Natis 12.000. Štajerc košta za celo leto samo 60 krajcarjev. Uredništvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. Sajerc izhaja vsaki drugi četrtek, datiran z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. okopisi se ne vračajo in se morajo ijdalje do pondeljka pred izdajo do-tifine številke vposlati. Štajerc. Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 Številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, «/, strani K 16.—, V« strani K 8.—. »/• strai» K *■"» Vl6 strani K 2.—, V« Btnuri K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena. tev. 13. V Ptuju v nedeljo dne 16. decembra 1900. L letnik. K božičnim praznikom. Rojstvo našega Zveličarja bil je veličasten, vesel raznik svete družine in od večnega in svetega dru-inskega življenja v hlevu pri Betlehemu zasvetil se rešilni in plemeniti žarek čez palače in kočice, na ogatince in ubožce. V tem smislu niso božični praz-iki veličastni samo za katoliško cerkev, temuč tudi ajveselejši prazniki kršanske družine. Kakor plapo-"oči simbol krščanske ljubezni do bližnjega, zveste rbi stariŠev in otročje podložnosti. svetijo se božične lice ven v — puščavo modernega življenja. Našim prijateljem in somišljenikom voščimo prisrčno srečo in veselje k predstojeČim praznikom in prosimo Boga naj on naše nasprotnike vpričo teh raznikov razsvetli k blagoslov prinašajočemn spoznanju, a resnično krščansko čutstvo in mišljenje, prvi pogoj vori za srečno družinsko življenje, za dragoceno in laženo dejalnost v politiki. 1900 let preteklo je že od rojstva našega Od-rešenika in naša sveta vera je vso sovraštvo svojih protivnikov skoz varstvo Najvišjega in z veličastnim terljubeznipolnim naukom svetega evangelija vsakokrat sloveče premagala. Ne misli torej Kri bo tekla. (Piše Gaberski.) Mrzla burja brije okrog hiše in nosi droben sneg o zraku. Večno luč je že davno odzvonilo, in komur treba po opravkih iz tople sobe, ostane rad za orko pečjo. Celo županov pes, ki ga sicer vsak večer lišiš, je danes tih in miren v svoji utiei. Polagoma se e stemnilo in v posameznih hišah zasveti se luč. Tudi v gostilni pri BTonetu" stopi debeli krčmar na stol, sname težko lampo, jo malo osnaži in vžge, potlej pa jo zopet obesi. Stopivši iz stola pozdravi oste po stari navadi „ Dober večer" na kar mu ti 'govorijo nBog daj!" Štiri sedijo okrog javorjeve mize: Gašperjev Tine. etelinov Luka, vaški pisrnonoša in gostilničarjev sin ože, ki se je bil izučil mesarstva. Na sredi mize imajo iter dolenjskega cvička in ga pridno poskušajo. Prav-ti gadi so ti štirje. Kadar sedijo skupaj, mora se smejati vsak, ki njihove burke posluša. nikdo Bogu služiti in ljudstvu koristiti, kdor sovraštvo proti svojemu bližnjemu seje. Ne pričakuj nikdo uspeha od takega podjetja, kajti le učinki iz ljubezni bodejo ostali večno, učinki sovraštva pa se bodejo pogubili. Bog daj slovenskemu kmečkemu stanu edinost, ker le samo skoz složnost zamore si stan spoštovanje in blagor zadobiti. Bog daj jim poštene svetovalce in neustrašljive zastopnike iz kmečkega stanu in varuj jih pred tistimi časniki, kateri kmeta samo nalažejo in goljufajo. Volilni shodi. Državnozborska kandidata, kmet Prane Vrafeko za četrto kurijo, to je za kmečke občine in kmet Janez Wisenjak za peto kurijo, to je za splošno volilno skupino spodnjega Štajerja bodeta v prihodnjih dneh priredila volilne shode in sicer: V nedeljo dne 23. decembra ob 12. uri ob poldne v gostilni g. Jagodie-a v Šmarji pri Jelšah. „Luka!" pravi krčmar „povej povej, kako se ti je že zgodilo s tvojo ljubco in zakaj si jo pustil? Zadnjič nisem vsega slišal, ker sem moral v klet po vino. „No, naj pa bo" odgovori Luka, zvrne kupico vina po grlu in začne: „Saj veste, da sem imel Jerman ovo Špelo skoro dva tedna za ljubco! Sporazumela sva se prav dobro in jaz bi bil prav rad vzel Špelo za ženo, ko bi ne bil zvedel in videl nekaj. kar mi ni ugajalo. Stvar je bila taka. V nedeljo je bilo štirnajst dni. Špela je bila v mestu pri maši in jaz sem jo po opravilu pričakoval na trgu, kakor sva se zmenila. Maša je minila in Spela je prišla. „Veš kaj Špela?" sem ji rekel. Celi teden sva pridno delala, danes si ga smeva privoščiti pol litra dobrega. Greva tu le notri, kjer je malo boljša gostilna, bova tudi dobila malo boljšo vino. In res! Ponosno sem stopal poleg nje in kmalo sva bila v krčmi. „Kaj pa želite", vpraša natakarica. Pa predno jaz odgovorim, zadere se moja Špela: „Frakelc zelenega za tri krajcarje!" — 2 — V nedeljo dne 23. decembra ob 4. uri popoldne v gostilni g. Bresinšegg-a v Rogatcu. Kmetje! pridi le mnogoštevilno! To bodejo prvi volilni shodi, pri katerih se bodejo kmetje o svojih stvareh neodvisno in prosto pogovoriti zamogli. Govor državnozborskega kandidata g. F. Vračko-ta na shodu v Jurovci Dragi kmetje! Srčno vas pozdravim vse tukaj skupaj zbrane in celi kmečki stan; pozdravim pa tudi vse druge tukaj pričujoče gospode, kateri sicer niso kmetje, a vendar spoštujejo kmečki stan. Vse učenosti bi v kratkem nehale, ko bi kmet svojih marljivih rok nič več na plug in motiko položil. Dragi moji! Ako mi prav premisliti hočemo, kaj da so prav za prav volitve, pogledati moramo na tisoč let nazaj, ko je kmečki stan živel se y sužnosti. Nikdo ni hotel kmetu pomagati, vse ga je trpinčilo, dokler se ga ni cesar Jožef II. usmilil in ga rešil iz sužnosti. Ali cesar se je zategadelj zameril posebno pri duhovščini in velikih poglavarjih; pa tudi od tistega časa so vseeno kmetu zaostala velika bremena. Ce mi bližje raziskavamo naš sedajni čas, občutimo veliko dobroto podeljeno nam skoz našega presvitlega cesarja, kateri so nam kmetom skozi ustavo (kon-štaticijo) dali enako pravico kakor drugim stanovom. Toliko še ni noben vladar v naši Avstriji za kmečki stan storil, kakor naš sedajšni presvitli cesar. To se razume tako: „Kmet pomagaj si, zdaj šoti vrata odprta." Kaj smo pa mi storili? mi držali smo roke križem in zanesli smo se na druge stanove, ki nas ne ljubijo. Volili smo si zastopnike le iz drugih stanov, kateri so z našo močjo le sebi dobrote delali, nas kmete pa pustili prej kot zdaj v težavah in nam še jamo kopljejo, v katero že.padamo. Vse se je spogledalo in se zasmejalo. „Kaj strela, ti piješ šnops? . . Moj duš, zdaj ga pa le sama pij", sem ji še rekel in potlej sem šel." „Ha, ha, ha, ti vrag babji ti", donelo je krog mize. „Ti pa si dobro napravil, da si jo pustil." nKaj pa da!" odreže se Luka. „AP te kaj jezi?" vpraša ga pismonoša. „A kaj še", pravi Luka. „No ga pa pijmo na dobro voljo!" opominja Tine. . . In zvernejo vsak svoj kozarec. „čuj Tine", meni krčmar, „ včasih si pa ti tudi kakšno uganil. Povej še ti katero, da bo še bolj prijetno. Vina imate, kurim tudi, samo vi sedite tako mirni kakor lipovi bogovi." Kaj pa naj govorim, če drugi govorijo", pravi Tine. „Naj pa še drug katero zine. Mene danes vse jezi. Danes se ga hočem napiti, da bom pomnil ta dan. — Krčmar še en liter!" 