Usmeritev in akcija komunistov v občini
Uresničujemo obet, ki smo ga zapisali v posebni prcdvolilni izdaji Naše skupnosti. Predkongresne priprave že mnogo me-secev sem razgibavajo komuniste in vse delovne Ijudi. Vedno tvorneje se vključujejo v reševanje problematike znotraj sredin, kjer delajo in živijo, ne pozabljajo pa tudi širših horizontov do-gajanj.
Zato naj nekoliko več spregovorimo o nedavni razširjeni seji komiteja OK ZKS Ljubljana Moste-Polje, ki se je je udeležil tudi predsednik CK ZKS France Popit s sodelavci. Razprav-Ijalci so poglobljeno ocenjevali družbenopolitične in družbe-noekonomske razmere v občini z vidika uresničevanja najpo-membnejših nalog občinske organizacije ZK in drugih organi-ziranih socialističnih sil. Njihove prispevke objavljamo neavto-rizirane v povzetkih.
Uvodne besede je spregovoril sekretar komiteja OK ZKS Ljubljana Mosle-Polje Dino Kodarin.
VOLILNE KONFERENCE
— ODRAZ
DRUŽBENOPOLITIČNEGA DELOVANJA
Kadrovske priprave na volilne konference smo začeli junija, ko je bil sprožen postopek evidenti-
ranja možnih kandidatov za vse organe ZK, organizacijske in vsebinske pa v septembru in ok-tobru. Na vsebinski potek volil-nih konferenc je odločilno vpli-
valo spoznanje, da potekajo v času, ko ugled ZK in notranjepo-litična stabilnost nenehno rasteta. Uresničevanje zakona o združe-nem delu je bilo v polnem razma-hu, vrstili so se referendumi in druge oblike osebnega izjavlja-nja, na katerih so delavci in ob-čani odločali o temeljnih vpraša-njih svoje samoupravne organizi-ranosti ter združevanju dela in sredstev na dohodkovnih osno-vah. Priprave na voBtve delegacij v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skup-nosti ob hkratni analizi delovanja delegatskega sistema so bile bogat prispevek k vsebinskemu poteku volilnih konferenc. Raz-gibano družbenopolitično življe-nje v tem predkongresnem ob-dobju je zahtevalo in še zahteva od komunistov, dn se dejavno vključimo v vse družbenopoli-tične procese in tako uresniču-jemo svojo idejnopolitično vlogo. Nadaljevanje na 6. strani
(NADALJEVANJE S 1. STRANI)
Ko analiziramo polek volilnih konlerenc, prihiijamo do novih spoznanj o mesui in vlogi OO ZK. v okolju, kjer delujejo. Osebni stiki s sekretarji insekretariatiobpripravah na volilne konference so veliko pri-pomogli k tcmu. Organizacije so se prepričale, da smo v stanju sodelova-ti, pomagati in da niso same pri reše-vanju svojih nalog. Sodelovanje pri pripravah volilnih konferenc je ve-liko prispevalo k tesnejši povezanosti občinskega komiteja, konference in njenih komisij z OOZK in član-stvom. Večino volilnih konferenc so člani komiteja, komisij pa tudi občin-ske konference obiskali in se aktivno vključili v njihovo delo.
Ugotovitve kadrovskih premikov so naslednje:
—  glede sestava občinske konfe-rence    smo   dosegli    dogovorjeno strukturo tako glede mladih kot žena in neposrednih proizvajalcev;
—  50%   sekretarjev   OOZK   je novih, mlajših. Med njimi je več de-lavccv in neposrednih proizvajalcev ter žena kot do sedaj, večina pa je že politično preizkušena, uspešna;
—  v sekrelariatih je več žena, ne-posrednih proizvajalcev in delavcev;
—  v vodslvih OOZK so mladi de-lavci, ki so bili sprejeti v ZK v letih po pismu izvršnega biroja  in  maršala Tita;
—  sleherni diplomant srednje po-litične šole je bil na nek način vklju-čen v aktivno delo ZK.
