TRST, petek 5. decembra 1958 teto XIV. . Št. 289 (4134) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini URKDNISTVO; ul. MONTECCHI št. «, II. nad. - TELEFON 93-IM IN 94-63* - Poštni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 20 -OGLAŠA« Podružnlca GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel 37-338 — ' CENE *50V: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesefna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir. letno 1000 lir — FLFU: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 Fanfanij Cena bencina včeraj pred poslansko zbornico Danes ijeva vlada dvakrat v manjšini začetek razprave o zaupnici Najmanj 25 demokristjanskih poslancev - «prostih strelcev» - je glasovalo proti vladi - Poslanci so določili bencinu ceno, ki je veljala pred sueško krizo - Glasovanje o zaupnici bo verjetno jutri (Od našega dopisnika) 4. — Fanfanijeva vlada je ostala danes dva-manjšini. Najprej so po splošni razpravi o ceni Kleina in po govoru finančnega ministra Pretija družin vse spreminjevalne predloge v en sam predlog, določa, da se do 31. de- --------------- 'titibra letos odpravi ves /Ueškb povišek cene ben-Nato je sledilo o tem W9dlogu tajno glasovanje z ^ednjim izidom: navzo-Posiancev 577, potrebna 'fcitia 289; za predlog je psovalo 314, proti pa sa 263. Demokristjanskih m socialdemokratskih po- lancev je bilo odsotnih sa-7, opozicijskih poslan-;6V Pa 11. Iz tega sledi, da *6 Proti vladi glasovalo naj-25 demokristjanskih "Ostih strelcev. Drugih so poslanci pustili Jado v manjšini po razpra-1 o raznih spreminjevalnih ^Predlogih, ko je bil postav-na tajno glasovanje v t ‘Oti spremenjeni zakon-odlok. Pred tem je Fanfa-j/ dal ukaz demokristjanom j . socialdemokratom, da mo-' ik glasovati proti. Toda izid i Psovanja je bil za vlado še j) porazen: navzočih poslan-j. je bilo 562. potrebna veči-,? Je znašala 282, za jih je j psovalo 323, proti pa samo ta način je poslanska “fani na hitro sklical izred-:l°. sojo ministrskega sveta. Na j;1 seji so ministri sklenili, da ?*oj postavijo P/cd poslan-zbornico vprašanje zaupne vladi. Toda predlog o za-naci je propadel. Poslanci so ga zavrnili kot /ePredložljivega». Republiška ustava določa namreč, ? more parlament obvezno “psovati o zaupnici vladi saj J10 takrat, kadar se prvič "Odstavi 'nova vlada pred “?rlamentom, dovoljuje pa ovanje o zaupnici samo še Po izjavah ali pa'ko gre za tnlf - ... »olitični razpravi o vlad- cena bencinu znižala!« Rekel je nadalje, da ima vlada «čut odgovornosti do parlamenta kar se ne more reči za druge države in za prejšnje italijanske vlade«. Govoril je tudi o sladkorju, čeprav ni dal nobene obljube glede znižanja cene. Ponovil je stari argument: da vlada potrebuje denar za gradnjo cest. Priznal je sicer, da je cena bencina zelo visoka, kljub temu pa ne ovira proizvodnje avtomobilov. Končno je rekel, da je število avtomobilov v Italiji višje kot v Nemčiji in Veliki Britaniji, če se upošteva nacionalni dohodek v Italiji in drugod. Takoj po glasovanju sta načelnik demokristjanske poslanske skupine Gui in socialde-»iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimimiiimiiiiiiimmmm Iz sončne baterije so zagonetni znaki ST. ANTON (Texas), 4. — Radijske znake, ki so podobni znakom sovjetskih sputni-kov, sprejemajo astronomi s tukajšnje univerze v rednih presledkih od torka. Dekan fakultete za fiziko na tej univerzi dr. Paul Seabase je danes izjavil, da je morala kaka stvar nedvomno biti spuščena na krožno pot okrog Zemlje. Pozneje pa je prav dr. Seabase dejal, da prihajajo zagonetni radijski znaki, ki so jih registrirali davi ob 4,50 (po srednjeevropskem času), iz močne sončne baterije, ki se spet napolnjuje v III.v sputnir ku. »Računi, ki so jih napravili v Cambridgeu v Massachusettsu, kažejo, da prihajajo zagonetni glasovi iz sputni-ka in ne iz kakega neznanega satelita, kot se je prvotno domnevalo.« je izjavil Seabase. Državno tajništvo ZDA za poljedelstvo je objavilo, da je napravilo v svojih laboratorijih poskuse, ki so dokazali, da se muhe pod stalnim ,in desetkrat večjim pritiskom, kot je težnost, normalno razvijajo in množijo. To odkritje je prvi rezultat študija o »potovanjih v vesolju« in njiho- s J • *— *=» . • t, u v a ii j m v vcsuiju« ju ujmv- locen zakonski predlog nl_ I vih morebitnih učinkih na »kor pa ne v takem prime- življenjske funkcije. V labo- ratorjih so dali muhe vrste J,. , r* kakršen je nastal no vce-/jšnjem glasovanju. Zaiadi pSa je moral Fanfani svoj "edlog spremeniti in predlani, naj se jutri začne razveva o političnih izjavah vla. ,e- Sele po razpravi bo gla-°vanje o zaupnici. Razprava j? se bo začela popoldne ob Uri. t,Grenke trenutke je doživljal aji£ani zlasti tedaj, ko se je jpl&vil s predlogom o zaupni- Levica ga je namreč !