3,Kaj pa ti je danes?" vprašajo ga vsi. „Nič, nič! Dragi tovariši! Mi smo si izvolili našim poslancem pred kakimi 30 letini najprej gospoda Hermana. Ta gospod so nam prav prijazno govorili, da hočejo kmečki stan dobro zastopati, da ga ne bojo pustili pogubiti in tako dalje; vendar pa so ta gospod prej umrli, kakor kaj storili. Ta drugi gospod so bili Božidar Rajč. Ta g. so bili dober govornik in so nam obetali, da hočejo kmeta proti vsem hudim napadom braniti. (Ker v tem času se je kmetom začelo že slabo goditi.) Dosti so nam obečali, ali umrli so tudi prej, predno so nam kaj pomagali. Ta g. so res nižjemu duhovstvu do višje plače pomogli, ali za kmeta kaj storiti — niso imeli časa. Tretji naš poslanec bili so gospod Gregorec. Ta gospod, ko so se kot kandidat nam predstavljali, so svojim poslušalcem razvijali velike programe, ali žalibog te programe so najbrž zgubili, in pozabili so na kmeta, pozabili že takrat, ker so 28. oktobra 1886 leta glasovali proti znižanju živinske soli. Nekaj pa so i"es naredili za kmeta, in to je, ker so pripomogli, da se je nam tako velik davek na žganje naložil. Dragi kmetje! to je prepričana resnica in že tukaj vidimo. kako ljudje iz drugih stanov za kmeta skrbijo. Ako mi premislimo, kako je kmet pred kakimi 30. leti lehko gospodaril, se dokaže, da gremo zdaj resničnemu času na proti. Mi ne živimo več iz naših pridelkov, temveč iz premoženja, katerega so nam naši stariši in dedeki zapustili, ker naši pridelki se ne merijo več z sedajšnjim časom, ker kmet ima prevelika plačila in zato mora, ako hoče še kaka leta gospodar na svojem posestvu ostati, delati dolgove. Pa tudi tega bo kmalu konec in tebi ubogi kmet, zapel bo smrtno pesem — boben. Mi imamo na naših posestvih v celi Avstriji čez 4000 miljonov gld. samo vknjiženega dolga. Vsako leto zvekša se ta dolg, in sicer 1891 za 73'|z miljonov, 1892 za 107 milj., 1893 za 112 milj., 1894 za 159r|2 miljonov in tako gre vedno še huje naprej. Dragi moji! za nas kmete je najzadnji trenotek, si še sedaj po- Samo to vam povem, da bo jutri pri nas — kri tekla! Zdaj pa lahko noč." In Tine odide, predenj prinese krčmar vino. „Kaj le misli in kaj mu je le?" pravi pismonoša. „ Čudno, čudno" pravijo vsi, spijejo vino in odidc-jo. Ravno ta čas pa, ko se je Tine zadri, da bo kri tekla pri njem doma, šel je mimo okna njegov največji sovražnik Bucekov Anza. Spoznal je Tineta po glasu in mrzla pot ga je oblila, ko je slišal, da bo kri tekla. Zdaj mu pa lahko vrnem, misli se Anza. Se zdaj le grem k žandarjem in jim povem, da hoče Gaš-parjev Tine jutri najbrž jednega ubiti. Kakor rečeno, tako storjeno. Na vso sapo hiti v mesto. Bilo je že pozno in že vse zaprto. Zvonil je k j in zvonil pri žandamarijski postaji, dokler se mu ne ie oglasi skozi okno žandar, ki ga vpraša, kaj želi. av „Prosim vas, pridite jutri v N . . . k Gašparjevim. Zgodilo se bo nekaj! Kri bo tekla . . . Najbrž bo lagati. Ne bo več dolgo časa in preminoli bomo s mitičnega prostora. Pred kakimi 30 leti stali smo na f\, proti drugim stanovom in zdaj stojimo na 60°j0, r čez 10 let že morebiti pod 50%. Tako smo in demo še bolj v manjšini in nikdar ne bo jim več ba iz dragih stanov k nam po mandat prosit diti. Kmetje! ako smo mi dopoldne ne samo za nas peli, potrudimo se še popoldne delati, ker je mogoče, preje solnce ne odide za goro. Mi kmetje začnimo enkrat voliti kmete, ker naši dozdajni zastopniki v Javnem zboru kakor postavonarejalci so nas skoro beraško palico spravili, ker so z našo pomočjo ije stanove močne naredili, nas pa celo pozabili, dokazano, da hočejo vničiti kmečki stan. Kmetje lušajte: „Vaterland", to je klerikalni (duhovski mik) je pisal 24. januarija 1898 leta: naj državo skrbi, ako kmetje preniiuevajo, naj država še celo taga da bo kmet hitreje pri koncu in se preje na- [I v tej martri živeti, ker potem se bodejo dala kme-a posestva za nizko ceno pokupiti in potem iz njih ka posestva urediti.4' Glejte naše prijatelje! Kadar lejo volitve, se nam tako prijazne delajo in vse, se le domislijo nam obečajo. To so tedaj tisti jje, ki si drugaČi ne upajo niti ene stopinje zastonj sditi; zdaj pa, ko je volitva, postali so celo še ) darovitni, da hočejo kmeta z vinom zaliti, pa lj? zato da bi ga premotili! In ubogi kmet res premisli da to samo en dan trpi in da bo potem prihodnost zopet žalostna. Kakor sem pred poll, imamo danes čez 4000 miljonov samo intabu-lega dolga, in zategadel pride vsako leto v oeli ;riji okoli 8000 kmetov na beraško palico, in taki je so nam kmetom največji prijatelji. Žalibog, Bati pa tudi moram, da ko je ubogi kmet enkrat la beraški palici, začnejo ti kmetje polagoma pri-ati k socialdemokratom. Zato pa pravi ti veliki jaldemokrat Liebknecht in Bebel: „Nič nam ni Sega kakor to, če slišimo, da kmečki stan propada.." : klerikalci in katoliški konservativci, kateri sami ubit. Toliko sem danes zvedel. Več ne vem, pa im da bo to dovolj." BKam, praviš?* „K Gašparjevim!" J)obro! Bomo pa prišli pogledat." Okna se zaprejo, in Anza koraka vesel in sam bo zadovoljen domov. Zdaj ga pa bodi. Sedel bo ašo pihal, jaz bodem pa zopet lahko dekleta žalil.« * * * Počasi se je pomikalo druzega dne solnce vedno in više. Pri Gašparjevih se je drla svinja in kru-da je bilo groza. Toda pomagalo ni nič. Tina ji li z močno roko nož v srce, in v nekaj trenutkih je svinja preč. „Mina, podstavi! kri Že teče." zapove Mina prinese in podstavi skledo. „Dobra bo za ■o klobase", pravi Mina. Tine je opravil svoje delo. Roke si umije, si obleče jo in stopi k „Tonetu" v gostilno. povejo, da imajo že 30 let mogočnost pri vladi, so še toliko predrzni, da hodijo k nam po kmečke mandate, da nas potem z našim orožjem toliko lažje pogubljajo. Strašiti pa nas znajo tudi, rekoč: „Kako pa bo en neumen kmet poslanec?" Poslušaj, kako so se te besede izvrstno obnesle. Obnesle so se tako, da so naš presvitli cesar prisiljeni bili, te strašno pametne in prebrisane učenjake, naše poslance razpoditi. Mi imamo tudi neko poljedelsko ministerstvo, katero košta vsako leto čez 12 miljonov goldinarjev. Naš kmet pa od tega nima nič, ker naši poslanci, kakor smo pred slišali, le na naš propad delajo. Nobenemu stanu nočemo mi sreče pogubiti, ali nam kmetom naj se tudi toliko pomaga, da mi naše z žulji pridelane pridelke vsaj za tako ceno lahko prodamo kakor se za sedanji čas spodobi, — naj naši sinovi pri vojakih kruh iz našega zrnja dobijo; naj se znižajo obresti ali naredijo deželne kaše, pri katerih bi kmet v sili dobil denar proti 2°\0 obresti. Naj se vpelje opravičena eolnina na živino, na italjansko in ogersko vino. Bliža se čas, ko bode naša vlada z Rusijo, Bul-garijo, Srbijo in Italijo nove pogodbe sklepala. Kmetje, pri tem bi bilo jako dobro kaj govoriti. Glejmo in prizadevajmo si, da spravimo v državni zbor kmete, kateri bodejo tam naredili kmečko stranko. Pustimo na strani nacjonalne norosti in začnimo skupaj držati. da si našo prihodnost našega stanu zboljšamo. Kmetje! začnimo se med seboj spoštovati, in spoštovali nas bodejo tudi drugi. Kmečki volilni shodi. Kmečka kandidata gg. Franc V račk o in Janez Wisenjak sklicala sta pred nekaj dnevi tri volilne shode, kateri vsi so se prav dobro obnesli, čeprav so si gospodje odvokati vse mogoč« prizadjali, da bi te kmečke shode motili in kmete pri njih pogovorih zadrževali. Za shod v Veliki Nedelji, ki se je vršil dne 2. dcembra je advokat Dr. O mulec na vse občinske urade ormožkega okraja neko pisanje razposlal, s ka- „No, kaj je?" vpraša ga krčmar. „Vse dobro. Svinjo sem sam zaklal in kri se je lepo odtekla. Povej Luki, pismonoši in Jožefu, naj pridejo zvečer k meni na furovž. Pokusili bomo malo mesa in popili nekaj vina. Zdaj ga pa prinesi pol litra." „Ti si pa vendarle za vrabce lovit. Vse si nas včeraj spravil v strah in nismo vedeli, kam nameravaš in kaj. ,Kri bo tekla' si rekel in vsi smo mislili, da boš katerega ubil. O ti para ti, zdaj pa vem. Seveda je tekla kri, pa kakšna. Taka že sme. To se še bomo smejali." „Nič toliko ne čenčajte, rajši prineste vina. Žejen sem in mislim, da sem si ga danes že zaslužil." Seveda, seveda, danes pa že" pravi krčmar in odide s steklenico v klet. Spivši vino ga Tine plača in se obrne proti vratom. Na pragu se še enkrat obrne proti gostilničarju in reče: „Ne pozabite povedati, da pridejo. Z Bogom!" — 4 — terim kmetom prepoveduje, se shoda udeležiti. Vseeno