Gibanje števila in deleža starejšega prebivalstva v Sloveniji Author(s): Aleksander JAKOŠ Source: Urbani Izziv, No. 11 (april 1990), pp. 51-52 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179904 Accessed: 31-08-2018 09:32 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 09:32:43 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV predstavitve dela Ul St. 11 /1990 Aleksander JAKOŠ Gibanje števila in deleža starej šega prebivalstva v Sloveniji Zaradi zniževanja štcvila rojstev in vedno daljše življenjske dobe je praktično cclotno Evropo in ludi večji dcl razvitega světa zajel zelo intenziven proces staranja prebi- valstva. Staranje prebivalstva se kaže v vedno večjcm številu starejših prebivalcev, še bolj pa v njihovem deležu v celotnem prebivalstvu. Ta proces velja za vse eropske državě, še bolj izrazit pa je v posameznih delih držav ali pri specifičnih sku- upinah prebivalcev. To je v Sloveniji še posebno nazorno v tradicionalnih območjih odseljevanja, kajti kjer se je mlajše prebivalstvo odselilo, sedaj tudi ni rojstev, s tem pa skupno število prebivalcev nazaduje, med- tem ko se povečuje delež starejšega prebivalstva. Zelo nenormalno visok paje v Sloveniji na primer tudi delež starejšega prebivalstva pri kmečkem prebivalstvu. Namen tega kratkega prispevka je predvsem prikazati nekatere no- vejše spremembe v številu in deležu starejšega prebivalstva v Sloveniji. Starejše prebivalstvo nam pomeni prebivalstvo, ki je staro 65 let in več. Prav zaradi intenzivnega procesa staranja pa se v demografiji vedno bolj pojavlja kot posebna skupina tudi število prebivalcev, starih 85 let in več. Tako na primer v projekciji prebivalstva, ki smo jo izdelovali na inštitutu leta 1983 za potrebe projek- ta Slovēnija 2000, kot najvišjo sumar- no skupino navajamo samo prebivalce, starejše od 65 let, v novejši projekciji pa tudi za skupino 85 let in več. Število prebivalcev, starejših od 65 let, je v Sloveniji po voj ni naraščalo do leta 1980, po tem letu paje število prebivalcev, starejših od 65 let, nekaj časa celo upadalo. Gre nekako za desetletno generacijo, ki je bila v primerjavi z ostatimi generacijami zelo maloštevilna. V obdobju 1980- 1990 so namreč v skupino prebival- cev, starejših od 65 let, vstopali prebivalci, rojeni v letih 1910-1920. Zaradi prve svetovne vojně in tudi ostalih tedanjih polit ičnih sprememb v Sloveniji so bile to po številu šibkejše generacije. Že tako šibke generacije pa so bile ponovno prizadete med drugo svetovno vojno, saj so bili ti prebivalci ob začetku vojně stari dvajset do trideset let in prav med njimi so bile žrtve zopet največje. V letošnjem letu izdelujemo novo projekcijo prebivalstva Slovenije, ki naj pokaže nekatere novejše demo- grafske spremembe v Sloveniji Po letu 1981 je v Sloveniji število rojstev začelo zelo hitro upadati, hkrati pa se je několiko znižalo tudi doseljevanje v Slovenijo. S tem je začelo skupno število prebivalcev naraščati počasneje, še hitreje paje naraščal delež starejših prebivalcev. Za izdelavo nove projekcije prebivalstva smo v okviru delovne skupině pri Závodu za družbeno planiranje SR Slovenije ocenili bodoči pozitivní migr acij ski saldo Slovenije, Vojka Šircelj iz Zavoda za statistiko SR Slovenije paje izdelala tudi novejše koeficiente rodnosti in doživetja. Na tej osnovi je bila iz- delana nova projekcija prebivalstva, ki sem jo několiko podrobneje představil v prejšnji številki. CILJNA PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1989-2000 število prebivalcev in doseljenih % prebival. SRS LETO SKUPAJ 65 85 MIGR 65 85 1989 19% 678 208 753 15 013 Õ 1^46 Õ/75 1990 2 004 994 211771 15 059 4000 10,56 0,75 1991 2 012 836 215 408 15 141 3800 10,70 0,75 1992 2 020 223 219 391 15 437 3600 10,86 0,76 1993 2 027149 223 697 15 627 3400 11,04 0,77 1994 2 033 666 228 656 15 943 3200 11,24 0,78 1995 2 039 774 233 382 16 320 3000 11,44 0,80 1996 2 045 489 240 004 16 697 2800 11,73 0,82 1997 2 050 818 245 243 16 758 2600 11,96 0,82 1998 2 055 787 250 539 17114 2400 12,19 0,83 1999 2 060 333 255 000 17304 2200 12,38 0,84 2000 2 064 450 259 085 17 316 2000 12,55 0,84 2001 2 068 157 262 684 16 218 1900 12,70 0,78 2002 2 071431 266 474 14 552 1800 12,86 0,70 2003 2 074 208 269 381 13 155 1700 12,99 0,63 2004 2 076 345 272135 12 273 1600 13,11 0,59 2005 2 077 737 274 975 12685 1500 13,23 0,61 2006 2 078 241 277800 13 477 1400 13,37 0,65 2007 2 077 863 279 808 14 476 1300 13,47 0,70 2008 2 076 617 282621 15 399 1200 13,61 0,74 2009 2 074 499 284928 16 319 1100 13,73 0,79 2010 2 071587 284 79Í 16 983 1000 13,75 0,82 51 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 09:32:43 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Št 11 /1990 