V komiteju je od 15 ostalo šest do-sedanjih članov. V njegovetn sestavu so trije neposredni proizvajalci, tri tovarišice, tovariš in prcdsedstva OK SZDL. lovariš, ki dela v teritoriaJni obrambi, dva tovariša iz vrst udele-žencev NOB, lovariš iz sestava ob-činske skupščine, tovarišica iz vrst prosvetnih delavcev, tovariši, ki so aktivni komunisti v SAPU, Intere-vropi, ŽG, Saturnusu, Gradisu, Ko-linski, Indosu itd. Gledali smo, da za-gotovimo ludi kvalitetne zahteve glede na aktivno delo in naloge.
Večina je mlajša med 25 in .15 leti. V sestavu sta tudi dva ekonomista, dva pravnika, gradbeni inženir. inže-nirorganizacijedela, trije diplomanti SP$, predmetna učiteljica (>edaj je v šoli v Kumrovcu), trije kvalificirani delavci in trije delavci skupnih služb.
Na 1. volilni seji OK ZK kot tudi na zadnji seji konference prejšnjega mandata smo med drugirn temeljito pretresli tudi idejnoinakcijskouspo-sobljenost občinske organizacije ZK. Pri tem smo izhajali iz spoznanja, da je merilo uspešnosti in učinkovitosti politike ZK njena dejanska prisot-nost v samoupravnih družbenih pro-cesiti. V preteklem obdobju je ZK v na.ši občini stalno krepila svojo druž-benopolitično vlogo in širila svojo aktivnost na vsa področja družbe-nega življenja. Ta krepitev se je odražala v nenehni kadrovski in or-ganizacijski rasti ter v idejni uspo-sobljenosti pretežnega dela članstva za aktivno poseganje v družbena do-gajanja. S tem smo ustvarjali po-trebne pogoje za aktivnejše in vpliv-nejše delovanje komunistov v zdru-ženem delu, krajevnih skupnostih in delegacijah. Tako smo se vključili v razvijanje takšne ZK, ki je sposobna mobilizirati celotno članstvo za kon-kretne akcije na čelu delavskega ra-zreda.
Organizacijska
rast za idejno in
akcijsko enotnost
Z ustanavljanjem novih osnovnih organizacij ZK v TOZD in KS smo ustvarjali možnosti za aktivnejše vključevanje komunistov v reševanje konkretnih vprašanj in za njihov učinkovilejši idejnopolitični vpliv pri reševanju problemov delavcev in de-lovnih Ijudi. V osnovnih organizaci-jah so se povečale aktivnost in idej-nopolitične akcije. Akcijska mobil-nost osnovnih organizacij se je, ozi-roma se odraža v stalnem obravna-vanju odprtih družbenopolitičnih vprašanj, sprejemanju v ZK, idejno-političnem usposabljanju predvsem pa širitvi politične frontne akcije vseh družbenopolitičnih subjektov.
Krepitev idejnopolitične in akcij-ske vloge ZK je najtesneje povezana s povečanjem števila osnovnih orga-nizacij in članstva ZKS.
Splošna gibanja pri sprejemanju v ZK so spodbudna. Problem pa pred-stavljajo ponovni sprejemi. Tu gre za starejše revolucionarje in udeležence NOB, ki jim je v obdobju liberalizma prenehalo članstvo v ZK v različnih okoliščinah, za katere največkrat niso bili sami odgovorni, pa obstajajo pogoji ali izražajo sami željo po vrni-tvi v organizacijo ZK. Pri tem smo imeli nekaj uspehov, vendar bo treba akcijo nadaljevati in k njej pritegniti organizaciji ZZB NOV in ZRVS.
S povečanjem števila članstva se še ni okrepila vodilna revolucionarna idejnopolitična vloga ZK v vseh oko-Ijih. Zaskrbljujoč je delež indivi-dualnih kmetijskih proizvajalcev in zasebnih obrtnikov.
Združeno delo na novih osnovah
V  prvi fazi uresničcvanja ustave smo usmerjali našo aktivnost v kon-slituiranje vseh samoupravnih druž-benih subjektov v občini v skladu s predpisi,  sprejetimi  na  podlagi  že pred ustavo uveljavljenih amandma-jev. To velja za obdobje od decem-bra 1973dosredineleta 1975. Delo-vanje   ZK   pri   ustavni   preobrazbi združenega dela je bilo dobro oce-njeno.
Preobrazba združenega dela v skladu z ustavo pa je privedla v neka-terih sredinah dozaostritveodnosov. Vir teh zaostritev je bil največkrat povezan z nerazumevanjem bistva družbenoekonomskega položaja de-lavca, opredeljenega v ustavi, s pro-blemi v zvezi z razdelitvijo sredstev med novoustanovljenimi TOZD in na tej osnovi porajajočih se dohod-kovnih odnosih kot prevladujočim odnosom med TOZD in drugimi družbenimi in samoupravnimi sub-Ijekti. Predvsem so se zaostrila ta vprašanja na relaciji TOZD — skupne službe.
V   nekaterih  primerih  pa  so  se TOZD začele obnašati podjetniško. Odražalo se je lo v zmolnem pojmo-vanju narave družbenih sredstev za proizvodnjo in s temi sredslvi ter z združenim delom pridobljenega do-hodka. Bili smo priče obdobju, ko se je začela širiti ideja o skupnem lastni-škem odnosu z odločno idejnopoli-tično akcijo, ki smo jo nadaljevali z obravnavo osnutka zakona o združe-nem delu in jo vodimo še sedaj, ko je v središču naše pozornosti uresniče-vanja tega zakona.
Če velja za prvo tazo uresničeva-nja ustave osredotočenje naše aktiv-nosti na konstitutivno problematiko, potem lahko govorimo o drugi fazi, ki zajema obdobje od začetka javne razprave o osnutku zakona o združe-nem delu do danes kot o obdobju de-janskega spreminjanja osnov in od-nosov v združenem delu. Z akcijo »120«, ki je bila v naši občini razšir-jena na celotno združeno delo. smose poglobljeno lotili družbenoekonom-skih osnov poslovanja in odnosov v združenem delu. Začeli smo široko družbeno aktivizacijo in ustvarili ugodno politično ozračje za kon-kretno družbeno preobrazbo zdru-ženega dela. Seveda ne moremo še govoriti o pomembnejših rezultatih. Bili bi, blago rečeno neskromni, če bi priznali, da poteka stvarno spremi-njanje odnosov v združenem delu nekoliko počasneje, kot smo predvi-deli ali kot bi želeli.
Organizacijske in politične pri-prave na izvajanje zakona o združe-nem delu so stekle v dogovorjenih rokih in obsegu.
V  občini smo zabeležili procese organizacijske   preobrazbe   združe-nega dela, ko so v enovitih delovnih organizacijah   jstanavljali  temeljne organizacije (Papimiea Vevče, Pe-rutnina Zalog), obstoječe TOZD so se delile v več novih (Zito, Kolinska) ter reorganiziranje dosedanjih po-slovnih  enot v TOZD  (Volan  — TOZD    Servis,    Slovenija    Sadje.
TOZD — Hladilnica Zalog), obliko-vanje sestavljenih organizacij zdru-žerega dela na novih osnovah (Emona, SAP-Viator, Mercator) ter povezovanje v poslovne skupnosti. Se posebej velja omeniti pomemb-nost združevanja dela in sredstev med delavci TOZD SAP-Viator, ki pomeni v tem pogledu velik politični uspeh delavcev teh TOZD.     ¦
Ugotavljamo, da pri uresničevanju zakona o združenem delu zaosta-jamo glede oblikovanja dohodkov-nih odnosov in izpeljave svobodne menjave dela, da pa dosegamozado-voljive rezultate pri samoupravni or-ganiziranosti združenega dela. V za-vest delavcev prodira spoznanje, da delajo in gospodarijo z družbenimi sredstvi kot rezultatom podružblje-nega minulega dela. To pomeni trdno jamstvo za uresničitev preo-brazbe združenega dela na novih do-hodkovnih osnovah in po samou-pravni demokratični poti.
OK ZK bo še obravnavala uresni-čevanje zakona o združenem delu. Preverjala bo, kako izvajamo pro-grame o uresničevanju tcga doku-menta, kako izpolnjujemo zakonske roke o ureditvi problematike v zvezi s pridobivanjem prihodka in delitvijo dohodka ter osebnih dohodkov na novih osnovah, dogovarjali pa se bomo tudi o nadaljnjih nalogah.
Kljub primerom prelirane naglice pri pripravi osnutkov in predlogov ter pri organizaciji razprav in spre-jemanju samoupravnih aktov, kol jih rokovno zahtcvajo dolučila zakona o združenem delu, ocenjujemo, da so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi izvajuli program uresničevanja zakona celovito in od-govorno. Ob izteku zakonskih rokov zato za sedaj ni posebnih formalnih težav in s tem v zvezi ni bilo polrebno izvajati zakonskih sankcij. Seveda pa to ne pomeni, da je kvaliteta vseh sprejetih saHioupravnih aktov zado-voljiva.
Preobrazbe družbenoekonomskih odnosov v skladu z zakonom o zdru-ženem delu nismo nikoli obravnavali ločeno od prizadevanj za stabiliza-cijo gospodarstva. (O tem glej I. le-tošnje št. Nsk: V ospredju interesi delavskega razreda).
Socialna
in komunalna
problematika —
predmestnih Most
ni več
Nadpoprečna rast števila prebival-stva naše občine je odprla mnoge probleme, ki jih ob programiranju stanovanjske gradnje nismo predvi-deli. Nekdanji predmestni značaj Most se spreminja mnogo hitreje kot zavest nekaterih struktur v Ljuhljani. ki pomembno vplivajo na razvoj mesta.
Naša občina ima v Ijubljanski kot-lini najbolj neugoden geografski po-ložaj. Predstavlja mrtev žep, ki se ga, razen železnice, izogibajo vse druge prometne zveze, predvsem ceste. Tako v občini vedno bolj postajamo »odlagališče« težkili, množičnih to-vorov, nezanimivi za trgovino, ser-vise in številne drbbne dejavnosti, ki jih vsakodnevno potrebujemo.
Del območja naše občine je bil pred vojno tipično predmeMje, in to v slabem pomenu besede, del pa va-škega značaja z majhnimi kmeti, ki so se razslojevali in vedno bolj posta-jali proletarS: V celem obdobju stare Jugoslavije, razen šoie v Polju in Zeleni jami (V. Pregarc) ni bilo zgrajeno niti eno javno poslopje ali pomembnejši objekt. To pa so res bili tudi pomembni vzroki velike re-volucionarne razgibanosti in upora proti takratnemu sistemu in malo-meščanski miselnosti, ki sta revne vedno bolj tlačila v revščino in nera-zvitost, bogate pa delala bogatejše.
V prvih obdobjih povojne pospe-šene stanovanjske gradnje so tu gra-dili predvsem manjša stanovanja, v katera so se naseljevale delavske družine. Po drugi strani pa je bilo znano, da so se v občino le neradi na-seljevali Ijudje iz drugih predelov Ljubljane. Moste so bile še vedno na slabem glasu kot predmestje in uma-zan industrijski kraj, zato bi to lahko škodovalo »ugledu uglednih meščenov«, če bi se preselili na to obrobje mesta. To pa je medtem po-stajalo mesto, vsaj po številu prebi-valstva.
Te   razmere  so  se  sicer  začele
izboljševati, vendar nas je hitra sta-novanjska gradnja v zadnjem ob-dobju zopet pritisnila nazaj. Zopet so zgrajena pretežno manjša stanova-nja in tudi pri gradnji novih stano-vanj smo priče pojavu, da gradimo
daleč največ manjših stanovanj v Ljubljani.
Značilnost so tudi samski domovi, saj smo imeli ob koncu prejšnjega leta skoraj ().()()() samskih postelj (vsa druga Ljubljana jih ima nekaj čez 7.000). Posebno značilno je šte-vilo samskih postelj za KS Nove Jarše, saj predstavljajo samci 17% vsega prebivalstva.
lz vseh teh dejstev sledi, da je struktura  prebivalcev   naše  občine
drugačna kot v drugih predelih Ljub-ljane. To nujnovpliva na stališča, in-terese in težnje, ki se često razliku-jejo od potrebnih enotnih stališč Ljubljane. To po drugi strani pome-ni, da morajo imeti tudi drugi predeli Ljubljane večje razumevanje za naše probleme in sodelovati pri njihovem odpravljanju.
Kajti upoštevati moramo dejstvo, da se bodo z vedno večjim vplivom ter sodelovanjem delovnih ljudi in občanov na odločitve, za kar se bo-rimo, ožji interesi ostreje izobliko-vali in povzročali še večja nesoglasja, oziroma medsebojna nasprotovanja. Zato moramovzroke, ki topogojuje-jo, s skupnimi močmi čim hitreje od-pravljali.
Število prebivalstva v občini se je v zadnjih 15 letih skoraj podvojilo: od 32.000 na skoraj M).O(H). Pri tem pa lahko ugotavljamo, da se je število zaposlenih le počasi večalo. Ob tej hitri rasti prebivalstva je močno zao-stajal ves drugi razvoj. Če smo bili pred 15 leti na dobri poti, da opra-vimo komunalno zaostalost, zmanj-šamo primanjkljaj objektov družbe-nega standarda in se približamo po-prečju ostalih predelov mesta, lahko danes na vsakem koraku ugotavlja-mo, da na teh področjih spričo večjih potreb postajamo vedno bolj nera-zviti. Novih objektov za potrebe splošnega družbenega standarda — razen nekaj na športnem področju in več šol ter vrtcev iz samoprispevka — nismo zgradili.
To bremfe vedno bolj pritiska, dela nas nestrpne in kritične do vsega ra-zvoja okoli nas. Zatosmo včasih oka-rakterizirani kot »lokalisti«, kar je tudi najuspešnejši način za politično diskvalifikacijo.
Vendar nismo lokalisti in se zave-damo tega, da se ne moremo zapirati v svoje meje, kajti to bi pomenilo konec koncev tudi lastno nazadova-nje. Lokalistična stališča do posa-meznih vprašanj so bolj samoo-brambni mehanizmi proti elitistič-nim in apriorističnim stališčem, s ka-terimi se srečujemo, ker se drugačc takim težnjam pač ne znamo upreti.
Da nismo lokalisti, smo in vedno dokazujemo. Nikdar nismo protesti-rali proti za vsc mesto pomembnim rezervatom. Vemo, da so na ob-močju občine najpomembnejši viri pitne vode, rezervati za čistilne na-prave, vetno, da velike površine ob-
segajo prometne naprave (železni-ca). Zavedatno se tudi njihovega pomena, zato jih podpiramo in sa-moupravnopristajamo na vrsto neu-streznih pogojev. Politično zrelo sprejemamo tudi obremenitve ali zbiranje sredstev za vse nujne, vse-meslne. torej tudi naše potrebe, če-prav se sredstva prelivajo na druga obmofja, kot napr. za cesie. Še več, prvi smo /ačeli reševati cestni pro-blem Ljubljane. Z zgr;;ditvijo oz. dokončanjem Kajuhove ceste in obeh mostov smo začeli ustvarjati notranjo Ijubljansko obvoznico.
Komunisti sc s stanjem, kakršnega ugotavljamo, ne moremo sprijazniti. Treba bo vložiti veliko naporov. da odpravimo predvsem naše slabosti. ki po svoje prispevajo k takšnemu stanju, in analizirati nekatera objek-tivna dejstva, ki to pogojujejo. Spričo razvoja in stanja ne bomo mogli več pristati, da smo pač v neka-terih pogledih peta oziroma zadnja občina v Ljubljaiii, ki občasno kot proletarska občina, kot občina, ki njen močan in osveščen delavski ra-zred v kritičnih trenulkih brani in predstavlja politično oporo napred-nimsilam naše družbe v boju zoper tchnokratizem, birokratizem, libera-lizem, malomeščanstvo in druge po-
jave, ki ovirajo razvoj samoupravne demokracije. Na vse to smo sicer po-nosni, vendar bo lahko naš ponos še večji, če bomo kot občinska skupnost delovnih Ijudi in občanov več prispe-vali k skladnejšemu razvoju mesta in uveljavljanju njegovih in naših inte-resov kot občanov, kiživimo v Ljub-ljani.
Po kritični oceni volilnih opravjl je spregovoril
O ljudski obrambi in družbeni samozaščiti
Družbenopolitične organizacije in skupščina občine ter zlasti Zveza komunistov so s svojo aktivnostjo prispevale k izrednemu napredku na področju podružbljanja Ijudske obrambe in družbene samozaščite v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Pri večini de-lovnih Ijudi in občanov je dosežena potrebna politična zavest, da je nujno varovati in braniti pridobitve socialistične revolucije in mirni na-daljnji razvoj našega socialističnega samoupravnega sistema. Pri tako ob-sežni nalogi pa ugotavljamo, da še ne moremo bili v celoti zadovoljni z or-ganiziranostjo in opredelitvami kon-kretnih nalog, ki naj bi jih izvrševali delavci v organizacijah združenega dela ter delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih, naseljih, uli-cah in večjih stanovanjskih blokih. Kljub temu, da so v večini organizacij združenega dela in krajevnih skup-nostih izdelali in obravnavali poli-tične varnostne ocene, nismo z njimi v celoti zadovoljni, ker so še vse pre-več posplošene. Ugotovljenemu sta-nju še ne sledijo dovolj konkretne akeije ali ukrepi za odpravo negativ-nih pojavov. Tudi v družbenopolitič-nih organizacijah se pri programira-nju dela ne upoštevajo dovolj ugoio-vitve iz politično varnostne ocene ra-zmer, kar povzroča, da njihovo delo ni vedno naravnano v odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti.
V rrnogih naseljih ne obvladu-jemo dovolj političnovarnostnih ra-zmer tudi zaradi slabosti v predpisih ob prijavah in odjavah prebivališča, kar ima lahko v dani situaciji nega-tivne posledice.
Menimo, da smo vse preveč anga-žirani i. izdelavo najrazličnejših do-kumentov in načrtov in da nam ob poplavi papirja primanjkuje drago-čenega časa /a neposredno delo i. Ijudmi in njihovo usposabljanje za delovanje v različnih situacijah, ki jih vseh naprej ni možno predvideti.
Predsednik CK ZKS France Popit je spregovoril o v.seh pomembnejših področjih delovanja komunistov.
Stanovanja —
stanovanjske
skupnosti
Glede stanovanjske politike bi bilo dobro, da bi zbrali vso problematiko — s tem da se v prvi fazi ne bi ozirali na obstoječe predpise, ampak pogle-dali, kako rešiti to problematiko na način, da bo prikazan interes tistega, ki bo stanoval ali že stanuje v nekem stanovanju. Gre za stanovanjsko go-spodarjenje, kar je bistveno vpraša-nje. Stanovanja po takem konceptu, kot so štepanjska, bomo gradili še naprej. Izdelati pa velja program, iz katerega bo razvidno, kako bo taka skupnost organizirana v KS. Ko imamo koncept, se prijavijo intere-senti — bcxlisi posamezniki ali de-lovne organizacije za svoje delavce. Ti bi sestavili interesno skupnost, ki naj bi gradila tako stanovanjsko na-selje: razpisala načrte in oddala gradnjo najboljšemu ponudniku — gradbenemu podjetju itd. Tako bi bil prisoten večji interes porabnikov bodočih stanovanj; podrugi strani pa bi preprečili pretirano zahtevno vlogo projektantov in urbanistov ter čestokrat monopolni položaj nekate-rih gradbenih podjetij. Pri nas na-mreč še vedno prevladuje stanje, da arhitekt participira od vrednosti pro-jekta. Stremeti pa je treba, da bo ar-hitekt plačan od kvalitete projekta, njegove  tunkeionalnosti,  cene  idr.
Gradbena podjetja in cene
Pri izvršnem svetu je institucija, ki odobrava cene gradbenih storitev. V bistvu gre samo za cene zidanja. ne pa za to, da bi začeli v gradbeništvu tudi racionalnejegospodariti. Tu ob-stajajo še velike rezerve in v njih tudi možnosti za pocenitev gradenj. Teh stvari pa ni mogoče urediti, dokler se bodo preprosto dajale privolitve in pritrditve na cene. Res je, da gradbe-niki lahko rečejo, naj so potem zadr-žane cene gradbenega materiala, toda nekje je treba pričeti, kajti če bomo še naprej ubirali dosedanjo pot, potem v gradbeništvu ne bo ni-kakršnega interesa po dvigu produk-tivnosti. Slišati je očitek, da v drugih državah lahko dosežejo večjo pro-duktivnostvgradbeništvu.kjerdase, recimo, le telefonira, pa se dobi ce-ment in druge materiale, medtem ko se pri nas tega ne dobi, oziroma je potrebno čakanje. Najbrž teh stvari ne bo moč bistveno hitreje reševati, če na sedanje stanje ne bo storjen do-ločen pritisk.
In kaj je z izdajanjem raznflidovo-Ijenj in odobrenj (lokacijskih, upo-rabnih)? Na tem področju bi morali v občini povedati, kako stvari urediti, da bodo čim hitreje stekle, ne pa da se komplicirajo, kajti prav to po-dročje je izgovor tistim. ki gradijo na črno, češ da ne dobijo pravočasno lo-kacij in podobno. Ne glede na pred-pise moramo predlagati najracional-nejše rešitve, ki bi vodile do čim hi-trejše in čim cenejše gradnje stano-vanj. Prav bi bilo, da bi se kot komu-nisti zavedali tega, oziroma ker to ni samo problem vaše občine — da bi mestni komite sklical problemsko konferento o teh vprašanjih. Na tem področju bi bilo treba sprejeti neka-tere ukrepe tudi s strani mestne skupščine.
Ze pri prvem samoprispevku smo bili proti temu, da bi sredstva kon-centrirali v eni blagajni in iz nje fi-nancirali projekte. Normalneje bi bilo npr., ko iz teh sredstev gradimo vrtec, da bi zainteresirani, ki bodo dali svoje otroke v ta vrtec, formirali interesno skupnost ali gradbeni odbor, ki bi vodil gradnjo vrtca. Pred tem pa bi bilo treba določiti višino sredstev za gradnjo, in sicer ne sred-stev v celoti, ampak naj bi razliko do potrebnih sredstev prispevali samoi-niciativno ljudje sami (prostovoljno delo, zbiranje sredstev iz drugih virov itd.)
Urbanizem se res dostikrat pona-ša, kot da je sam sebi namen, ne pa da je v funkciji delavca v temeljnih or-ganizacijah združenega dela in kra-jevnih skupnostih. Delavec bi moral imeti svojo zastopstvo v tem druibe-nem organu, in sicer pri LUZ ipd. prek delegacije v krajevni skupnosti ali občinski skupščini.