bil je shod mnogoštevilno obiskan in bilo je pravo veselje videti, kako se je tam pravično in temeljito o kmečkih zadevah razpravljalo. Govoril je prvo občinski predstojnik g. Meško, kateri je oba kandidata predstavil, na to govoril je g. Vračko in potem kandidat g. Wisenjak; za tema pa gospoda Baumann in Zadravec. Pokazalo se je pri tej priložnosti, da so kmetje ormožkega okraja veliko boljši govorniki in več razumnosti imajo, kakor gospod doktor v Ormoži, kateri je sicer veliko študiral, kateremu pa potem pri shodih ni nobena pametna beseda na um prišla. Ta shod iztekel je brez kakega motenja, samo raznašalec listin ormožkega okrajnega sodišča, katerega so meščani poslali, da bi tam na shodu razsajal, tega so kmetje čvrsto zavrnili, da je mogel mirovati. Ravno tako sijajno obnesel se je shod pri Sv. Lenartu dne 9. decembra. Tam zbralo se je do 400 kmetov, kateri so razlaganju gospoda Vračka, Wisenjaka in Za-draveca krepko pritrjevali. Ta vspeh bil je za toliko radostnejši, ker je hujskajoči list „Slovenski gospodar" vsem pristašem doktora P loj a zapovedal se tega shoda udeležiti in kandidatu Vračkotu „posvetiti. Sedelo je tudi res veliko takih ubogih zapeljanih ljudi pri tem shodu, ali ko so oni g. VraČkota govoriti slišali, prepričali so se, da jih je „Gospodar" debelo nalagal, in stiskali so kmetu Vračkotu roku in obljubili mu svoje glasove. Tretji shod vršil se je dne 8. decembra v Jurovci in končal se je ravno tako z velikim navdušenjem in vspehom kmečkih kandidatov, kar je toliko veselejše, ker so ptujski gospodje sramoten napad (atentat) na kmete povzročili, kajti, ko so kmetje prišli na shod, našli so sobo že zasedeno, kjer se je že prav korajžno popivalo. Kdo pa je sedel notri? 10 mizarskih pomočnikov iz Ptuja, 8 pekovskih pomočnikov iz Ptuja, 10 pisačev iz Ptuja, 8 učiteljev, krČmar Majcen in znani advokat dr. Brum en iz Ptuja. To družbo pripeljel je tje dr. Brumen., čeprav gospod doktor kakor tudi drugi njegovi spremljevalci niso volilci za kmečke ob- No srečno, ne bom ne pozabil. Tisti večer je bilo pri Gašparjevih vse zidane volje Mastili so se z dobro pečenko in zalivali žejno grlo. Fanje so ga krepko vlekli in vmes burke ugajali, dekleta so se pa smejale in prav sramežljivo je tu pa tam pogledala katera med fante. Mesar se je pa jezil, da ima za klobase premalo črev. „Nlč se ne jezi pri klobasih", pravi mu Tine. „Pojdi rajši sem in ga malo pij. Vsaj veš, da ni vsak dan furovža." In ni se ga branil. Krepko ga potegne dva gla-žeka in potem pa zopet tlači meso v klobase, da so čreve kar pokale. „Tine. zdaj pa povej, kako si nas včeraj v strah spravil", pravi mu Luka. Tine začne pripovedati in pri besedih: Kri bo tekla! ae odpio vrata in v hišo stopata dva žandarja. aJe-li tukaj pri Gašperjevih?" p o aši 10 a [>OR »an )OS irei Čine (četrto kurijo). Pred vrati pa je stalo okoli 2oi kmetov, kteri so več ur daleč prišli, da bi svoje kinečb kandidate slišali in se o svojih zadevah pogovori!] Tedaj poslušajte ubogi kmetje in strmite! Ovi pekovsl in mizarski pomočniki ter šribarčki izvolili so si J predsednika temu shodu Miha Brenčiča in ta pl meniti predsednik podelil je besedo ue kandidatu Vra kotu ampak dr. Brumenu iz Ptuja, čeravno dr. Brume ni nikak volilec za kmečke občine, toraj on niti pra. vice ni imel na ta shod priti. Dr. Brumen pa ni 2 voril, ker komaj je vstal nasproti svojemu polnem kozarcu, pritiskali so kmetje s silo v sobo in vpi so tako razburjeno, da je ta gospod bled postal i_ se zopet nazaj vsedel. Tedaj postala je stvar nevan: , ! In kmetje bi bili gotovo vse mestne naprošence VI , pometali, ko bi ne bil vrli občinski predstojnik iz Jr'. rovca v mes posegel in red naredil. On pustil je vra|' * od posebne sobe zapreti, da so mestni razgrajači sat j h, ostali in v drugi sobi pričel se je shod vršiti, v kate so gospodje Šošterič iz Sv. Vida, Vračko, Wisenjaki Zadravec govorili, da so jim kmetje silno viharno pa trjevali. Mestni gospodiči se mogli 2 uri zaprti ostat ker prostor v sobi je bil od kmetov kako natlačei da nikdo ni mogel ne ven, ne notri. Tako končal je tudi ta shod z velikim uspehom kmečke strani Kmetje pa si bodejo dobro zapomnili, kaj so jim ptuj ski hribarjanci narediti hoteli. Iz Crešnjevca pri Slovenski Bistrit Piše Ludovik Kresnik, kmet v Črešnjevci pri Slov. Bistrici (Konce.) Preljubi brat! Pripetilo se je, da so se eksekutivu prodale kmečka posestva v vrednosti po 5000 gld. pt sramotno ceno po 100, rečem sto gld. in sicer postavno ti točki se je nekaj popravilo v zadnjem letu ali prema To so postave! Usmili se o Gospod. Koliko krvave) kmečkega denarja se pa potroši nepotrebno na droj način ; največ pri vojaštvu in tudi drugod. Na prim za dirke, da se velikaši vozijo, plača država donca se a| »ol; fle e s it* už \m ".i s;i [an erl o, i rc (»s i O vi [a; rž tri „Da, da oglasijo se vsi." „ Včeraj večer je prišel pozno v noči mlad ml k nam in je povedal, da je nekdo pretil, da se ',* danes tukaj kri prelivala. Obljubil sem, da pridenf toda radi nujnih opravkov ni bilo mogoče prej nrJ, kakor zdaj. Sedaj pa hočeva vedeti, koliko je na tej ' resnice/ — Čudno se vsi pogledajo, a naposled se začnejo smejati fantje, za njimi pa tudi dekleta. Tine vstane in pove, kakšna je cela stvar in p vabi žandarja, da naj prisedeta k mizi, da ne bo nji as ]Osi ev mi trud in njena hoja zaman. Smejala sta se, kakor t in sta sedla za mizo. Dolgo so še sedeli, pili in jet Pozno v noč podali so se vsak na svoj dom, žandarji v mesto zadovoljna, da sta se enkrat dobro na^ in najedla. Spominjaj e se na ta veseli dan, so fantje in kleta večkrat šaljivo vprašali Tineta, kedaj bo zop .kri tekla." 5 — ub 60000 gld. Pred par leti je kupila država žrebca -|* imenu Mathose za ploditev samo za kobile veli-Bšev z baronom Hirš-em (Judom) za velikansko svoto % 176000 gold., kteri konj pa, kakor znano, bil je jj nič. Vse to na podlagi postave in sklepa naših Jaslancev. Ljubi brat, ljubi kmetic, ali ti ne obstoji SLnet, ti ne postane vroče, če to bereš? Kolikor bi ti še razodel, pa ne dopušča mi prostor. Bdeš še že več slišal, vse to leži v moči naših »slancev. Nikoli se niso naši kmečki poslanci za •jedrugačenje razmer potegnili, pač pa se pretepali i tratili Čas za ničvredne razmere. Kaki pa so bili Jmečki zastopniki? Dohtarji, profesorji, velikaši, učen-fti. In ti ljudje v njihovi velikanski učenosti so za-jjke narobešne postave in naredbe, ter se nikdar Hgali, da bi se predrtigačile na boljše. Saj pa za-Jstuje, da skrbijo za svoje koristi, doktor za njemu Hbre postave, profesor za zboljšanje njegove plače ji penzijone. Drug drugega podpirajo, nas pa pustijo i stran. Zdaj od časa volitev pa potujejo od kraja 'jI kraja in se ponujajo za poslance. Ljubi kmetic S» to se mora prenarediti, drugače pridemo vsi kmetje l 1 konec, ti slabši prej, ti boljši poznej in najtiboljši tudi Jtagoma. In če bi prišli boljši Časi, dabi zemljišče večobro-Jo. ne bilo bi boljše, ker pridelki bi imeli po takem r3slabšo ceno, ker urejena ni eolnina proti uvažanju Ja in drugih pridelkov iz drugih dežel. Vse nas zajca. Mladi ljudje gredo od nas v svet, da si iščejo Clžbe, kdo bi jim zameril, vsak išče boljšega. Pomanj-Jje delavnih moči. Sinovi se obračaje od očetovskih hiš, tka služba jim je ljubša. Vse bi se dalo v pobolj-jije popraviti. Kmetje imamo po prejšnem volilnem du 12!* poslancev v peti kuriji, dobimo jih okoli V j. ce bi se tih 150 postavilo v kmečko zvezo, bili j najmočnejši v parlamentu in z lehkočo delovali ^»ti vsem drugim zvezam. Do zdaj pa so se naši ^planci v vse druse zveze delili in so bili brez vsake ril • • Ki. V prvi vrsti se mora edino proti uvažanju žita, ^ine in drugih pridelkov iz drugih dežel upeljati. Fjrediti se mora nova postava, po kteri naj napove Tava primerno ceno o kmečkih pridelkih in ne jud lIborzi na Dunaji. Vlada naj krene, da se hipotekami luntni) dolgovi podržavijo in po 2 največ 3 gld. stotkov obrestujejo. •p Vso prej omenjene postave in naredbe naj se nfcranijo in popravijo, ktere so na škodo kmetištva Hejene. To se more v prvi vrsti in ročno storiti, igače na zboljšanje kmečkega stanu ni upati. Seveda li dozdajni zastopniki bodejo trdili, da to ali ono Seri ni mogočo. Ta trditev je star in slab izgovor. ''freda. če je kaj treba za kmečki stan storiti, je Jiraj nemogoče, za druge nepotrebne stvari pa, za jišanje plač in penzijona uradnikom in častnikom, »e topove, puške i. t. d. se najdejo zniiraj milijoni *I milijoni na razpolago. Kmetic ima ja denar in • lekutor je ja tudi na pomoč. Da ravno za kmeta t mogoče, so krivi kmečki poslanci. Eden poslanec ■dohtar in skrbi za postavo, ktera mu več zaslužka ita, drugi je profesor ali uradnik, ima mastno plačo Isi ne upa proti vladi ojstro postopati. Dragi kmetje, ljubi stanovski bratje! to je moje mnenje in trdim. da se lahko doseže in dovrši, potrebno je le ojstrih in neustrašenih kmečkih poslancev. Jaz sem imel večkrat priložnost opazovati v državnem zboru na Dunaji delovanje poslancev in se zlastnimi očmi prepričal istih delovanja. Dragi kmetic, ako ti tu ali tam kdor trdi, naj si bode že dohtar, uradnik, profesor ali kdor koli, da moje mnenje in nazori niso mogoči, isti je nevednež in strahopetnež; postavi ga pred me, razložil in dokazal mu še bom kaj več. Gospoda se boji, da bi se kmetje in obrtniki pogodili in zedinili, ker potem bi bili prvi in merodajni faktor v državnem zboru, imeli bi prvo besedo in moč in bi se nam boljše godilo, zdaj smo pa sirote. Imamo le pravico do dela, trpljenja in plačil, za drugo skrbi pa gospoda. Kmetic pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal. Jaz se ne usiljujem za zastopnika, kandidaturo sem sprejel iz volje kmeškega in obrtniškega ljudstva. Nepo-služujem se najetih agitatorjev in sleparskih sredstev. Kdor me ne pozna, naj me spozna in naj potem sodi in voli po svoji zdravi pameti, Šoloval sem črez 20 let v različnih uradih, kot ud okrajnega zastopa, ud ravnateljstva hranilnice, ud okrajnega šolskega sveta, krajni šolski ogleda, mnogoletni občinski predstojnik, sodniški cenilni mož, in prepričan sem, da mi na pravičnem potu 0nihče ne bo predbacival, da se nisem ojstro in neustrašljivo mučil in upiral edino le za kmečke in obrtniške razmere in koristi. Živi kmečki in obrtniški stan, prvi steber države in kmečkega društva. V stanovski ljubezni in najodličnejšim spoštovanjem Ludovik Kresnik, kmet na ČreSnjevci pri Slov. Bistrici. v „Stajere" prejel je sledeče pismo: Maribor, dne 26. novembra 1900. Slavno načelno uredništvo „ Štajerca." v Ptuju. Vljudno vprašam, do kedaj je čas za prihodnjo številko „Štajerca" rokopis poslati. Jaz zbral sem že več stvari, katere bodejo za Vaš list prav primerne (pasale). V zadnjem „Gospodarji" in „Sudsteirische Post" je nŠtajerc" parkrat notri! jaz tega nisem mogel za-braniti; vem pa za eno poročilo (notico), katero bi obema tema časnikoma tak strah naredilo, da ne bi nobeden teh časnikov nikdar več kakega poročila (notico) tako ali tako čez ..Štajerca" pisal. Gospod načelni urednik! Jaz potrebujem naj-prvo znesek 120 gld. (stodvajset) zakaj, razložim na željo natančneje. Bi-li jaz od slavnega vodstva ta znesek dobil, ako bi jaz po predpisu dolžno pismo od sebe dal, plačilno vsakega prvega dneva v mesecu po 10 gold, s 6 °/o obrestmi? Sem oženjen in imam zunaj hiše eno hčer, katero na dom ne smem upeljati in zdaj je priložnost, jo v en zavod dati (Ljubljano.) Ako je to mogoče, bil bi hvaležen, pravočasne vsakega prvega s poštno nakaznico 10 gld. in za vsako številko brezplačno (za „ Štajerca") 100 tiskanih vrst poročil iz Maribora in okolice poslati. Poročilo, katero bode strah napravilo, da ne bode noben časnik (namreč ^Gospodar" in „Sud-steirische Post") več »Štajercu" sovražen, pošljem precej po sprejemu odgovora, katerega prosim prej kot mogoče. Naslov prosim, da se naredi na dom, ker v tiskarno ni varno. /, vsem spoštovanjem udani Auguštin Janša Naslov: urednik ^Slovenskega Gospodarja." Auguštin Janša Marburg Schwarzgasse 8, I. St. Prav dobro! Tedaj vemo m i, zakaj »Gospodar" čez »Štajerca" „šinfa"! Ne, vera je v nevarnosti inslovenski narod tudi ne, ako nStajerc* samo 120 gld p^ača, potem dela urednik »Gospodarja" tudi za »Štajerca"! Cela »šinfarija" bila je torej samo zato, da se denar iz nasi z-p reša! Fej hudič! Ljubi »Slovenski Gospodar!" kar ti čez »Štajerca" pišeš, tega ti itak noben človek ne verjame in tvoja „šinfarija" ni niti enega vinarja vredna, velikomanj 120 gld. Ako ti toraj potrebuješ denar, išči ga kod drugot skup zgnati, saj je še veliko kmetov, ki so tako neumni, da tebi denar pošiljajo, od ^Štajerca" pa ti ne dobiš nič, če ga hvališ, ali pa če čez njega »šinfaš". Vojna v Južni Afriki. Barski predsednik Kriiger je izgubil baje zadnjo upanje, da bi dosegel v Evropi svoj namen, da bi pridobil kako velevlast, ki bi predlagala mednarodno razsodišče. Tudi v Holancliji je bil odbit. Baje ne pojde Kriiger nikamor več, nego ostane v Haagu, kjer počaka izid vojne. Kakšen bode ta konec, o tem seveda ni dvomiti. Lord Roberts je že v Kapstadtu, da se odpelje domov, lord Kitchener pa je prevzel nadpoveljnistyo z naročilom, da napravi bojem čim najhitrejše konec. Kitchener ni genialen strateg, pač pa previden in obziren. S tema dvema lastnostima je zatrl ustajo v Sudanu in zatrl bo jo tudi v Južni Afriki. V Johannesburgu je ukazal najostrejše odredbe, ker so simpatije meščanov do Burov še vedno večje, ko strah pred Angleži. Vso mesto je obdal s trnjevo žico, da ne more sovražnika nihče zalagati z živili. Razen tega je ustanovil posebne vrste čet, »Rand Rifles" iz angleških podanikov, ki žive že dalje časa v burskih republikah in jih zato poznajo dobro. Kitchener upa, da uženene s temi domačini Bure najhitrejše. Glavno pozornost obrača Kitchener seveda na Deweta, ki mu je nevarnejši ko vsi drugi barski poveljniki. Tega hoče ujeti, ker potem bo vojne res konec. General Knox, ki je bil parkrat že tepen, je Dewetu vedno zapetami. Prekoračil je tudi reko Caledon in preganja Deweta, ki je baje že utrujen. Dewet je sedaj blizu Rouxvilla. Angleži sol pustili živila za Coledonom. Detwet je baje obdaiv* od vseh tranij in ne more v Kaplandijo. Kakor že večkrat, obrača se tudi sedaj vsa pozornost časopisja na Deweta. Kriiger ni opravil ničesar pozitivnega, in če zaide še Dewet v pest Knoxa, je odpor Burov končan. Dogodki na Kitajskem. Kako lažnjive in brezvestne so kitajske oblasti, dokazuje najnovejše poročilo iz Pekina. Med tem, ko so se mirovna pogajanja že vršila ter so kitajski pooblaščenci poslanikom zatrjevali, da store Kitajci vse kar je treba, da se napravi ustaji in silovitostim ko nec, so v Kwei Hsu čengu usmrtili deset Evropejcev cev in več sto krščanskih domačinov. V Pekinn samem so nameravali boksarji 19. p. m. izzvati nove poulične boje, a se je namera preprečila. Cesarica vdova pa je baje tudi že izprevidela, da preti dvoru in dr žavi največa nevarnost, ako se hitro ne vrne v Pckin in se ne sklene rnir. Zato je Tungfuhsianga odstavila in obsodila glavarja boksarjev Yii-Hsiena na smrt Cesar se vrne v kratkem v Pckin. Poslaništva s« sezidajo zahodno tatarskega predmestja ter se obdajc z zidom in okopom. Večje operacije so sedaj nemo goče, ker vlada na Kitajskem silen mraz. Zunanje novice. Vsa rodbina zgorela Iz Vexjoja na Švedske« poročajo: Minolo noč je zgorela tu kmetiška hiša, i njej pa so zgoreli kmet, kmetica in četvero otrok Tudi neki drugi moški se je opekel tako, da je umrl Deček, ki je deklica. Žena Joška Horvata v Sotim je pred tremi tedni rodila zdravo in močno dete Babica je rekla materi, da je povila sinčka, zato s( otroka krstili za Joška. Ko pa je mati črez 6 dn vstala in otroka skopala, je videla, da je .loško — deklica. In preko noči je dobil Joško ime "— Julijami Milijonar — tat Pariška policija je zalotila mili jonarja Augusta Tevrota, ko je v družbi tatov kradel. Ter rotjeveleomikanmož najboljše pariške družbe,star 30 let Kradel je radi golega športa, ker ga je razburjenos prijetno zabavala. Prvič je kradel kot 19-letni mla denič. Kradel pa je 11 let. Imel je tikoma policij skega ravnateljstva svojo elegantno palačo in dasi j policija zaprla mnogo njegovih tatinskih tovarišev vendarle njemu ni prišla na sled. Končno pa so g zalotili s tremi drugimi tatovi. Branili so se in ubil celo nekega redarja, končno pa so jih vendarle užugal in zaprli. Milijonar — tat, ki krade za zabavo, je pač pristna prikazen novejšega življenja. Zakaj se je nekdo usmrtil. V New-Yorku se ji nedavno ubil zasebnik Herman, ter je kot vzrol svojega samomora navel v oporoki sledeče: Oženi sem se z vdovo, ki je imela odraslo hčer. V to dek lico seje zaljubil moj oče ter jo poročil. Oče mi je posta toraj zet, pastorka pa mačeha. Žena mi je rodila sina, kij je postal mojemu očetu svak, meni pa ujec, ker ja bil brat moje mačehe. Radi tega mi je bila moja lastna soproga ob jednem stara mati moje matere. Ob jednem sem bil mož svoje žene in nje vnuk, pa ker je mož stare matere človeku ded, sem bil jaz sam sebi ded. Da ne znorim radi tega groznega čudeža. se odrekam sam življenju. čvetero umorov. Nedavno ponoči so bili v Deču, v Zemunskem okraju, umorjeni 22-letni kmet Rakiča, njegova žena, mati in 2-Ietno dete. Rakiča so našli s sekiro ubitega v senjaku, babico z unukom na dvorišču, mlado mater pa v sobi. Morilci, ki še niso znani, so hišo oropali. Žrtve VOJne. Zadnji uradni izkaz izgub, ki so jih imeli južno afrikanski voji, izkazuje, da so do konca oktobra izgubili 46026 mož. V bitkah je bilo ubitih: 302 častnika in 2902 moža; vsled ran je umrlo: 89 častnikov in 893 mož; vsled nezgod so umrli 4 častniki in 145 mož — skupaj torej 553 častnikov in 10.145 mož mrtvih! Kot invalide so jih poslali 1422 častnikov in 33.077 mož v domovino. 200 kitov S0 ujeli pri Whitenesu na Islandiji minoli petek. S čolni so jih prignali do obrežja ter jih ondi pobili. Kmalu je bil ves zaliv krvav. Kite so pobijali z noži, kosami, cepi in bati. Vrednost ujetih kitov znaša okoli milijon gold.! Razne stvari. Iz Grab pri Središču. Dne 15. novembra t. 1. prišel je sem neki potujoči trgovec in se je nastanil v gostilni g. Terezije Sulek. Ta dan je bil sejem in zvečer je prišel v isto gostilno drugi potujoči trgovec, njegov že prejšnji znanec. Tukaj v obče znani trgovec Joško je nagovoril svojega znanca, naj se pri omenjeni gospe nastani kot trgovec. Ker pa s sobami odločenimi za trgovino, ima sedaj opraviti konzumno društvo v Središču, obrnil se je ta „ trgovec" na nje, in glej dne 17. novembra t. 1. prišli so v gostilno g. T. S. gospodje Fr. K o sel j, kaplan in tajnik, Ivan R a v š e 1, kot občinski predstojnik in načelnik in Franc Kolarič kot občinski svetovalec in odbornik tega društva, ter so naredili dobro pogodbo, da bo namreč najemnik vsakemu kupovalcu kateri bo skoz leto pri njem kupil za 200 K blaga, dal k novemu letu 16 K nazaj. To bi pa bilo težko mogoče! Potujoči ntrgovec" tudi ni vinarja naprej plačal, kar bi sicer moralo biti, a on je že vedel zakaj tega ni bil storil. Po narejeni pogodbi, katero so omenjeni gospodje z letošnjo dobro kapljico krstili, pozvali so mizarja Antona Kosi-ja z Grab, da bi se s trgovcem pogodil za delo vseh v trgovini potrebnih stvarij. Ko je pa omenjen mizar opazil, da ^trgovec" nima mnogo pod palcem, ni se dal opehariti. Potem je šel „ trgovec" k mizarju Rakuš-i v Obrez, in ta misleč, da bo dober zaslužek, pogodil se je ž njima za napravo vseh v trgovini potrebnih stvarij za 600 K. Pa tadi tukaj ni mogel „trgovecu ničesar naprej plačati, ker ni bilo od kod vzeti. Kakor smo pozneje zvedeli, bil je ta »trgovec/ tudi pri sv. Bolfenku in na Vitanu. Kak namen je tam imel, ni nam znano. V gostilni g. T. S. je bil popolnoma 4 dni, kjer je v družbi drugih gostov pošteno pil, tečno jedel in veselo kadil. Ko je hotel dne 20. m. m. oditi, rekel je krčmarici, da bo poravnal svoj dolg o novem letu, a ona ni bila s tem obetom zadovolna ter ga je odločno tirjala, naj plača svoj dolg. Drugi gostje so tega „ trgovca" spravili v tako zagrego, daje vender prišel do denarja in sicer na ta-le način: Sel je k občinskemu predstojniku v Obrez, kamor ga je spremil mizar Rakuša ter ga je navrtal za 20 Kron. Gospod predstojnik se je reveža usmilil ter mu posodil, kolikor je zahteval. S tem zneskom je trgovec poravnal stroške pri g. T. S. in odšel na železniško postajo, kamor ga je spremil mlinar Fr. Rakuša. Govori se. da je tudi tega spremljevalca obril za 10 K. Ta znesek mu je namreč omenjeni mlinar že v gostilni g. T. S. posodil, toda drugi navzoči gostje tega niso dovolili; trgovec je moral posojevalcu dati denarje nazaj a na poti jih je iz njega zvlekel, vsedel se na brzovlak, ter se odvozil vesel in zadovoljen na Ogersko, odkoder, mislimo, ne več na Štajersko pripihal. Gospodom odbornikom kon-zumnega društva v Središču bi pa svetoval, naj se ne dajo odslej ptičem brez perja slepariti.Tudi g. krčmarica naj dobro pazi, kake vrste ljudi bo imela odslej pod svojo streho po noči. Od sv. Andraža v Slov. goricah. Ker sem obrtnik, moram večkrat iti po svojem poslu in na potu srečata me tudi glad in žeja. 4. t. m. prišel sem v eno gostilno, da bi se malo pokrepčal, in res, dobil sem četrt vina in košček kruha. Tam jev bil na pol pečeni vinorejec in pripovedoval, da je „8tajerctt hudič, kar me je močno zabolelo in šele po daljšem boju sem spoznal, da je ta mož brž ko ne slaboumen. Pa on zgovoril se je na g. Kpserj-a, poštarja pri sv. Lovrencu, da je le on „Štajercu" rekel hudič. Ako je res g. Koser tak sovražnik kmečkemu listu „Stajcrcu" je pač pomilovanja vreden, ker kdor sovraži »Štajerca" tisti sovraži tudi kmečki stan in ubogo ljudstvo, od katerega živi vse. Tistemu mlademu vinorejcu pa ne morem zameriti, ker se mi zdi da ni vse tako, kakor bi biti moglo. Gospod Koser pa gotovo ne razloči, kdo da je kmečkemu stanu — hudič. Urednik ..Domovine" obsojen. Gospod Ante Beg, urednik, pisal je v .,Domovini11, da šparkasa v Brežicah boleha na nevarni bolezni, ki se ji pravi sušica, to, da je bolezen, proti kateri ni pomoči. Dalje piše, da že več let sem noben slovenski kmet ne dobi posojila, ampak samo bankerotni ljudje v .Brežicah, ter konečno pravi, da je šparkasa ž njenim denarjem pri kraju. Zaradi teh lažnjivih obdolžitev šli so udje odbora k sodniji in gospod Ante Beg stal je 30. novembra pred porotniki v Celji, kjer je bil obsojen na tri mesečni zapor, ker so se vse obdolžitve proti brežiški šparkasi kot izmišljene izkazale. Iz Konjic. Predzadnjo nedeljo vršil se je v tu-kajšni kaplaniji volilni škod. Navzoči so bili trije g. duhovni in 31 različnih mož. Gospod profesor Robič predlagal je po njegovi zmožnosti klaverno njega delovanje v državnem zboru. Trdil je, da se pač celo nič ne da doseči za kmečki stan. Na dalje je trdil, da — 8 — je on z vrsten kmečki poslanec, in da ja volilci, njegovega nasprotnega kandidata kmeta Kresnik-a ne bodo volili, ker Kresnika predlagajo in hvalijo vsi drugi časniki, „ Slovenski gospodar" pa ne. Ker so nevoljni kmetje precej ugovarjali, se je moral zbor po polurnem trajanju zaključiti. Napovedane veselice v čitalnici se niti ni jeden kmet udeležil, celo kmet Napotnik, škofov brat, jo je popihal kar ročno domu. G. Robič jo imel toraj dosti prostora. G. Robič-a trditev je resnična, ter če so taki zaspanci v državnem zboru ka-kakor je on, se gotovo ne da za kmete nič doseči. G. profesor Robič! javno Vas poprašamo, zakaj pa neki niste razodeli kmetom, da si Vi isti zapuščen kupljen vinograd daste popravljati in zasajevati na deželne stroške, to je na stroške ubogih kmetov. Vi g. profesor Robič! kot dober kmečki zastopnik, zakaj ne ukrenete, da bi se isti denar porabil za popravilo vinogradov ubogih kmetov. Več kmetom bi se lahko pomagalo. Vi itak dobavljate velikansko svoto po !>000 gld. na leto iz državne in deželne blagajne. Ali ni že dosti to. Zastopat je dobro v prvi vrsti samega sebe, ubog kmetic pa naj le trpi. Dajte odgovor nato prašanje, volilce ta stvar zanima, in vidijo Vaše dobro zastopstvo. Odgovorite pa v .,Štajercu", ker naprej vidno bi „Slov. gospodar" to stvar narobe prinesel in olepšal. Ti „Štajerc" pa si prošen, da g. Robič-a odgovor sprejmeš. Iz Šmihela nad Pliberkom. (Volitva.) Zmagali smo! Zmagali smo! vpijejo naši črni možje. Res je to, ah na kakšen način so zmagali, tega nam nikdo ne pove Od vseh volilcev prišlo jih je samo 32. In kateri so bili? To so bili cerkveni ključarji in še nekaj drugih, ki pa niso prav vedeli, zakaj so prišli. Da je to resnica, hočemo dokazati. Kmet pride ravno od volitve in liberalec ga vpraša: „Katere može si ti volil?" „Ne vem", odgovori mu klerikalec. "Jaz sem dal tisti listek katerega so mi naš župnik dali in kaj bojo ž njim storili tudi ne vem." ..Kaj pa bi ti storil, ko bi na tistem listeku zapisano bilo, da dobiš ti 25 batin po r . . . ? in povej mi tudi katere može so drugi volili", ga vpraša liberalec. Ubogi kmet ne ve kaj bi na to odgovoril in gre s kislim obrazom dalje. Velik zaslužek pri teh volitvah pridobil si je tudi liberalni (?) občinski tajnik Lovre II ume r, zakaj bomo povedali drugokrat. To je zmaga, še večja kot — angleška. Od SV. Lenarta. (Volilni shod.) Danes dne 9. decembra vršil se je pri nas volilni shod, ki sta ga sklicala kandidata gospod F. V r a č k o iz Orehovca in gospod J. W i s e n j a k iz Sloma, in sicer g. Vračko za kmečke občine, to je četrto kurijo in gospod Visenjak za splošno skupino, to je peto kurijo, katerega shoda se je udeležilo skromno računjeno, 350 do 400 volilcev, povprečno kmečkemu stanu pripadajočih oseb. Veliko pa se jih je moglo vrniti, ker je bilo prostora premalo. Zbrani volilci vzeli so res izvrstna predlaganja in razlaganja gg. Vračkota, Wisenjaka in Zadraveca z največjo paznostjo na znanje, in opetovano svoj izraz s štajerskim „Zivijo" potrdili. Ta pazljivost trajala je do konca brez da bi kdo kaj motil, če tudi je „Slov. Gospodar" svojim privržencem zabičil, da naj le pridejo na shod, da pa naj našim g. kandidatom posvetijo. Konečno bodi še povedano samo to, da so tudi tukaj se gotove osebe organizirale, da bi naš shod razpodile ter skoz to doseči hotele, da bi kmet o svojih rečeh govoriti ne smel. Pa goljufali so se. Kmetje zapomnite si to. 0 tem govorili bodemo pa drugokrat. Cesarjevo potrdilo. Njegovo Veličanstvo cesar, potrdil je zopetno izvolitev gospoda Franca Vračko-ta, državnozborskega kandidata, kot načelnika okrajnega zastopa gornje radgonskega. Loterijske Številke. Gradec, dne 7. decembra: 69. 67. 52. 51. 81. Tv^ELAVOD OSVEŽUJOČA Pl Vstanovljeno leta 1865. Vstanovljeno leta 1865, WILHELM SIRK-a naslednik v Ptuji priporoča PF* za božična in novo letna darila !3H svojo bogato zbirko vseli vrst igrač in galanterijskega blaga po najnižjih cenah. V zalogi imam vedno čevljarske potrebščine, jedilne priprave (Essbc- slecke) in kadilne priprave (Rauchrequisiten) i. t. d. Kakor vsako leto, je tudi letos za boljši pregled slavnemu občinstvu od 15. decembra izložba igrač in galanterije razpostavljena. — 9 — BST Dober sadni mošt 18 liter po 8 kr. se prodaja v žganj ski pivnici AX STRASGHILLa v PTUJU Kari Ackermann, urar v PTUJU, glavni trg, v gledališkem poslopju ima veliko zalogo ur, zlatih in srebernih reči. Ženitbene prstane vsake velikosti. Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila god-benih avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po najnižji ceni in proti jamstvu. Primerne službe išče učenec, kateri je letos sadje- in vinorejsko šolo s pohvalevrednim vspehom dokončal. On je nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožen, in je pred tem obiskoval tudi meščansko šolo. Vprašanja naj se pošiljajo na upravništvo »Štajerca" v Ptuju. Kdor hoče dobre blago in po nizki ceni kupiti, potrudi naj se v štacuno J, Kollens a v Ptuju, ka'eri priporoča veliko zalogo vsakovrstne ZilMSkC zaloge, kakor: nogavic«, rOUOOi« za otroke in odrasle. jaqcrske srajce in hlače, plišaste Rape, čevlje, šale za vrat in na glavo, dežne plašče, volneno in povoinato prejo /a strikati, blago za podla-go, trade in drobno blago, pripravo (Zugehor) za krojače in čevljarje. Izvrstne in najnovejše domače mline brez kamnov in valjerjev, s samodelujočem sitom za kuhinjsko, posebno pa za živinsko moko, jako trpežni, ki se dajo lahko goniti z roko, ali z vsako drugo silo, izpolnuje in prodaja od 75 gld. naprej, kakor tudi vse druge kmetijske stroje po najnižji ceni, ter rad natančno odgovarja slovensko ali nemško J o s. Božič, kmet v Vancivesi, pošta Grafenstein na Koroškem. G. SCHMIDLnovi nasledniki v C e 1 j i Rotovžka ulica I „zum Bischof Glavni trg 20 trgovina z sutaunim, rokotvornim, platnenim, drobnim tkanim in itovosegnim blagom. Največja in najstarejša zaloga šivalnih strojev in bicikelnov. Obrazci se brezplačano dopošiljajo in vsem zunajnim naročilam najhitreje in po vsem vstreže. rz XX s Craun $ Stigcr Celji. Trgovina z špecarijskim, koionjalnim blagom, sladčicam (delikatese) in mineralno vodo na debelo in drobno. XX §5 C. kr. priv. | tovarna za cement Trboveljske premogokopne drnžbe v Trbovljah priporoča svoj pri poznan o izvrsten PortUnd-Ccmcilt v vedno jednakornerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkriljajOCI dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in naj slovi tej Si h tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. Proda se zaradi preselitve ena hiša z zemljiščem, ki je najbolj pripravna za loncarijo in se nahaja v trgu na spodnjem Štajerskem, kjer je tudi okrajno sodišče. Vpraša se naj v Celji, Grubengasse 4. — 10 — Drogerija (lekarna dišav.) MAX WOLFRAM Maribor, gosposka ulica 33 priporoča vsakovrstna zelišča, dišave, Cvetove in druge potrebščine za hišo, živino in drago gospodarstvo. Jesihov esenc za napravo najmočnejšega jesiha. (Substance) esenci za mošt iz česar se napravi zdrava domača pijača. Čaj, rum, medicinska vina, zdravniška obve-zila in drugo kirurgično blago i. t. d. A d. Hochegerja glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorjev In lokomobil (Marienfelder Motoren- und Locomobilen-Fabrik) Dunaj Ulll 2 Josefstadterstrasse 64 nasproti postaje mestne železnice nJosefsUi(Uerstrasse." Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špiritom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja aH Vsak dan dobe se kopele v banjah,£pršilne in mrzle ko- 9 pele in vsaki torek, četrtek in soboto od 1 do 2 ure ) popoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper tr« ) ganje po udih in kosteh. } mmmzi Tranz IMeschi prej Max Ott, najpoprej Poskoschill, trgovina z železom, kovinami in orožjem, Florijanski trg V Ptuju Ungarthor ulica, priporoča: najboljše vrste štajerskega železa v kosih in za obroče, vsake vrste pleha. tirata in kovin, dele za vozove, dele za pluge, poljedelske stroje, medene (mesingaste) dele za vodnjake, orodje za peljedeljce, vinorejo in vsako obrt. fjf Nagrobne križe ~&$ pristno pozlačene po vsakovrstnih cenah. Pasamezne dele za vzidane štedilnike (špar-herde), plehnate in lite štedilnike, lite pis-kre, železne in kufraste kotle, kuhinjsko lito in plehasto emalirano posodo in drugo kuhinjsko orodje. Pohištvo in konjsko opravo, okov za stavbe, stare šine in traverze, verige, žeblje, šravfe in nete. Dalje strešni papendekel in plate za v zid (Isolirplatten.) Dbleke za gospode in dečke meri, najnovejši modi, in nizki ceni izdeluje solidno A. Masten v Ptuju. m so tndi na ogled vzorci najnovejših in trpežnih štofov, I stanovljeno leta 1842. V. Schulfink, v PTUJU, glavni trg priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, kakor kavo, sladkor, riž, rozine, vajn-perle, moko, petrolej i. t. d. po najnižjih cenah. — 13 — KARL MARK, iabriška zaloga klobukov Tegetthofstrasse 35 v Mariboru, Tegetthofstrasse 35 priporočam za jesen in zimo fine volnene in filcaste klobuke, nepremočljive štajerske lodnaste klobuke ocl gl. i.r>0 naprej. Klobuke za dečke po ceni. Največja zaloga vsakovrstnih filcastih COpatOV, visokih in nizkih od 90 kr. naprej, kakor tudi športne in zimske kape po vsaki ceni. Razen tega dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti da je izšel moj novi ilustrirani (s podobami) cenik, katerega toplo priporočam v pregled. ___________ zlatar, srebrar in optiker v Ptuju, crkvena ulica št. 6, priporoča svojo zalogo najnovejših, naj priprav nejši h in solidnih il a hitih kamcnoe, zlatnine, sreberninc itd., potem tudi svojo veliko zalogo zlatih, steber ni h, tttU- in nikelnastih Ut. Za vsako uro se več let jamči. baro lepOtijO in draflOtiiO kupuje po najvišji ceni, ali jih pa tudi Kamenja za drugo robo. U$ak00t$tna popravil* se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo. O O) u g t-« oŠ E| «a Na en u c L. m _ 03 i Lekarna pri zamorcu y Radgoni priporoča slednje zdravila: Za giht in rematizem (trganje po udih in vra-ženju) 1 flaška 50 kr. aH 1 krono. Kričistilen Čaj, 1 zvezek 30 kr. ali 60 vin. Krofgeist, 1 glažek 20 kr., ali 40 vin. Mazilo za krof, 1 ligelc 20 kr. ali 40 vin., posebno dobro sredstvo za krofe in debeli vrat. Prah proti bledenici, t škatelca 20 kr. ali 40 vin. Prah proti potnim nogam, 1 škatlica 40 kr.. ali 80 vin. Prah proti kašlju, 1 škatlica 20 kr„ ali 40 vin. Fina ribja mast, 1 flaSa 60 kr., ali l K 20 h. Kol odium za kurja očesa, flaša 35 kr. ali 70 h. Pflašter proti kurjem očesom, 1 Skatlca 30 kr., ali 60 vin., prav izvrstno sredstvo za kurja očesa z debelo kožo. Balsam proti ozeblini, 1 flaška 25 kr., ali 50 vin. Konjski prah, izvrstno za goltanec 25 kr., ali 50 vin. Mlečni prah za pomnoženje in poholjšanje mleka 20 kr., ali 40 vin. Svinjski prah proti perečem ognju in Črmnici 30 kr. ali 60 vin. HomejopatiČne kaplice za svinje proti črmnici 25 kr. ali 50 vin. Celtlne proti glistam, izvrstno sredstvo za velike in male 1 škatlica 25 kr. ali 50 vin., kakor vse sorte domače in vnanje špecijalitete. Razpošilja po pošti dvakrat na dan. Maks Leyror, lekarnar v Radgoni. * CD tO 3 I« II pa —> ■a n o _ ET.3 *2 ~E P i* v P 3D U3 O JOS. KASIMIR v Ptuju, florijanski trg Trgovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva „Reininghaus." Zastop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja „Generali" ustanovljeno Seta 1876. — Zaloga sladkorja, kape, taja,. Tlima, celega in zasekanega iueha, najmočnejšega ipifita za jc*ib, Žflanja, najboljšega olia, cementa, karbolineja, žgane smole, suhih in oljnatih tarb, firneža, xoepla, apno za klajo (Futterkalk), grenke SOli, SOde, Sajfe, živinske in druge kOftaČe i. t. d. po najnižji ceni. Josef Kolleiiz v Ptuju priporoča svojo mt* steklarsko in porcclaimo blago "*« posebno mednike (sodčeki za med), steklenice (Hase) za jesih in slatino, šipe za okna. Velika izbira posode Z* gOStilfte, OkOiR za podobe, pozlačeni« okvirov in osakoršnih lesenih in kovinskih reci, S. Friedrich v Ptuju, j poštna ulica št. 4, blizo posojilnice kupuje kosti, cape, staro železo, vsakovrstne kože in žito, vsakoršni fižol, veštajn (vinski kamen), kakor tudi kovinske odpadke po najvišji ceni. Johann Kramberger, poprej J. Deller v Radgoni, glavni trg, k „zlati kugi1' priporoča svojo bogato sortirano zalogo Špecerijskega, materijalnega barvarskega blaga. Velika zaloga Judendorfer, romanskega in portlantovega cementa. C. kr. prodaja pulfra, velika zaloga kapselnov in patronskih rorčk vsake velikosti, 14 — W. Blanke v Ptuji glavni trg štev. 6 i ogerska ulica štev. 6 nasproti nemški farni cerkvi, i nasproti veliki vojašnici. Tiskarna, knjigama, knjigoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi in pisarskimi potrebščinami na debelo in drobno. C. kr. zaloga šolskih knjig in zaloga kart. Vsaki čas velika zaloga vseh Šolskih Knjig v najnovejši izdaji kakor tudi trgOfskih opisoi'alnih knjig za trgovce, vseh pisalnih in šolskih potrebščin, Eichmann-ovih pisank in risank, pisanega in spilnega papirja v vseh barvah, pisalnega papirja in papirja za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; zapitkOP. papirnatih vrečic, papirja za zavijanje itd. itd. najboljše kakovosti in po nizkih cenah. QC" Na tlebelo in drobno. Zaloga vseh tiskovin za slavne župnijske urade, šolska vodstva, obč. predstoiništva i. t. d. v dvojnem jeziku in vseh vrst kancclijskib potrebščin po najnižih cenah. Izdelujejo se po ceni in hitro: trgOVSkC tiskovine za trgovce in obrtnike in sicer: pisma, zavitki z natisom tvrdk, računi, vizit- nice, naslovne Karte, pečatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe, štampilie iz kavčuha in kovine. Najbogatejša zaloga katoliških od škofljstva potrjenih molitvenikov v jako lepem vezanju in po raznih cenah. Pripowdne knjige v ^t&l ^M,ifanimi Novo I Mrtvi Gostač, Slovenski Šaljivec, Admiral Tegetthoff, Burska vojska, zelo zanimivo in lepo za Citati. Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma preskrbi. Ravnokar je došla; Graška kmetska pratika 1901 a 7 kr. — Slovenska pratika za i90i. leto a 10 kr. in 12 kr. 3j*F Razglednice v lajfiueiši svttlotiskovni izveršitvi poSUjam jaz za K 35.— 1000 komadov in potrebujem k narejanju samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jeziku. Gospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naročila. I^******************? \i Dr. H TREITL zdravnik v skupnem špitalu i^ v Ptuju. * Zobozdravnik, piplje zobe brez bolečin, £ plombira za i gld. in višje, stavi umetne £ zobe, tudi krone, mostke in cele čeljusti. s> -K -K Bratov Uray v Radgoni trgovina priporoča svojo veliko zalogo r£ 3 kovanega železa, pleha, drotnatih žebljev, £ nilatilnih mašin „GopIne", fct mašine za slamo rezati, vinske preše, >}t prešne vretene (sveče), traverse, železniške £ sije, šivalne mašine, grobne križe, kakor £ tudi cement po nizkih cenah. V najem iščem hišo za trgovino. Ponudbe naj se pošljejo pod; „B S. 47" poste re-stante Maribor. Močen fant se sprejme za učenca v pekariji pri KarlRegula, Celje. Ptujsko glasbeno društvo (Musikverein) proda po nizki ceni 5 prav lepih, dobro ohranjenih petrolejskih svetilnikov (lustrov) (SonnenlichtbrennerO Več pove gospod V. Scliulflnk v PtUJU. V Teržici pri Jurovci dobe se na Ružičkovi žagi vedno po najnižji ceni: drva za kurjavo in sicer: orehovi odpadki, žagovina in drevesna skorja za vinogradski kompost. On pa tudi kupuje vsakovrstne panje in les za sodarje v Ptuju, kakor tudi na žagi. Kari Jelovšek v Rogatcu proda 20 polovnjakov vina lastnega pridelka iz leta 1900 in 20 polovnjakov vina „Schillerer-ja iz 1898 in 1899 lela. Vse pristno in izvrstno blago. 