Marija VOVK Načrtovanje za značilne skupině prebivalstva V tem příspěvku nas prcdvsem zanima, kaj pornem ta nova projek- cija za starejše prebivalstvo. Po tcj projekciji bi se število prebivalcev, starejših od 65 let, povečalo od 208.753 v letu 1989 na 259 085 v letu 2000 in na 284.791 v letu 2010. Znižana rodnost in manjše dosel- jevanje v Slovenijo praktično nimata vpliva (vsaj kakih 30 let - dose- ljevanje - ali 65 let - rodnost) na skupino prebivalcev starejših od 65 let, zato je delež te skupině v celot- nem številu prebivalstva naraščal še hitreje kot pa absolutno število. V letu 1981 je bil delež prebivalcev, starih 65 let in več, v všem prebivalstvu 11,34%. Zaradi manj številne generacijc, kar je posledica oběh vojn, seje do leta 1989 ta delež znižal na 10,46%, nato pa bo hitro naraščal do leta 2000 na 12,55%, do leta 2010 pa se bo povzpel že na 13,75%. Gibanje števila prebivalcev starejših od 85 let, zopet kaže vse značilnosti manj številne generacije, toda z dvaj- setletnim zamikom. Število prebival- cev v tej starostni skupini bo narastlo od 15.013 v letu 1989 na 17.316 v letu 2000. Sledi zelo močan padec kot posledica oběh vojn (12.273 v letu 2004), nato pa bo število zopet narastlo na 16.983 v letu 2010. Novejša projekcija prebivalstva Slovenije predpostavlja počasnejšo rast števila prebivalcev. To pa ne velja za starejše prebivalstvo, na katerega število vpliva le stopnja smrtnosti in številčnost generacij. Zato se bo ob predpostavkah te projekcije delež starejših prebival- cev v vsem prebivalstvu višal še hitreje. ^ ^ Aleksander Jakc^Pdipl. geogr! (nadaljevanje iz prcjšnje številke) Pri planiranju stanovanjskih potřeb, pri načrtovanju stanovanjskih objek- tov in oblikovanju opřeme je p membno poznati navade, zahteve in potrebc stanovalcev. Še toliko bolj je to potrebno pri reševanju stanovanjskih potřeb značilnih skupin prebivalstva. To so samski ljudje oz. tisti, ki živijo sami, mateře samohranilke, študenti, družině z malimi otroki, stari ljudje in tělesno ovirani. V daljnih severnih deželah, na Švédském in Finskem, sem preživcla pet let in ob delu dobro spoznala, kako tam in v sosednjih državah skrbijo za stare ljudi. Starostno varstvo je zelo razvejano in obsęga ne le razné ugodnosti (npr. skrajšan delovni čas pred upokojitvijo, zato pa podaljšana delovna doba) in domove za stare ljudi, temveč tudi vrsto različnih stanovanjskih možnosti ob ustrezno organizirani pomoči. Glcdc na družbene spremembe in potrebe se njihovo varstvo dopolnjuje, spreminja. Stari ljudje V skupino starih ljudi prištevamo (statistično) vse tiste, ki so stari 65 let in več. Koledarsko določeno Ieto starosti je le okvirna postavka, saj je staranje brez dvoma raznoter in- dividuální proces in mu je zaradi tega těžko postaviti točen začetek. Za zadovoljivo usmcrjeno planiranjc starostnega varstva pa je potrebno postaviti starostno mejo. Stari ljudje običajno niso več v dclov- nem razmerju, so upokojeni. Za ogroženo skupino prebivalstva jih imamo zato, ker potrebujejo za svoja osnovna življenjska opravila več ali manj pomoč drugih oziroma vsaj nadzor, ali pa bodo to pomoč skoraj zagotovo potřebovali poz- ncjc, če za sedaj še ni potřebná. Strnimo nekaj najpomembnejših ugotovitev in značilnosti ter iz njih poskusimo izluščiti potrebe starega člověka. Ugotovitve: - starostna meja: 65 let in več, - pretežno upokojená, - slabši ekonomski položaj, - dcmografske ugotovitve (število, delež, spol, stan, daljša življenjska doba), - zdravstvene ugotovitve več-bo- lezenskost, večja potřeba po zdrav- stvenem varstvu, - stanovanjske ugotovitve: nižji standard, neustrezni bivalni pogoji, arhitekturne ovire ipd. Značilnosti: - proces staranja postaja vse bolj iz- razit, slabe življenjske razmere in psihofizična neaktivnost ga še pospešijo, - potřeba po pomoči, negi, nadzoru postaja sčasoma večja, - labilnejše, slabše zdravstveno stanje, - pojav večbolezenskosti, - psihološke spremembe zaradi pregrupacije v skupino upokojencev (stresi, ranļjivost ...), - nagnjenje do družbene izolacije. Potrebe starih ljudi: - ustrezno stanovanje za ohranitev samostojnega gospodinjstva, - organizirana pomoč vvsch oblikah na domu, - zavodsko bivanje - oskrba in nega (za 5% ljudi iz starostne skupině) - bivalno okolje brez grajenih in ar- hitekturnih ovir: dostopnost, uporabnost, - možnost fizične dejavnosti: sprehajanje, kolesarjenje, balinanje, igre na mizah (Sah, karte), vrtnar- jenje in plavanje, - dosegļjive centralne dejavnosti, - možnost povečanega radija mobil- nosti (možnost prevoza, uporaba mestnega potniškega prevoza ...), 52 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 09:32:43 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms