postaviti vprašanje, ali so sploh sposobni, da vzgajajo krščansko mladino krščanskih staršev.
Naš boj proti nekrščanskemu časopisju ne sme biti samo boj proti natiskanemu papirju, marveč proti tistim, ki stojijo za takšnim časopisjem, proti zastopnikom — njihovih strank. Ti ljudje so odgovorni za pisavo svojih strankarskih glasil. Iztrebimo iz vrst našega ljudstva te stranke z vsemi njihovimi listi! Gre za bodočnost našega naroda! Gre za obrambo vere in poštenosti med njim!
IŠL
Devica Marija v Puščavi. Kakor po drugih krajih, je tudi pri nas toča napravila nekaterim posestnikom veliko škode, tako da žita letos pri nas ne bo; tudi sadno drevje je vse okleščeno. Kakor druga leta, bomo tudi letos praznovali god sv. Ane in nedeljo potem dne 29. julija prav slovesno. Vabimo romarje, prihitite v naš lepi mirni puščavski kraj, da počastite sv. Ano, mater Device Marije. — Veličastna cerkev potrebuje precej popravila; prosimo" romarje, da pripomorejo po svojih močeh k olepšavi hiše božje. Mati božja, patrona farne cerkve, dobrotnikov ne bo pozabila!
Kapla. Dne 7. julija je pridrvelo silno neurje čez Golico na Kozjak. Z viharjem je prihrumela tudi toča in uničila posestnikom na Gornji Kapli vse poljske pridelke. Vse je pomandrano v tla, sadna drevesa so okleščena, gozdna dreivesa polomljena. Kje naj jemlje ubogi kme* hrano za svoje in za delavce? Les je brez cene, drugih dohodkov ni, davki pa še vedno isti kot prej. Oblast se prosi, da preskrbi prizadete posestnike vsaj s semensko ajdo, pa hitro, ker je zadnji čas za na$e kraje, da se poseje!
Podova. Tujsaj »o je poročil dne 2. t m. posestnik Ludvik Preložnik z Otilljo Klaui, posestniško hčerjo iz Požega. Na prijazni gostiji so veseli svatje zbrali z licitlranjem torte 100 Din za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Bog povrni, a novoporočencema obilo sreče!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Zadnji dnevi so bili polni dogodkov. V nedeljo se je vršila pri Jožefu Špendija, ki je eden najbolj u-glednih mož, dolgoletni občinski odbornik, zvest pristaš SLS in podpornik naših listov, prav lepa slovesnost. Hiša se je posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Po posvetitvi je priredil gospodar primerno večerjo, na katero je povabil vse svoje znance in prijatelje. — V Društvenem domu je v nedeljo priredilo Prosvetno društvo od Sv. Barbare v Halozah dve igri. Obisk je bil precej slab. Po prireditvi se je vršila v Golenkovi gostilni zabava s plesom. Ker se je predhodno zatrjevalo, da plesa ne bo, je vzbudila veselica med domačini ogorčenost. — Vpliv naborov v Ormožu se je poznal tudi pri Sv. Miklavžu. Fantje so se pijani vračali do^ mov in sicer so bili nekateri tako »junaški«, da so se kar na javni cesti lotili mirnih ljudi. Tako so napadli voz, na katerem se je peljal gospod učitelj D. na kolodvor. Voz so ustavili, vozniku vzeli bič in ko se je konj naposled spustil v tek, so metali za vozom kamenje. Da se je ljudstvo nad tem zgražalo, ni treba posebej naglašati!
Iz šoštanjskega okraja. Opozoriti moram gospode pri okrajnem zastopu na drevje, ki stoji ob cesti. Na nekaterih krajih se daleč preko ceste razprostira, da trpijo vozniki e senom občutno škodo. Za danes bi samo o-pozoril na pred 30 leti nasajene mašančke, stoječe ob okrajni cesti Velenje—Št. Janž pri gostilni Korun. Kdor ne hodi tam mimo, mu je težko dopovedati, če se pa sam prepriča, dobi utis, da je sadno drevje že bilo nepravilno preblizu okrajne ceste nasajeno. Drevesa so se tako razrastla, da počenjajo veje IVt m od tal. Ker je treba veje, ki so polne sadu, podpreti, se je to tudi seve zgodilo pri teh drevesih brez ozira na oviranje prometa, ki se vrši po tej cesti. Na ta nedostatek opozarjam gospode pri okraj nem zastopu, da storijo potrebne ukrepe in podvzamejo primerne korake.
Vojnik. Od 13. do 15. t. m. bo tukaj tri-dnevnica v spomin 7001etnice ustanovitv» lavantinske škofije.
Škofjavas. Prihodnjo nedeljo, dne 15. jul., se vrši v Žalcu jubilejni ljudski tabor. Kakor znano, bo na taboru govoril naš voditelj g. dr. Anton Korošec. Da mu napravimo čim večje veselje, je naša dolžnost, da se tega tabora udeležimo vsi do zadnjega. Večje skupine si preskrbite vozove in okin-čajte s slovenskimi trobojnicami. Fantje kolesarji, tudi vi boste tvorili svojo skupino, zato si čim lepše okinčajte svoja kolesa in se udeležite tabora s kolesi. Skupen odhod za udeležence na vozovih in kolesih je od Majdičeve kapele ob pol šestih zjutraj. Ob petih je odhod iz Vojnika z makolsko godbo na čelu. Najpozneje ob šestih morajo že biti vsi udeleženci v Celju na »glaziji«. Po možnosti zažgite na predvečer, dne 14. t. m. kresove, katere bo iz nad Celja opazoval g. dr. Anton Korošec.
Halerbreg pri Šmarju. V zadnjem »Gos podarju: podano sliko pota iz Lešja v trg Šmarje nadaljujem in spopolnjujem s popisom spominov na potu iz Šmarja do našega vrha. Znabiti vstrežem različnim romarjem na tej poti in tudi bližnjim in daj-njim sosedom ter tujcem, katerih se vozi vse polno na Slatino, pa tudi v Krapinske toplice. Na vzhodni strani cerkve ima naš okrajni zastop lično enonadstropno hišo, v kateri se nahajajo uradni prostori srezkega poglavarstva. Sosednjo hišo je podaril rojak g. dr. H. Kartin tukajšnji Posojilnici, kakor bereš na vzidani spominski gloSči,
Lep prostor pred njo in med dekanijskim dvorcem, kaplanijo in Gajšekovo trgovino pa je isti dobrotnik odstopil občini za povečanje trga pred cerkvijo. Od lepo ureje nega hotela Habjan se dviga cesta med VVagnerjevo trgovina, Tančičevo in občin sko hišo ter šolo proti zapadu in gre v lahnem loku poleg železne ceste, dokler je pri Sv. Vidu in pozneje zopet pri Grobelnem ne prekriža. Na desno tje preko postaje in pokopališča vidiš okusno prenovljeno kapelo lurške Gospe, ki prijazno pozdravlja ljube romarje iz sladkegorske strani in tam onkraj Grobelšeka precejšnjo skupino hiš na Dvoru, katerih ena je rojstni dom rajnega braslovškega dekana Stoklasa in njegovega nečaka, župnika v Zabukovju. Dvor šakova hiša je imela primicijanta-kapucina skoraj istočasno, ko je obhajal svojo novo mašo p. Bogomir, brat sedanjega cerkovnika pri Sv. Roku. Na levi strani se ti divi oko nad Sv. Rokom in njegovimi svetišči, ki so znana pač menda vsem Slovencem in mnogoštevilnim slatinskim gostom, malo naprej proti zapadu pa že nad 500 let gospodari sv. Barbara v sredi pridnih sosedov. Tudi grad Jelše je vreden pogleda. Bil je nekdaj last barona Godi. ki je zastopal naše slovenske pravice na Dunaju, prešel je potem v roke graških Artensov, po prevratu pa si ga je pridobila hrvatska družba, ki je hudo iztrebila gozdove v Ločnecu in strašno razdrapala cesto Sv. Štefan—Ješo-vec—Šmarje, in ima sedaj zopet slovenske lastnike iz bele Ljubljane. Mimo Tržaškega Janeza in Senoviškega Toneta na desni in na levi mimo rojstnega doma davčnega nadupravitelja g. Štumpergarja v Brežicah ter dr. Roka Jesenko v Sevnici in njegovega strica pokojnega župnika od Sv. Kungo-te na Pohorju Antona Slatinšek, prideš na naš breg, na lepo posestvo Karola Šketa, p. d. Halerja, brata dr. Šketa in svaka rajnega dr. Zabukošeka. Krasen razgled se ti nudi odtod tje proti Sv. Lovrencu v gozdu in Sv. Miklavžu na hribu in še posebe tje doli na Boč in Gabernik, na Donačko goro in hrvatsko Zagorje ter na prijetno dolinico pod teboj, v kateri milo in ljubo kraljuje »Marija na jezeru«. Dragi popotnik, potrudi se okoli Velike maše zopet v ta kraj in gledal boš našo romarsko cerkev znotraj in zunaj popolno prenovljeno ter se je z nami veselil!
Plšece. Mesto venca na grob preminule Marije Pleteršnik je darovala gospa Terezija Gerec, trgovka in veleposestnica v Pi-šecah, 100 Din ra dijaško semenišče v Mariboru.
Rešitev ugank: Najbolj prefrigan tat ne more vkrasti — utežev pri
solnčni uri.--Polovica je ravno
toliko, kakor celota — pri večnosti. --Poleti so dnevi daljši kot pozimi — zaradi toplote, ki stvar nategne. --Preje je Veliki šmaren ka- j
kor Mali šmaren.
Nove uganke: Kateri mesec daje največ svetlobe? — Katera žival se že lahko preje zavžije, kakor sploh na svet pride? — Iz kosa pohištva napravi neprijeten letni čas! — Kaj beži brez nog in se nikoli ne povrne? (Poslal Oto Srabotnik.)
Točno: Tujec: »Koliko časa vozi vlak od vaše postaje v mesto?« — Kmet: »Dokler ni tam!«
Na pomoč! Sosed vpije: »Na pomoč, na pomoč, moja žena hoče skočiti skozi okno!« — Sosed iz nasprot
ne strani ulice: »Kaj pa naj pomagam?« — Prejšnji: »Okna ne moreva odpreti!«
Ne in ja! Sosed je potrkal pozno ponoči pri sosedu: »Ali že spite?« — Sosed notri: »Ne še. Kaj pa je?« — Sosed zunaj: »Posodi mi 200 Din!«
—	Sosed nofri: »Ja, že spimo!« Dvakrat se je zmotil. Hotelir pokliče slugo in ga krega: »Danes ste pa menda znoreli. Najpreje ste enemu gostu vrnili en rumen in eden črn čevelj. To bi že odpustil, a da ste to storili še njegovemu sosedu, v tem tiči vsa vaša zloba!«
Med znanci. Prvi: »Ti, kaj praviš, ali mi bo krojač Šivanka naredil obleko?« — Drugi: »Ali te pozna?« — Prvi: »Ne!« — Drugi: »No, potem ti jo bo že naredil!«
Huda beseda. Znanec zdravniku: »Kdo pa je ta gospod, ki je odišel od tebe?« — Zdravnik: »Moj klijent! Že 20 let je v moji zdravniški oskrbi.« — Znanec: »Ta človek je pa zelo trdne narave;«
Strah pred ženo. Ječar pride po jetnika: »Vaša žena je v čakalnici, pojdite ven!« — Jetnik: »Prosim vas, le bodite tako prijazni in recite moji ženi, da me ni doma!« Ima prav! Ravnatelj slugi: »Kje si | bil tako dolgo?« — Sluga: »Dal sem \ si ostriči lase!« — Ravnatelj: »In sedaj ob uradnih urah?« — Sluga: »Pa saj so tudi zrastli ob uradnih urah!«
Pretepi. Tujec. »Zakaj pa se vaši kmetski fantje ob nedeljah tepejo?«
—	Domačin: »Ob delavnikih vendar ni časa zdaj po leti!«
Dober izgovor. Mož je rekel ženi, ki je hotela nov klobuk: »Zopet hočeš nov klobuk! Pa čemu rabiš toliko klobukov? Ti si čisto brez glave!« Franček-pijanček ne vel Po mestu je hodil, kakor da je meščan, naš Franček-pijanček. Pa ga je ustavil tuj gospod: »Ali bi mi vi mogli povedati, kje bi jaz kupil prazne steklenice?« — Franček-pijanček: »Tega pa jaz ne vem! Jaz kupujem le polne steklenice!«
Lep sprejem. Misijonar pride k poglavarju ljudožrcev in ga povpraša: »Ali ste kaj videli mojega prednika?« — Poglavar: »Videl, videl! Šel je v notranjost . . .« in pri tem se je obliznil ter pogladil po trebuhu.
Kdo je kriv? Avto je povozil kmeta in mu zlomil nogo. Šofer: »Jaz nisem kriv, jaz vqzim že deset let!«
—	Kmet: »Jaz pa še manj, jaz hodim že nad 50 let!«
Dobro znamenje. Trgovec je imel sledeč samogovor: »No, ta dolžnik je že v boljših gospodarskih razmerah! Zdaj je že dal znamko na svoje pismo!«
Nemogoče! Sodnik: »Priznajte, da ste gospodu P. ukradli suknjo! Pri hišni preiskavi so jo dobili pri vas!«
—	Tat: »To pa ni mogoče!« — Sodnik: »Zakaj ne?« — Tat: »Ker imam suknjo na sebi!« i
Kakšne zdravnike imajo Kitajci. Neki tujec na Kitajskem je vprašal, če imajo Kitajci dobre zdravnike. In Kitajec je odgovoril: »Dobre, dobre! Doktor Han Kan je rešil življenje mojemu očetu!« — »Kako to?« — Ki- i
tajec: »Oče bolan. Jaz poiskati doktor Sang Ling. On dati medicin. Oče več bolan. Nato jaz vzeti doktor T8u» Tšang, on dati medicin, oče Se vei
bolan. Tedaj jaz poklicati doktor Han Kan. On ne imeti časa, nič priti, nič računati, a oče v treh dan zdrav biti! Dober doktor, ta doktor Ha« Kan!«
Cene
in sejmsi a poročila,
CENE TUJEMU DENARJU.
Zadnje dni se je dobilo na zagrebški borzi v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50 Di».
Dne 12. julija pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 7.996—8.026. 100 italijanskih lir za 297.50—299.50. 100 madžarskih pengov za 9.9164.
1 ameriški dolar za 56.765—56.965. 100 francoskih frankov za 168.07—168.87. 100 nemških mark za 13.5650—13.5950. 100 čehoslovaških kron za 223.02.
Sejmi od 15. do 31. julija 1928:
15.	julija: Sv. Marjeta pri Rimskih topi-. Beltinci (Prekmurje).
16.	julija: Oplotnica, Dobje pri Planini.
17.	julija: Muta, Sv. Filip (Verače).
18.	julija: Velenje.
20. julija: Vitanje, Loka pri Zusmu. 22. julija: Slivnica pri Celju (Sv. Urban), Strigova (Medžimurje).
25.	julija: Žalec, Dobrovnik (Prekmurje), Slov. Bistrica, Sv. Urban pri Ptuju, Ormož, Kozje.
26.	julija: Teharje, Sv. Križ pri Ljutomeru, Fram.
| 28. julija: Dolnja Lendava (Prekmurje). 31. julija: Laško, Konjice, Marenberg, Sv.
Lovrenc v Slov. gor , Zagorje.
Mariborsko sejmsko poročilo z dne 18. julija 1928. Prignanih je bilo: 21 konj, 17 bikov, 232 volov, 397 krav in 24 telet, skupaj 691 komadov. Povprečne cene za razli-ne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7.50 do 8 Din, poldebeli voli od 6 do 7 Din, plemenski voli od 5 do 5.75 Din, biki za klanje 8 Din, klavne kravo debele od 7 do 8 Din, plemenske krave od 5.50 do 6.50 Din, krave za klobasarje od 5 do 5.25 Din, molzne in breje krave, od 6 do 7 Din, mlada živina od 6 do 8 Din. Prodalo se je 326 komadov, od teh za izvoz v Italijo 13 komadov, v Avstrijo 79 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso in meso od bikov, krav in telic od 10 do 18 Din, telečje meso od 13 do 22.50 Din, svinjsko meso sveže od 15 do 30 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 6. julija 1928 je bilo pripeljanih 222 svinj in 2 kozi in so bile cene sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 120 do 135 Din, 7 do 9 tedno stari 180 do 225 Din, 3 do 4 mesce stari 350 do 450 Din, 5 do 7 mescev stari 450 do 650 Din, 8 do 10 mescev stari 550 do 650 Din, 1 leto stari 1000 do 1300 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 17 Din. Prodalo se je 185 komadov.
Mariborski trg dne 7. julija 1928. Na trgu je bilo 19 s svinjino, 4 s krompirjem in zelenjavo in 27 s črešnjami naloženih vozov. Tudi drugače je bil trg dobro založen in obiskan. Cene mesu so bile skoraj neizpre-menjene, one zelenjavi in sadju pa so prav znatno padle. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 600 komadov na prodaj. Tudi tu so šle cene nazaj, ker se že
vedno več letošnje perutnine prinaša na trg. Tako «e je lahko dobilo piščance po 10 do 15 Din, mlade race in gosi pa po 30 do 50 Din in domače zajce po 7 do 17.50 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Cene so bile: krompirju poznemu 0.75 do 1.25 Din, letošnjemu 4 Din, čebuli 4 do 5 Din, česnu 8 do 12 Din, zgodnjemu zelju 6 Din, paradižnikom 10 Din, zeleni papriki 20 Din, grahu v stročju 8 D, fižolu v stročju 10 do 14 Din, solati 1.50 do 2.50 Din, hrenu 5 do 8 Din, kislemu zelju 3.50 Din za 1 kg, kolerabi 0.50 do 1 Din, ohrovtu 2 do 4 Din, karfijolu 2 do 6 Din za komad, sadju: črešnjam 1 do 3 Din, slivam posušenim 9 do 12 Din, marelicam 16 Din, breskvam 18 Din, hruškam 12 Din za kg, ribizlju 4 Din, borovnicam 2.50 do 3 Din, jagodam 12 Din za liter, breskvam svežim 28 Din za kg, oranžam 1 do 3 Din, limonam 1 do 1.50 Din za komad, dateljem 24 do 26 Din, orehom 36 Din, maku 16 do 18 Din za kg. Cvetlicam 0.50 do 5 Din, z lonci vred 10 do 50 Din za komad. — Lončarska in lesena roba se je prodajala po 1 do 10 Din, brezove metle po 2.25 do 5 Din, lesene gra-blje po 6 do 7 Din, vile po 7 do 8 Din, cepci, držala za kose in sekire po 10 do 12 Din komad. — Seno in slama: V sredo, dne 4. julija, je bilo 12 vozov sena, 6 slame, v soboto, dne 7. julija, pa 17 vozov sena in 12 vozov slame na trgu. Cene so bile senu 60 do 80 Din, slami pa 35 do 45 Din za 100 kg. Slami tudi 1.50 do 2 Din za snop. Cene senu in slami padajo od tedna od tedna, ker se kaže, da bode letošnje krme v obilici.
Cene lesu in poljskim pridelkom. Ljubljana: Les: Tendenca neizpremenjena. Zaključeni so bili trije vagoni tramov, monte, franko vagon nakladalna postaja po 230. — Deželni pridelki (vse samo ponudbe slovenskih postaj, plačljivo v 30 dneh, dobava promptna): pšenica baška 78—79 kg 2% 392—395.50, nova za julij 319—312.50, avgust 305—310, moka 0 g, vagon bi. franko Ljubljana, plačljivo po prejemu 525—530, koruza nova 332.50—335, oves bački 307.50—310. Tendenca slaba. Zaključeno 5 vagonov pšenice. — Novi Sad: Pšenica bačka 277—282, bačka potiska 245—250 nova, banačka 255— 260 nova, sremska 250—255, ječmen bački 200—205, banački 290—295, sremski 194— 202, koruza bačka 295—300, sremska 295— 300, moka 00 gg 460—470, št. 2 440—450, št. 5 430—440, št. 6 415—425, št. 7 340—350, št. 8 230—240, otrobi bački in sremski 205—210, banački 200—205, Promet: pšenice 75 vag., koruze 71 vag., otrobov 6 vag., skupaj 152 vagonov. — Budimpešta: Tendenca čvrsta. Pšenica oktober 29.08, 29.12, zaključek 29.12, 29.14, marec 31.28, 31.34, zaključek 31.36 — 31.38, rž oktober internacionalna 28, oktober 25.04, 25, marec 26.96, 27.08, zaključek 27.08—27.10, koruza julij 28.80, 28.86, majnik 25.17, 25.22, zaključek 25.22, 25.24.
Gospodarska obvestila
Pogoji za sprejem učencev v oblastno dvoletno vinarsko In sadjarsko ioo v Mariboru. Novo kot 57. šolsko leto 1928-29 začenja sredi septembra. Šolanje traja dve leti. S šolo je v zvezi internat za gojence, Zavod ima namen, da izobrazuje kmečke sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek 25 D) za sprejem je poslati ravnateljstvu obl. dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 1. avgusta 1928. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. odpustnica, od-nosno zadnje iolsko spričevalo, 4.
spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, :. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na kako podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske pod pore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno o-stavi zavod; štipendist, ki nepovolj-no napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu v zavod preišče mladeniče zdravnik zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina za mladeniče iz mariborske oblasti znaša do preklica 150 Din. Plačuje se vnaprej. Izključenim in samovoljno izstopiv-šim učencem se vnaprej plačana o-skrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovoljuje popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z urad no (ob občinskega in davčnega urada) potrjenim spričevalom ubožno-sti ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo obl. dvoletne vinarske in sadj. šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. — Ravnatelj: Andrej Žmavc.
Vzgojne nagrade za vzrejevalce plemenskih bikov. Da se povzdigne veselje do smotrenega rejskega dela v okvirju živinorejskih udruženj in ob enem proizvodnje po notranjih vrlinah in zunanjih oblikah prvovrstnih bikov za potrebe splošne živinoreje, namerava oblastni odbor odslej priznavati vzgojne premije po 500 Din ob sledečih pogojih: 1. bikec mora biti vsaj eno leto, a največ leta star; 2. izvirati mora od čistokrvne rodovniške krave in istotake-ga bika; 3. dokazati je materino mlečnost, ki mora znašati najmanj 1800 litrov mleka na leto; 4. v to pristojna komisija mu mora priznati z ozirom na zunanjo obliko vsaj 24 točk. Premije se bodo izplačale le rejcem, ki so včlanjeni v govedorejskih organizacijah (zadruge in odseki).
Kmetijska podružnica Maribor ln okoliš priredi v nedeljo, dne 22. t. m. zelo aktualno predavanje. Predaval bo v šolski sobi vinarske in sadjarske šole veščak o hmeljarstvu, ravnatelj srednje kmetijske šole, inž. g. Vinko Sadar, ter razložil vse, kar je hmeljarju-novincu treba znati. Vabljen je vsak, ki se za stvar zanima. Začetek ob 9. uri dopoldne.
Kmetljsko-lgospodinjska Šola Sols-! kih sester ▼ Melju v Mariboru začne
novo šolsko leto s 1. oktobrom t. 1. in traja štiri mesce. Vse potrebne informacije daje predstojništvo šolski hsester v Melju v Mariboru.
Občni zbor in predavanje kmetijske podružnice Sv. Rupert v Slov. g. Dne 15. julija se vrši občni zbor kmetijske podružnice Sv. Rupert po rani sv. maši v šoli. Ob tej priliki bo predaval o živinoreji g. živinorejski referent Wenko. Vabijo se vsi člani in nečlani, da se podučnega predavanja v obilnem številu udeležijo. Zlasti se vabijo napredni živinorejci, da podajo svoje mnenje o napredku živinoreje, kakor pomoč pri oboleli živini itd.
Izvlečki iz plačilnih nalogov o dohodnini za davčno leto 1928 za cenil-ni okraj Maribor mesto bodo razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem od 14. do vštevši 27. julija 1928 med uradnimi urami pri davčnem o-krajnem oblastvu v Mariboru, v sobi št. 67.
Stanje hmelja v Savinjski dolini.
Žalec, dne 7. julija 1928. Zelo lepo po letno vreme povzročuje, da se lepi nasadi normalno razvijajo, v katerih so skoro vse rastline dosegle visokost drogov, oziroma žičnega ogro dja. Rastlina ima obilo panog. Po hmeljski stenici zelo opustošeni nasadi se niso vidno izboljšali in bodo dajali le pičlo letino. Ako bo vročina, ki je nastala zadnje 14 dni, še naprej vplivala na kulture, se bo letina še zmanjševala, ker rastlina že sedaj trpi vsled vročine. Temeljito premočenje zemlje bi bilo nujno potrebno. Stenice so se poizgubile. Od peronospore ni sledu! V zadevi kupčije ni kaj zabeležiti.
Nova naredba o rlbarstvu v sladkih vodah. V Sarajevu izhajajoči »Ribarski list« je v br. 1—2 t. 1. obelodanil načrt nove, za celo kraljevino veljavne naredbe o ribarstvu. V načrtu je vpoštevano mnogo modernih zahtev športskih ribarskih društev ter bodo ribarski krogi to na-redbo gotovo z veseljem pozdravili. V čl. 5 načrta je predvidena razlastitev fevdalnih ribolovnih pravic v ko rist države, oziroma oblastnih samouprav brez odškodnine, na kar inte resente posebno opozarjamo. Naredba bo šele po objavljenju v službenem listu stopila v veljavo ter bodo z njo prenehali vsi dosedanji v raznih pokrajinah veljavni tozadevni zakoni.
t
Domači sir.
Cesto se lahko opazi kmetovalca, ki je prišel slučajno v mesto, da gre v trgovino in si kupi za par dinarjev sira za kosilo, da, često ga celo zanese tudi domov. Pri tem pa mor, da doma prodaja mleko za smešno nizko ceno, ali ga pri pomanjkanju odjemalcev celo hrani svinjam. Po-edini kmetovalec si lahko sam napravi doma prav dobrega sira, morda boljšega kakor pa ga dobi v trgo-
Malo lopo posestvo v Močni pri Sv. Marjeti ob Pes niči se proda. Vpraša se v gostilni PaVtlič. 841
Kupim 10 hI dobrega sadjevca. Lipovšek, Sv. Ku-nigunda na Zohorju, pošta Zreče.	839
Hranilnica ln posojilnica v Koprivnici, r. z. z n. z.,
ima, počenši s 1. julijem, svoje uradne ure ob nedeljah po prvem opravilu (do 7. do 12. ure dopoldne) in ne več ob sredah, kot v pretečenem letu. 842
Iščem pridnega mizarskega učenca: Mesarič Ivan, Maribor, Cankarjeva uli-ca 26.	833
Prodam bencinmotor, 6
HS, za 5000 Din. Kukovec Anton, Sitarovci, Malano-delja.	845
Hlapca, treznega, neože-njenega, v starosti od 30 do 35 let, ki bi vodil zajed no majhno gospodarstvo, iščem, Plača po dogovoru. Ponudbe na A. Kosi, Središče ob Dravi 175. 840
Radi starosti se zelo ugodno veliko in v resnici lepo kmetijsko posestvo, vse skupaj ležeče v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici, brez dolgov, polni hlevi živine, vsa zidana poslopja, mlin z žago, stiskalnica, gozdovi 30 oralov, njive 20 oralov, travniki 20 oralov, več oralov pašnikov, vinograd, sadonosnik, do 120 hI jabolčnika, proda celotno ali posamezne kose. Ponudbe na: Voršič Jos., Sv. Jurij ob Ščavnici, Ter-begovci št. 8.	844
Vajenca z dobrim spričevalom takoj sprejme: Fr. Vodišek, krojač, Maribor, Vojašniška ulica 2. 838
Krepek In čil fant, že nekoliko vajen, se želi učiti trgovine špecerijske ali pa mešane stroke, najrajši tam, kjer je hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi lista.	843
Enodružinska hiša z lepim vrtom se poceni proda. Stanovanje je takoj prosto. Maribor, Gubčeva ulica 3 L, Melje.	788
CIE1L0VA KNJIŽNICA
OBSEGA SLEDEČE ZVEZKE:
1.	Dr. Kari Capuder: Naša država. (Razprodano.)
2.	Dr. Leopold Lšnard: Jugoslovanski Plemont.
Din 7.—.
3.	Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena v dobi na>
rodnega preporoda. Din 10.—.
4.	Mej stric ln moj župnik. Din 4.—.
5.	G. J. Whyte Meloille: Gladiatorji, I. del Din 8.—.
6.	G. J. Whyte Meloille: Gladiatorji, II. del Din 10.—.
7.	H. G. Wells. Zgedba o nevidnem človeku.
Din 7.—.
8.	B. Orczy: Dušica, I. del broš. Din 16.—, vezan Din
30.—, II. del broš. Din 25.—, vezan Din 40—, III. del broš. Din 32.—, vezan Din 44.—.
9.	A. Conan Doyle: V libijski puščavi. Din 12.—.
10.	Arnold Bennett: Živ pokopan. Din 8.—.
11.	Illamo Camelli: Izpovedi socialista. Din 16.
12.	E. R. Borroughs: Džungla, I. del Din 18.—, II. del
Din 14.—.
13.	Elza Lešnik: Sumi, lami Drava . . . Din 5.—.
14.	Matija Ljubša: Slovenske gorice. (Razprodano.)
15.	Erckmann-Chatrian: Zgodbe napoleonskega vo-
jaka Din 12.—.
Vsled bolezni ne sprejemam od 15. julija naprej knjigoveškega in fotograf skega dela. Velikonedelj-ski organist. 821	Sprejme se starejša žen- skka, katera je odgoje o-trok vešča, k šest tednov staremu otroku za varuško. Služba traja, dokler otrok ne doraste. Naslov pri upravi lista. 837
Iščem pridnega in zanesljivega vinčarja z 4 do 5 delavnimi močmi za vinograd blizu Kamnice p. Mariboru. Naslov v upravi lista. 829	
	Suhe hrastove doge za po- lovnjake s podni vred kupi Josip Ramšak, sodar v Rušah. 826
Učenec iz dobre hiše se sprejme pri Francu Kole-ritseh, trg Apače. 825	Preša, srednje velikosti, za 5 do 6 polovnjakov naenkrat, se proda pri Petar J. Mioviču, Maribor, Kopitarjeva ulica 6. 827
Učenec z najmanj dvema razredoma meščanske šole, priden, se sprejme v trgovini mešanega blaga J. Langus, Šoštanj. 824	
	Mlin vzamem v najem ali na račun v dobrem stanju ob močni vodi, ali pa sprejmem temu primerno službo. Ponudbe je poslati na upravo lista. 830
Kmetje zamenjate in pre-šate najbolje v tovarni bučnega olja I. Hochmiil-ler v Mariboru, Pod mostom 7, desni breg. 828	
	letika se ozdravi pri zdra vniku Pečnik-u, zavod Se čovo, železniška postaja Rogaška Slatina, Štajersko. 835
Kupim lepi čisti ječmen, brez ljuljke, po najvišji dnevni ceni. Izdelovanje sladne kave Viktor Jarc, Maribor, Lajtersberg 79. 831	
	Harmonij se po nizki ceni proda. Edvard Šunt-ner, Ogljenščak, Zgornja Polskava. 836
Iščem posestvo v najem
v bližini Maribora. Naslov v upravi lista. 832
Kot čevljarski vajenec
išče mesto Bogatin Adolf, G. Brezni ca, Laporje. 834
Maline
sveže, bom kupoval vsak» množino. Pravočasne ponudbe na naslov: F. S. Lukas, Celje.	791
Cunje,
staro železo, baker, m# d»nino, svinec, cink, p«* pir, glažavino, kosti iS krojaške odpadk» kupim in plačam najboljše A. Arbaitar, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem stain» nabirale» ia nakupovale» 500
Hočete se re šiti
vaiega revmßtizma in protina.
Trganje in bodenje v udih in skle-pin, otekli udi, skrivljene roke in noge, trganje in bodenje v raznih delih telesa, celo slabost oči so večkrat posledice revmatizma in ko-stobolja, ki se mora odstraniti, ker drugače bolezen vedno bolj napreduje. Jaz Vam nudim zdravilno pitje, ki razkroji sečno kislino, pospešuje izmenjavo snovi in izločevanje, torej ne kako univerzalno ali tajno zdravilo, ampak en produkt, ki ga proizvaja narava sama za odrešenje bolehavega človeštva.

Vsakemu dam brezplačno za poskus!
Pišite mi takoj in Vi dobite od mojih po celem svetu nahajajočih se skladišč popolnoma brezplačno in franko en poskus obenem z podučljivo razpravo. Vi se boste sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju.	831 AUGUST MARZKE, BERLIN-WILMERSDORF, Bruchsalerstrasse No. 5.
Abt.: 24.
Dr. O. I.:	8
ČRNI KRIŽ PRI HRAST0VCU.
Zgodovinska povest.
Mladi graščak je med tem že prijezdil v Šent Lenart. Bilo je v prvih popoldanskih urah, ko je stopil pred župniščem raz konja. Ljudje v trgu so gledali, kaj pomeni ta nenadni obisk. Župnik Mo-renus je videl pri oknu prihajati mladega Herber-steina, zato stopi hitro pred dveri ter po stopnicah in ponižno pozdravi odličnega obiskovalca, hlapcu pa veli, da spravi konja v hlev. Župnik spremi mladega graščaka po stopnicah ter ga odvede v obednico, kjer sta bila najbolj sama.
»Kakšna čast, gospod baron, da me obiščete,« povzame besedo župnik Morenus.
»Ni se treba zahvaliti, gospod župnik,« odvrne baron nekoliko vznemirjen, »prišel sem k vam, da mi svetujete in pomagate.«
»Gospod baron, za vas sem vedno pripravljen.«
Friderik Herberstein je razložil župniku ves položaj, da ljubi Agato iz Štraleka, vendar pa brani mati to poroko in mu hoče vsiliti Zofijo iz
Vurberga; sedaj mora v vojsko, Agate pa ne sme pustiti brez varstva, ker se boji, da jo bo njegova mati zasledovala.
»Gospod župnik, vidim, da ostane Agata sama, zato ne smem odlašati dalje, še predno odrinem proti Turkom, hočem se z njo poročiti na tihem, da postane moja zakonska žena.«
»Plemenit namen imate, gospod baron,« pritrdi župnik svečano, »vidi se, da ste res pleme-nitaš po krvi in čustvovanju.«
»Ne hvalite me, sedaj je stvar resna; da dosežem svoj cilj, morate vi naju poročiti še jutri po noči.«
Župnik Morenus pogleda mladega barona, kakor bi ne verjel tem besedam, nato pa prikloni glavo, stegne obi roki proti Herbersteinu in pravi:
»Pripravljen sem za vse; da ostane cela zadeva prav tajna, hočem izvršiti poroko v cerkvi Sv. Jakoba pri Lormanju in sicer o polnoči, ko vse počiva.«
»Izvrsten je ta načrt,« pravi ves vesel Herberstein, »sporočim vse takoj svoji nevesti, da se pripravi.«
»Samo dve priči rabim pri tem obredu,« meni župnik, »pa že gre, cerkovnik mora biti itak navzoč, za drugo pričo pa vi oskrbite.«
5 3 g •a "H "»
S > M ~
~ N *»
c c t«
t S — S
I gs» S oU g
n -S < &
.5-05
i
v k e
ti —S -a
t <Z
"m* ®
a v u
1
a «
n a

Češko sukno knpite
pri tvrdkl
najceneje
ALOJZ DROFENIK - Celje
samo Glavni trg 9
OSTANKI ZA POLOVIČNO CENO mmmmmmmmsji
557
Pozor! V vseh štajerskih okrajih se iščejo povsod mali trgovci in podnaku-povalci sadja, večinoma namiznih jabolk, pod zelo ugodnimi pogoji, samo delavni nealkoholični in za delo sposobni, resnicoljubni, pošteni, samostojni posestniki v krajih kjer ima jo letos dosti sadja, se naj obrnejo zaradi nadaljnjega pojasnila na največjo tuzemsko eksportno hišo Ivana Gottlicha, Maribor, Koroška cesta 126—128a.
811
ßßlas v „Stoff. Sospodarja" ima največji aspeh!
Cenile molitvenikov
Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta
Naslov molitvenika	Navadna vezava		Vezava v usnju z zlato obr.	Koščene platnice (celuloid)	Izredno fina vezava	
	rudeča	zlata obr.				
	Dinarjev					
Ključek nebeški	20 —	25'—	—	—	—	_
Pri Jezusa	9 —	15'—	42-—	—	—	—
Kam grai?	11-—	21 —	27 —	24 —	30 —	Irha 34 -
Oče aai	—	—	35"-	črne 21*— bele 21 30	—	—
Angeljček	13 —	—	26 —32-— 40 —	črne 18 — bele 18 19	45-—	—
Za Jezusom	19 —	24--	—	—	—	—
Rajski glasovi	— •	39-—	—	—	—	-
Apostolski molltvenlk	12 —	16 —	' —	—	—	—
Kvišku srca	—	—	43-—40 — 28—20 —	—	42-—	—
Nebesa naš dom	—	—	—	——-	6750	—
Zgodi se Tvoja volja	22-—	—	—		—	—
Družbenik Marijin	16-—	22-—	44 —	—	—	—
Besede življenja	22-—	—	30-—	—	—	—
Vere ml daj, Gospod	27 —	—	—	—	—	-
Bog ■ teboj	16 — 18 —	18 —	—	—	_	—
Jezus na križu		30 —	—	—	—	—
						
Diplomirana in z zlato kolajno odlikovana Zvonollvarna
„Zrvnogias"
v Mariboru	8is
Priporoča se za izdelovanje m prelivanje cerkvenih, bronastih zvonov vsake velikosti, po zmernih cenah m ugodnimi plačilnimi pogoji. Zvonovi so najboljše kakovosti.
Brzojavni drogi
Kupujem stalno borove, smrekove ln jelklns brzojavne droge ter iščem v vseh večjih krajih krajevne zastopnike za nabiranje brzojavnih drogov od posameznih kmetov. Pišite mi takoj po navodila in po kupne pogoje ter se obrnite na KOROŠEC DRAGO-TIN, trgovina z rudokopnim lesom, Šmartno ob Paki (Gorenje št. 7).	77S
Na drobno!
Na debelo!
Zeleznina
Anton Brenčič
v Ptuj-u
priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih potrebščin soi ter vsakovrstno orodje za obrt. Ugodne cene.	Točni postrežba.
Za novo izdane slike pok.
lav. škofa Antona Martina Slomšeka dobite vseh vrst okusno in solidno izdelanih okvirjev po zmernih cenah pri tvrdki Alojzij Zoratti, Maribor, Stolna ulica 5.	814
Ostrožnice
ali robidnice
prodaste pri Podravskl industriji sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica I.	7(1
' ^ C O G)
- © a 0">2. 5 ^ cr
a
j*J1« * gf I b s
* S "E- 2" Ü 8 rg-s.!* * g
pfs.%1-
Ul'J*
3. m £ 3 oo n os ^ S ¡Z Y » i ® O
3:
» o
>f:
Ln
»To se lahko zgodi, spremljal bo Agato njen oče in postavnemu določilu je zadoščeno.«
»Jako dobro, tako bi bilo vse v redu,« meni župnik, »samo eno prosim, o tem naj bo vse tiho, kajti vaša milostljiva gospa mati je kot lastnica graščine Hrastovec in ob enem zaščitnica naše cerkve in njej bi se ne zameril rad, če bi zvedela o tem.«
»Bodite mirni gospod župnik, to ostane vse tajno, dokler ne postanem jaz graščak, potem se vam ni treba bati ničesar več.«
»Uverjen sem o tem, gospod baron,« se nasmehne župnik, »v čast si bom štel, da sem mogel storiti tako blagemu gospodu uslugo.«
»Moje naklonjenosti ste si lahko svesti, Bog daj, da se vse srečno konča.«
»To je moja stvar, gospod baron, bodite popolnoma mirni.«
Dogovorila sta se natanko o času sestanka in še nekaterih podrobnostih, ki so potrebne za izvršitev obreda.
Mladi baron se srčno poslovi ter zasede konja, ki ga je privedel med tem časom hlapec že pred župnišče. Urno je odjezdil, da radovedni tržani niti niso mogli prav videti, kdaj je mladi foapod izginil iz trga.
Friderik Herberstein je jezdil v divjem skoku proti Štraleku. Bliskoma je bil po strmem klancu pri gradiču. Pod veliko, košato lipo, ki je stala pred poslopjem ter dajala hladno senco pred pri-pekajočimi žarki južnega solnca, je sedela Agata ter posajala cvetlice v male posode.
Ko zagleda svojega ženina, zarudi, položi cvetlice na stran in gre došlemu nasproti. Friderik Herberstein Agato srčno objame, poljubi na čelo ter jo pelje nazaj na njen sedež, on pa se nasloni na bližnjo kamnato mizo.
»Kaj pa te je privedlo tako nenadoma k nam,« vpraša Agata vsa zarudela od sreče, da vidi svojega izvoljenca.
»Vse ti povem, dragica moja, samo malo potrpi, kajti hitro sem jezdil od Šent Lenarta.«
»Kaj, v Šent Lenartu si bil, pri kom in zakaj,« vpraša Agata nekoliko razburjena, ker je zapazila, da kaže Friderik resen obraz, če tudi se sili, da bi bil vesel.
»Vedi Agata, važne stvari so se dogodile,« začne počasno mladi graščak, kakor bi se bal trenutka, ko bo moral povedati vse.
»Kaj imaš, dragi,« vzklikne Agata vsa preplašena, skoči k ženinu, ga prime za rame ter mu pogleda z vso ljubeznijo v njegove oči.
vini. Res, da j« širjenje umetnost, a naprava enostavnega domačega sira pa je prav enostavna. V naslednjem kratko navodilo za napravo prav.do-brega, tečnega, domačega sira:
Določeno množino svežega, sladkega mleka segrejemo v čistem pločevinastem in emajliranem loncu ali drugi primerni posodi na 35 stop.. C. Da moremo meriti toploto, potrebu jemo toplomer; najboljši je mlekarski toplomer, katerega dobimo za 15 Din v vsaki drogeriji ali podobni trgovini, in katerega itak često rabimo v gospodinjstvu. V čaši mlačne vode raztopimo potrebno količino sirišča ter je primešamo mleku, segretemu kakor omenjeno. Sirišče dobimo za mal denar v lekarni, drogeriji ali trgovini. Ker pa je na odmerjeno količino mleka vedno primešati tudi odmerjeno količino sirišča, in ker se v kmečkih hišah navadno siri iz malih količin mleka, je najboljše kupiti sirišče v tabletah; danes že dobimo tablete za 5 litrov mleka in te so za kmečke potrebe najpripravnejše. Ko smo primešali mleku sirišča, pustimo stati 40 minut, pri čemur pa moramo paziti, da ostane toplota stalno 35 stop. C.
Ko se je mleko usirilo, po 40 min. torej, razrežimo sir na vzdolž in povprek z lesenim nožem, nato pa ga s sirarsko harfo, trnačem ali velikimi lesenimi vilicami dobro razme-šamo na približno velikost žitnih zrn. Nato stresemo sir na že pripravljen čist platnen prt, pogrnjen čez kako posodo; dočiih ostane sir na prtu, odteče sirotka skozi prt v podstavljeno posodo. Ko je sirotka odtekla, vložimo sir, zavit v prt, v posebna oblikovala. Najboljša oblikovala so valjci iz pocinkane pločevine, 7 cm visoki in 15 cm v premeru, s precej gostimi luknjicami po celem obodu za odtek sirotke. Uporabljajo se sicer tudi glinasta oblikovala, ki pa niso primerna, ker vpijajo sirotko in se tudi sirotka iz njih ne more dobro izcejati. Tako ploče-
vinasto oblikovalo nam napravi klepar za malo dinarjev.
V tem oblikovalu moramo zdaj sir stiskati 6 do 8 ur tako, da položimo čez sir v prtiču najpreje v oblikovalo lepo prilagajočo desko in na to uteži; začnemo z 1 kg, vsako uro potem previjemo sir v nov, čist, suh prtič, ga obrnemo in položimo 1 kg uteži več; po sedmih urah bo torej na siru uteži za 8 kg, ter v osmih urah stiskanje končano. Ta teža je računana za 1 kg sira, oziroma za sir iz približno 10 litrov mleka. Za večje sire vzamemo sorazmerno več, odnosno z;a manjše sorazmerno manj uteži.
Po končanem stiskanju se položi sir v zračno klet na kako primerno polico, pusti 12 ur ležati, nato pa se prične soljenje. Solimo sir na ta način, da gornjo stran sira potrosimo s čisto soljo, zavijemo sir v čist platnen, v slani vodi (na 1 liter vode 20 dkg soli) namočen prtič in položimo zopet na polico, to storimo vsakih 24 ur ter vsakokrat sir obrnemo in namažemo s soljo drugo stran sira. V 8 do 14 dneh je na ta način soljenje končano. Ako pa si hočemo to soljenje prihraniti, osolimo že mleko, še predno smo je usirili; v tem slučaju damo na vsakih 10 1 mleka 3 dkg, oziroma na 1 1 mleka 3 g soli.
Po končanem soljenju, oziroma če smo osolili že mleko, po končanem stiskanju, mora sir še zoreti. Zorenje se vrši najbolje v bolj vlažni kleti, ovit v prtič ali pa tudi gol. Vsekakor pa je treba sir tekom zorenja večkrat obračati, najboljše vsak dan, ter češče umiti s slano vodo. Po 5 do 8 tednih je tudi zorenje končano in s tem sir gotov.
Kakor iz gornjega razvidno, je naprava tega sira prav enostavna. Razen oblikovala in toplomera ni treba nobene posebne priprave, ker primeren lonec, lesen nož in vilice ter plat )i ne prtiče imamo itak v vsakem gospodinjstvu. Oblikovalo in toplomer si moramo nabaviti le enkrat, pa to nas vse skupaj ne stane niti |
30 Din. Sirišče moramo pač redno kupovati, ali tudi to je prav poceni, ker tableta za 5 litrov mleka stane le pol dinarja. Izdatki so torej prav malenkostni, delo enostavno in ako se širjenje udomači v naših kmetijskih gospodarstvih, bodo gospodinje dostikrat rešene skrbi, kaj dati delavcem in družini za malo južino ali malico.
Približno iz 10 1 kravjega ali pa ie 5 1 ovčjega mleka dobimo 1 kg sira.
Mleko lahko tudi preje posnamemo in šele iz posnetega mleka napravimo sir, ki bo tudi dober, dasi-ravno seveda slabši, kakor iz nepo-snetega. Naprava sira iz posnetega mleka pride v poštev zlasti za one kmetovalce, ki posnemajo s posne-malniki in delajo iz smetane maslo; ti na ta način mleko res popolnoma izkoristijo.
Seveda najbrže ne bo vsak takoj pri prvem poskusu napravil prvovrstnega sira, vendar zato ni treba obupati, ker nekaj vaje je tudi tukaj treba. Glavno pa je paziti, da ni mleko kislo, da je pravilna toplota 35 stop. C) mleka, paziti nadalje na zadostno stiskanje in na največjo snago in čistočo potrebnega orodja. Po kratki vaji in morda par ponesrečenih poskusih bo širjenje vsakemu igrača.
Dolinar.
Kako sem se vozil prvič v aeroplanu.
Med Reogradom in Zagrebom vozi redno vsak dan poleg železnice tudi aeroplan za navadne potnike. Iz Zagreba vozi letalo zjutraj okoli 6. ure, a iz Reograda (Zemuna) ob 4. uri popoldne. Ko sem v torek, dne 3. julija, bil po poslanskih opravkih v Reogradu, srečam tam g. Welleja, industrijca iz Krčevine pri Mariboru. Vpraša me: »Ali se pelješ danes v Maribor? Poskusiva se peljati z aeroplanom!« Mislil sem si: Korajža
»Agata, oj moja Agata,« zakliče naenkrat Herberstein z glasom, ki je izrazil vso bol ločitve ter privije svojo nevesto k sebi in nasloni njeno glavo na svoje prsi.
»Povej vendar dragi, kaj ti teži srce, vem, da mi moraš nekaj razodeti, o ne muči me, vse hočem vedeti, ker vidim, da trpiš.«
In pogledala ga je tako milo in solza je zaigrala v njenih očeh.
»Ljubljena Agata, saj veš, da si mi najdražje bitje na svetu in ker te ljubim, hočem tudi tvojo srečo. A zapreke se nama delajo, zato moram sedaj ravnati, a odločno in hitro.«
Friderik Herberstein je držal Agato„za desnico, ki se je tresla od razburjenja, z drugo pa je gladil njene krasne lase, ki so se vsipali v dveh močnih kitah nad tilnikom navzdol.
Povedal ji je vse, kar se je zgodilo med njim in njegovo materjo, ki hoče preprečiti na vsak način njuno zvezo in kaj je določil z župnikom Morenusom.
Agata je zaihtela globoko, ko je zvedela, da se mora njen zaročenec posloviti. Nagnila je svojo jo glavico na prsi svojega izvoljenca in dolgo ni spregovorila.
»Pomiri ee Agata,« jo tolaži Friderik, »ko »va
poročena, ti nikdo nič ne more, dokler se ne vrnem, potem pa greš z menoj na grad Hrastovec kot mlada graščakinja.
»O moj Friderik, drzno je tvoje početje, bojim se, da ne bi imelo to hudih posledic, tvoja mati me ne trpi, bojim se najhujšega.«
»Ne misli na to; dokler sem jaz pri tebi, se ti ne more nič zgoditi, ostali čas pa si pri očetu v mirnem zavetju.«
Agata se je pomirila pri teh besedah, nasmeh-Ijala se je in srčno stisnila svojemu ženinu roko, kakor bi se hotela zaupati njegovi zaščiti.
»Čas hiti, dragica moja, pogovoriti se moram še s tvojim očetom zaradi poroke.«
»Ali sanjam, dragi, da se vrši že jutri poroka, čisto nisem pripravljena na to.«
»Ni treba nobenih priprav,« meni Herberstein, »glavno je, da obvestiva tvojega očeta, da se vse izvrši po načrtu.«
»Čisto sem razmišljena, kar misliti ne morem, da je vse to res; da, poglej v hišo, oče je gotovo v sobi, še ravno prej sem ga videla.«
Rekši prime svojega zaročenca za roko in oba stopata proti gradiču. Večerno solnce je ravno pošiljalo svoje zadnje žarke, ki so se odbijali od

3
>
"O O G
O
v
i? CQ
C/)
3 C
■*5
« . +■> i
•u as .£ «
<D C/3
.5 «
■O O)
o „ «
ca — c «-
•C .
i! ■a £
i,-ca* I— c
03 >
■5* ® «.ti tf> a.

velja! Tovariša Bedjanič in Vrečko «e že dolgo časa pripravljata na zra-žno potovanje, zakaj pa bi ju jaz ne prehitel! Kupim si karto, katero so mi dali za polovično ceno in popoldne ob treh se peljem s parnikom iz Beograda preko Save in Donave v Zemun, kjer je na velikem travniku pristanišče za zračne ladje aerodrom. V velikanski lopi je pripravljenih deset velikih železnih ptičev, ki vozijo na vse strani. Za nas so določili zrakoplov imenovan »Skoplje«. Ta zrakoplov je podoben veliki ribi, v njenem trebuhu je prostor za potnike. Zračna ladja je sprejela samo 5 potnikov. Sedeži so tako urejeni kakor v avtomobilu. Prtljago shranijo v poseben oddelek. Sediš pa čisto u-dobno. Mislil sem, da nas bodo privezali, da v slučaju, če bi se zračna ladja preokrenila, ne pademo na zemljo. Ali vsega tega ni nič. Prostor, v katerem sediš, je popolnoma ograjen, a na vse strani imaš mala okenca, da vidiš, kje se voziš. Ko je začel motor delovati in ropotati- so nas «pravili v kabino. Neka ženska, suha kot trta, je stala zraven letala in si je brisala oči. Vprašam, kaj ji je. Pilot (vodja letala) mi pravi: »Ta da ma hodi vsak dan skozi celi teden k aeroplanu, ali kadar bi morala vstopiti, pa ji mine korajža.« Kdor nima dobrih živcev in nima korajže dovolj v svojih magacinih, naj raje ne hodi na to pot!
Točuo ob štirih popoldne smo sfr-čali kakor ptica v zračne višine. Polet je bil brez pretresljajev in brez nagibanja. Mirno, naravnost prijetno je bilo to plavanje proti nebu. Ka-aalec na uri, ki kaže višino, nam je povedal, da smo bili v petih minutah že 500 m visoko, čez par minut pa smo viseli nad 900 m v zraku. In tako smo plavali vedno do Zagreba do 900 do 1250 m nad zemljo. Sam sebi sem se čudil, ker se niti za trenutek nisem razburil. Ko sem gledal iz zračnih višav na zemljo, mi srce ni nič drugače »kucalo«, kakor na-
vadno. Zračna ladja je drvela % velikansko brzino 170 do 190 km na 1 uro. To je dva- do trikrat hitrejše, kot drvi brzovlak med Pragerskim in Mariborom! Če pa vzameš brzino konjiškega, prleškega in prekmurskega vlaka, potem je frčala naša zra čna ladja desetkrat hitreje! Človeška pridnost in pamet skupno s Previdnostjo božjo res ustvarja čudeže!
Vožnja po zraku ob tako sijajno lepem vremenu, kakor smo ga imeli tokrat, je nekaj nepopisno lepega in božanstvenega! Kamor ti zre oko, povsod vidiš lepoto naše zemlje. Ako nikjer drugod, visoko v zraku se pa moraš nehote spomniti Stvarnika, ki je oblagodaril zemljo z mnogimi krasotami. Človek, kako mali si v primeri z vsem tem, kar samo tukaj vidiš! Brezverci, skrijte se! Pomislite, kdo je bil v stanu, da je vse to ustvaril!
Pod nami so se razprostirala nepregledna bogata žitna polja Srema in Vojvodine, pšenica je dala s svojo zlato-rumeno barvo poseben sijaj širni okolici. Sava se vije kot velika kača na meji med Sremom in Bosno, na drugi strani vidiš v daljavi Donavo, malo višje Dravo. Lep je pogled in razgled z visoke gore, ali niti od daleč se ne da primerjati raz gledu, ki ga imaš z višine 1000 m v zraku! Pod nami so se vile ceste in železnice. Vlak je izgledal, kakor da bi dirjala miška po cesti.
A ni bilo vsem potnikom tako lepo! Z nami se je vozil Hrvat, ki je že kmalu, ko smo se dvignili v zrak, postal smrtno bled. Njegova narava je bila prešibka za zračne višine. Želodec se mu je spuntal. Prijela ga je morska-zračna bolezen. Na zadnjem delu zračne ladje je prostor, ki je že določen za take slabiče. Revež je ves čas bruhal, dočim smo vsi drugi bili zdravi kot ribe v vodi. Prijatelju Weletu pa se je zgodila mala nesreča. Pri okencu je podržal svoj lep nov slamnik iz ladje. Silna brzina, ki je rezala zrak, pa mu je odtrgala
fornji del klobuka, ki je sfrčal nazaj v smeri proti Beogradu. Žalostno je njegov lastnik gledal za njim v bojazni, da bo doma od svoje Ka-roline dobil primerno pokoro.
Kmalu po 6. uri smo že bili v bližini Zagreba. Daljava med Beogradom in Zagrebom znaša okoli 400 km, to je dvakrat tako daleč, kakor je iz Maribora preko Ljubljane do italijanske meje pri Rakeku. Aero-plan je frčal v ravni črti Beograd, Sremska Mitrovica, Brod ob Savi, Pakrac, Zagreb. Kakor je bil miren polet ob začetku vožnje, tako sijajno mirno in brez guganja se je letalo »Skoplje« v velikih kolobarih spuščalo k tlom. Bilo je točno pet minut čez četrt na šesto uro, ko smo pristali na zagrebškem zrakoplovnem pristanišču. Dasiravno smo bili potniki cel pot izVanredno korajžni, se smo vendar čutili prav varne šele, ko smo stali na trdih tleh majke zemlje. Vsi smo kakor na komando vskliknili: Hvala Bogu! Proti koncu vožnje se je tudi potniku Hrvatu želodec poboljšal. Vodja zrakoplova, kateremu smo se zahvalili za brezhibno vodstvo zračne ladje, nam je pripovedoval, da smo imeli ves čas močan veter in da je radi tega moral voditi zrakoplov izredno visoko. — Kako hitro smo se vozili, se vidi samo iz tega: Brzovlak vozi iz Beograda do Zagreba 10 do 12 ur, a mi smo rabili samo 140 minut!
Družba, čije last so aeroplani, na« je z avtom zapeljala v Zagreb na Je-lačičev trg. Z vlakom sem se kmalu odpeljal v Maribor. Dočim rabimo z brzovlakom iz Maribora do Beograda 16 ur, sem bil v Mariboru iz Beograda v 8 urah. Od skrbne žene sem bil seveda v obilni meri pokaran za svojo drznost, da sem brez njenega dovoljenja bil v zraku. Hotela je, da ji obljubim, da tega nikdar več ne storim, ali jaz sem si na tihem mislil: Če bo le količkaj prilika, pa se zopet peljemo po zračnih višavah.....
Franjo Žebot.
belih hramov po Zavrhu in cerkvah Sv. Antona in Andraža.
Friderik in Agata sta stopila skoz prostrano vežo v visoko dvorano, ki je služila kot sprejem-nica in obednica.
Štefan Nürnberger je sedel pri mizi ter pregledoval spise o vodstvu gospodarstva. Že so se mu začeli beliti prvi lasje na glavi in na obrazu so bile videti gube. A kljub temu je bil videti še čvrst in pri najboljši moči.
»Kaj pa vaju privede sem,« meni Nürnberger prijazno z lahkim nasmehom, zloži spise na kup ter vpre svoj pogled naravno vstoplo dvojico.
»Morava govoriti z vami, dragi oče,« odgovori Herberstein celo resno.
; »Kaj pa tako važnega,« vpraša Nürnberger, ki je'videl Herbersteina sicer vedno veselo razpoloženega, danes pa naenkrat zamišljenega.
»Oče, moj ljubi oče,« povzame besedo Agata razburjena, »moj Friderik mora v vojsko takoj in jaz ostanem sama.«
»Da, dragi oče, tako vaä'imfenujem odslej, iti moram, a urediti hočem še prej vse in zato sem prišel.«
»Vsedi se vendar,« pozove Nürnberger in primakne stol, »ti pa Agata prinesi malo okrepčila,
ker zunaj suho.«
je velika vročina in grlo je postalo
»Agata je urno vzela ključ ter izginila iz sobe, ne da bi pozabila pogledati še enkrat na svojega zaročenca, ki je sedel med tem poleg svojega bodočega tasta.
»Kdaj tedaj moraš odriniti,« vpraša Nürnberger po daljšem molku.
»Pojutrišnjem zjutraj, pripravljeno je že vse, treba je samo zasesti konja, a urediti hočem še zadevo zaradi Agate.«
»Kako misliš to, saj Agata ostane pri meni in je na varnem.«
»To je ravno njena sreča,« meni nekako veselo Herberstein, »a jaz ji hočem dati tudi »voje ime, mislim se poročiti z njo jutri ponoči.«
»To mi je novo in nepričakovano,« meni Nürnberger, »pa kako misliš to izvesti, ko vendar veš, da ti nasprotuje mati?«
»Ravno to je, kar me sili že zdaj k temu kiP raku,« odvrne Herberstein ter razloži Štefanu Nürnberger vse, kakor je določil z župnikom Mo-renusom.
r »»•*.
Dalje bo sledilo.
r-A-	"A-/'A«)
Želite li se dopasti?
Ako želite biti lepi, obdržati «roje liee mladeuiško »reže, svojo kožo elastično in baržonaato, svoje iaee lepe in bajne, tedaj rabite sa dnevno nego svoje lepot«
1. BL8A-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero nI samo partimi-rano toaletno milo, temveč vsebuje v sebi tadi medicinsko preiskovane, dobro delajoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in Jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Vašo sn-nanjost mladeniško sveže.
Feilerjeva prava mila zdravja in lepote s»: Elsa iilijin« mlečno
milo
Elsa rumenjakov« mil« Elsa glicerin milo Elsa boraks milo Elsa katr&nevo (šam-
pon) mile Elsa milo nt brij&nje.
Poiekasite jih! Nikdar ne bodete rabili droga mila!
Za poskus 5 komadov Elsa mila c omotom in poštnino vred S2 Din.
8. FELLERJEVO PRAVO KAVKASKO P0-MADO ZA ZAŠČITO LICA IN K02E, ona Vam izgiadi gube ia brazgotine, dela kože gibko in nežno, briše sledove staranja, vstva-rja mladost in lepoto. Iznenadilo Vas bo, a kak&no brzino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, rndečilo nosa, mozolji, zajedavci in drogi vsakovrstni ne-dostatki kože.
8. FELLERJEVO MOČNO POMADO ZA RAST LAS, katera preprečuje izpadanje las, prerano oeivljcnje, čisti lasne laskine, dela lase mehke, gibke, bajne ter pospešaje ajih rast.
Za poskus 3 lončiča ene, «H po 1 lončič od vsake Elsa pomade s «motom in poštnin« vred za 38 Dia.
V Vaiem Interesu je, da pošljete denar vnaprej, ker plačate po povzetju radi poštnih stroškov 10 Din več Naročila nasloviti Jasno: Lekarnarju

Eugen V. Feller. Btabtea Donja, Elsatrg 541 Hrvatska.

Denar naložite
SHE* najboljše ln najvarnejše pri
Spodnje^tajerski ljubki posojilnici v Mariboru
Stolna ulica S r.Stolna ulica 6
Obrestnje hranilne vloge brez odpovedi po 6°/o
na trimesečne odpovedi po
b°io
	Illllllll			Ii!Ii!!IIiiI!n!III[!l!!!i!ii!ll!li!l!tli]ll!1]II!ll!EI!l!IIEIiI	milili	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	V,™
							
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
i Fran Strupi, Celje i
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ln porcelanasto posode, jg svetiljk, ogledal, raznovrstnih iip, lepih okvirov itd. — Prevzema :5s vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene is točna postrežba.
Na drobno in na debelo,
Na drobno in ra debele.
aillllliaiHflllHBaiBIBIBBill
Proda se ugodno in po ceni parna mlatilna strojna garnitura s prevozno lo-komobilo 4 HP tvrdke Hofherr & Schrantz Clayton Shuttlewort d. d. Wien z obsežnim delokrogom, izmlati dnevno 1 vagon. Vpraša se pri Karolu Kresnik, Maribor, Državna cesta 22.	804
m
Borovnice
platoje najbolje Podrav-ska Industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubar-Jeva ulica •.	758
Sprejme se pri dobri plači in deputatu kravar — Schweiz«r — z tremi delavnimi močmi, ki zna vedo. Oskrbništvo graščine Slivnica pri Mariboru.
79«
BRUSNICE
ponudita Podravskl industriji sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica B.	7«2
Zmagovalka
a tekmi za najmanj o ceno je Snttner jeva prava švicarska budilka it. >05
Ona ima zaneslj. Ankarjev t\< (5J.OA stroj vkljub 3 l.jamstvom le U1I1 " - ¿U
Ravno tako prava Švicar- t»? JG.fifl ska žepna ura št. ioo An- UIH « 0"
keriev stroj Remontoir-Ro-skopf samo
Anker-Remontolr - Ro-—, skopi št. m z 3 letnim ja- Dlll 09'ZU mstvom za samih
po povzetju ali vnaprej poslani vsoti.
Noben riziko! Kar ne dopade se aamenja ali denar vrne.
Veliki iltutroTinl cenik tir, rerižioe, zlatih in «rebrnih predmetov neb nit kakor tadi oenik stotine drugih up rabnlh predmetov dobite br»/ plečno, ako pošljete STOi natančni naelov
Svetovni hiši ur H. SUTTNER - LJUBLJANA št.992
p:
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
in
uDiiu
O v. nuui ^ f uvuui pi > |.
MESTNA
v Celju, Krekov trg
Prihrankom rojakov y Ameriki, denarju nedoletnlh, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo.
iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii....................
Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnic«
še mesto Celje ,
i vsem premoženjem ln vso davčno močjo,
(v lastni palači pri kolodvoru)
Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno.

01000000010402020201000000000002010100000201020209020001
^f1
t
Vaš Thiirpil je kot edino obstoječe odvra-iajoče sredstvo pri driski telet celo v najtežjih slučajih čudeže delal. O Thurpilu se ahko samo ugodno pove.
L. D. ekonom in U.
Thurpil se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih. Zahtevajte pristen Thurpil in odklanjajte nadomestilo.
Edini izdelovatelj: CL. LAGEMAN, CHEM. FABRIK AACHEN.
Zastopstvo:
>Lykos< Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 3.
Višnje
In temnorudeče čreSnJe prodaste najbolje prt Po-dravski industriji sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva a lica I.	7SI
Maline
kupuje ps najvišji eeni Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica I. 760
ELMGO
Za ženine in neveste, svileni robci, platno, hlačevina i. t d. i. t. d.
se dobijo po najnižjih cenah pri 84
L TRPINU
Maribor, Glavni trg 17
Do sedaj najcenejša tvrdka v državi I Skladišče: BBelnel čf IBerold
Tovarna glasbil, gramoionov in harmonik.
R. LORGER, MARIBOR, ŠT. 106-A. Violine od Din 95.— d. Ročne harmonika od 85.— Tamburice od Din 98.— d. Gramoioni od 345.—. Zahtevajte naš veliki katalog, katerega Vam pošljemo brezplačno.	769
Najlepše kolje
cepano in rezano se še prodaje pri tvrdki
Straschill in Felber
en Maribor, Pristaniška .ulica štev. 8
cPpeozem pestaoraeije!
&ast ml je spoFočiti eeaj. abonentom in občinstou sploh, da sem z l. julijem t.l.preozela dobroznano
brezalkoholno restavracijo „Pri zvezdi"
Maribor, J^od mostom 11, kjer bodem nudila po dosedanjih nizkih eenah (J)in 7 50 kosilo in JOin S'— oečerja) obilno in okusno domačo hrano. Za obilen ^ obisk se priporoča A IV A JL »Br U Bi S, g bioša najemnica restaor. kuhinje hotela „JCosooo"
o Z
> .
« -5, § S?
p.
o a
J s.
» <D > >
a o
»t? M o
> s
O 00
Z
•o o a
Zadružna gospodarska banka d.d.
Podružnica Maribor ¡M^i^^si*^
V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — Najvišje obresto-vanje vlog na vknjižbe in v tekočem računu.	12
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.
_____________8
Vaš denar
ima pri meni večjo vrednost!
VI kupite pri meni po zelo zmernih cenah prav dobro blago. Počastite me s svojim obiskom in pretehtajte sami resničnost gornje trdltvel
kolarič franc, trgovina, APAČE
668
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
regi&trovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ul.št.4 poleg davkarije
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-sestnikov z vsem svojim premoženjem. Vsled tega jamstva so hranilne vloge pri tem zavodu najbolj varno naložene
Stanje hranilnih vlog nad Din 60,000.000. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Kmetski posestniki, Ljudska posojilnica jeVaš zavod. Poslužujte se ga!
IIIBIIBIIIIIIlllBIIIIHIHHIIIliailiailBllIlIBI
Tiskar: Tiskarna ev. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, , | novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Golac, novinar, Maribor.