15 — Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina „k zelenem vencu" v Ptuju kupuje zmiraj frišna jajca, med, čebelni vosek, maslo, krompir, čebulo, česen, vsake vrste fižol, posušene gobe, hren in drugo frišno zelenjavo, potem živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe višnje, suhe slive in jabolčne krhlje, dalje orehe, lešnike in vsakovrstno frišno s a d j e. Vse to po visokih cenah. „Stajerc" izhaja vsaki drugi četrtek, prinese najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu. Štajerc stane za celo leto s pošto vred samo 1 krono 20 vin. ali 60 kr. io izvodov stane na leto 6 krone 60 vin. s pošto vred. Naslov: „Upravitelj$tvo Štajerca v Ptuju." • WV^^FV^ ^^ ▼▼▼▼WWW WW ^^ FRANC KOSI, civilni in vojaški krojaški mojster V PTUJU pri vagi, blizu mosta (Wagplatz), K priporoča se cenjenemu občinstvu, visoko častiti duhovščini, slavnemu uradništvu za napravo JU oblek za gospode in dečke, za iz- t delovanje uniform po najnovejši modi in solidni izpeljavi, ter prosi $ft za prav obilen obisk. Nakupovanje (VisnegTi sadja, kakor: jabolka, kosmačke (Goldreinetten), kraljevke (Ananas), herbert, ledrar-ce, kisle čebulke za štrudel, mo-sanke in drugovrstne lepe obstoječe jabolke, dalje vsakovrstne jesenske in zimske hruške, frišne slive, kutne, grozdje, orehe in kostanj, zeljnate glave za ribati, belo repo, fižola repeličar, beli in črni fižol debelač. Za jesensko posetev pa priporoča: repincelnovo seme. zimsko špinačo, zimski peteršil in korenje Adolf Sellinschegg trgovina S špecerijo „k zelenem vencu" v Ptuju. Ustanovljeno leta 1752. Jos. Goriupp, usnjar ¥ Ptuju, Blirgergasse št. 11, najstarejša trgovina in isdelovalnica usnja za izdelovanje kož priporoča svoje izdelke najboljšega strojenja in pripravljanja vseh vrst po najnižjih cenah, kakor: Govejske in svinjske podplate, rujave, črne in gladke kože (juhtovina). kravje in telečje kože, ter telečje kožice (Kalbfelle), dalje šagrin. jirhovino, lakovino, kordovano usnje (Cordu- anleder) in vsakovrstno blago za čevljarsko potrebo, kakor platno file. cug. rinčice, pop, klince i. t. d. Skupujejo se surove kože, kravje, telečje, konjske, kozje in posebno svinjske, po najvišjih cenah. Sprejme se tudi en £»^ učenec. *3M tmmm — 16 — Dr. Rose balzami Praško domačo mazilo za želodec iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi [» je že več kakor 80 let občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega, prenavljanje pospešujočegfl in milo odvajočega učinka. Prenavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepčuje in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. 0C Po pošti razpošilja se vsak dan. "3M! Proti vpofiiljatvi K 2*56 se poSlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. h VARILO! Vsi deli anbalaže \ imajo zraven stoječo po-U stavno deponovano var-stveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan. Ako se vpožlje naprej gld. 158. se pošljejo 4/1 puSice, ali za gld. 1-68 6/2 pušic. ali za gld. 2-30 0/1 p«Sic, ali za gld. 2--I8 9/2 pušic franku na vse postaje avstro-ogei-ske monarhije. Glavna zaloga: lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja ,,pri črnem orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. RazpošNja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalfe in g. Hans Molitor-j v Celju pri M. Hauscher-ju in Otlo Šchwarzl-u; v Slovenskem Gradcu pri Gustav Uxa-tu. BHBKBBHHOHBBHflBMBB^HHlHi^lBfllBBI g Pozor gospodarji! o ,,Gloria" redilna krma za konje, /abranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre. „Gloria"začimbna krma za govedo, pospešuje prebavljanje, Čisti kri, zboljšuje in množi mleko. »Gloria41 prašek /a krmljenje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast. »Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 1*20, mali K 070, 5 kg v zavitku za poskus po pošti K 5— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno polrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. 5kg za poskns K 2—, 100 kg. K 22 — iz Dunaja. Vaselinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastih škatljah: Vi kg 60 h, 1 kg 1 K, 5 kg K 4-—. Rusko patentovano mazilo za usnje po '/'., kg K 1-10, 1 kg K 2—, 5 kg K 8.—. Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K 1 40, 100 kg 24-~, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug, Dunaj X. §W" Občuje se slovenski. **■ V najem ali na račun se odda trgovina z žganjem v Ptuju. Več pove gospod W. Blanke v Ptuju. Doktorja pi. Trnkoczyja H mnOflO let izvrstno preskuiena zdravila, redilna In dretetična sredstva, priporočena v stotinah zaHvalntc. priporoča In razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. Kaj ceneje se dobivajo, če se naroča po pojiti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s postnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnlm navodilom. Za Stcdilnegospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotiieže. malo- krvne, bledične, z» vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesio brc/močne, raz- draiujočc kave in ruskega čaja Doktor pl. Trnk6czyjev Kfllra fl claflni ftfll priporoča kot tečno, krepiino zdravo in najceneje a° "ldUU1 U*J k,„,ilno sredstvo. 6oljc kot sladna kava. Zavojček 1 4 kilo vsebine > 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czyja Xelodecne kaP'J'0O- Izborno sredstvo /a želodec. Deluje pomirjujoče, krepiino, bolest utežnjoče. tek vzbujajoče, čisti želodec in pospeinje pro teklenica 40 b, pol tutata 2 K, Kroglice, « Odvajalno, želodec Čistilne. Odvajajo blato brc* vseh bolečin, k.i-^^^^kor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah, Ubranjujoce je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapelje, napenjanja itd. Škatla 42 h, 4>« Škatlic 2 K 10 h. - Pocukrene kroglice. Škatla 80 h, tri škatle 2 K. Pisni P'Jucn' '" kalijev SOk 3li lOllŠČni Sirup, prirejen z lahko razt varljivi m ^^^^'^ipnenim železom, ulciujc kalcij, raztvarja sliz, lajia bol in kaidj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol mcata 5 K. DrCnilni al' Ud0V Cv^' CQIchtgelst) priporočljiv je kot boli utcSujočc, lajia-i^^^__jo£c drgnenje v krito, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drg-^iirnjc po dolgem hodu trt težkem delu. Steklenica 1 K, Sest steklenic 4 K SO h. Tinktura za kurja očesa, preskusnosredstvoproti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženiti, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, sest .steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, Živinorejcev itd obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke Živine, opozarjamo Iste possbno na doktorja pl. Trnkoczyja redllne pripravke ia živino. Varstvena znamka, Doktorja pl. Trnkdczja /ivitlftki jedilni prase* za notranjo rabo pri *'lvxnBiM-kra*ah, volih in konjih. Že blizu 50 lot z najboljšim uspehom uporabi je van, kadar krave nočejo Ircti, in da se zboljšnje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe I K, pet zavojčkov samo 4 K. FraŠiČil re(n(n' ™ krmilni praiek. Varstve-^^Jl^ano '" dictetičtfo sredstvo za pravice. Za notranjo rabo, sluti za tvorbo mesa in tollce. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Varstvena znamka POlOr! Ta prašek kskor tudi kakao sladni čaj se smeta prodajati v vsaki trgovini. Ako ju ne bi bilo dobiti v vaSi trgovini, pilite lifl gorenjo lekarno. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Križman UIXAAAJWAAJ^^^-^^-^« Tisk: VV. Blanke v Ptuju. i