>rejela z vzkliki: JjOstavka! Ostavka!« , Moral je vzeti na znanje, S njegov predlog ni sprejem-l'v. Zavedal se je, aa je nje-b .. vlada doživela danes že .jMji poraz, ki bi se mu lahko jasnil, če bi ravnal tako, kot n ravnal glede libeializacije KjS°v v senatu: sporazumeti u se bil moral z levico o JjMpromisnih spreminjevalnih J *®logih. Toda A. Fanfani je vJ* uporabil nekako vojaško /e,0do in zviška izdal povejo o glasovanju, kar je -jSebno pred drugim glasovalcih — njegove poslance še ri raztogotilo, tako da so , v večjem številu glasovali voditelju lastne stranke, o” splošni razpravi so razni /nzicijski poslanci poudarili, va bosi Italija prvenstvo na Iianodu v dveh žalostnih za-k^ah; v Italiji je najdražji Jfbcin in najmanjše število ?°tornih vozil v primerjavi s >,evilom prebivalstva. Država va zasluži pri tem ogromne 4lt?‘e denarja, in sicer okrog u!) miUin-a lptnn! Komuni- i'ični poslanec Faletra je de-JS da vladni argumenti ka-zaničevanje demokratih ustanov s strani vlade. K,*0 oster je bil bivši libe-o ni minister za industrijo i.ptese, ki je povedal, da je ( ada pred dvema letoma sve-tj1)0 obljubila ponovno znižali, Cehe bencinu, takoj ko sue-Uj« kriza preneha. Neki dru-i, Poslanec je dejal, da pride Vai iji na vsakih 30 prebi-eii- ev en avtomobil, v Franci1 Pa na 11 prebivalcev. Le Vj^okristjan Castelli je izja- O da je višja cena bencinu r Pbpularna, vendar pa da bo eMvals ' ' nost; ' SP 'čilih . 1,6 in večine je govoril fi tebivaistvo razumelo »koristi «Pnosti». —VOH«. splošni razpravi in po g. točilih poročevalcev manj-Š in večine je govoril fi-0?*tčni minister Preti, ki je “koncu svojega govora po-J***U kompromis: cena benci- l; naj se zniža za eno samo , ____________ Seveda gre ,/bbolično liro, kajti minister -dejal, da so avtomobilisti Ij.dovoljni, da so pred krat-dosegli znižanje za 7 lir, •y koč; «V Italiji se je prvič ••odovini zgodilo! da se ge »drosophila melanogaster« v centrifugo, ki se je vrtela s stalno hitrostjo 240 krogov na minuto. Medtem ko je dr. Desmond King-Hele iz aeronavtičnega preiskovalnega centra v Farn-boroughu dejal, da se je nosilna raketa III. sputnika verjetno vrnila v zemeljsko atmosfero ter se razblinila med 17,30 in 18. uro, pa je moskovski radio danes zvečer napovedal, da bi se morala raketa vrniti v atmosfero in se uničiti danes ali jutri. Razen tega pa je radio dejal, da bi moral ostati sputnik na krožni poti še precej časa. mokratski voditelj Saragat predložila resolucijo o zaupni. ci, kar je zbornica zavrnila z izjemo demokristjanskih poslancev. Fanfani je pozneje izjavil, da sicer ne vidi nobenega vzroka za ostavko svoje vlade, vendar pa da «noče o-stati predsednik niti eno minuto več kot mu to parlament dovoli«. Zato je zahteval, naj se začne razprava o njegovih izjavah, ki jih bo podal jutri. Razprava bo verjetno zaključena že v soboto, ko bo prišlo do glasovanja o zaupnici. Potemtakem torej ni izključeno da poslanska zbornica Fanfanijevi vladi zaupnice ne bo izglasovala. Možno je, torej, da bo sv. Miklavž prinesel Italiji novo vladno krizo, za katero pa se ne ve, kako se bo rešila. Fanfani ima hkrati velike težave z zahtevami javnih u-službencev. Danes je imel .«•>-stanek s predstavniki socialdemokratskega sindikata UIL, jutri pa se bo sestal s predstavniki CGIL. Tajniku UIL je obljubil, da mu bo «sklepe vlade sporočil že pred koncem leta«. Na seji izvršnega odbora CGIL je poročal tajnik Foa o vprašanju državnih udeležb ter obrazložil že znane zahteve sindikatov v tem pogledu. Senator Terracini (KPI) je v palači Marignoli, v dvorani rimskega novinarskega združenja, predstavil novinarjem uBelo knjigo o kršitvah demokratičnih svoboščin, ki jih jo zagrešila Fanfanijeva vladan. V knjigi so zbrani naslednji dokumenti: 1. Togliattijevo poročilo komunističnim parlamentarcem 13. septemDra t. 1., 2. Terracinijeva analiza o ustavnopravnih aspektih vladnega delovanja in. 3. številni dokumenti o raznih vladnih načinih kršitve ustavnih svoboščin. A. P. «»------ BUENOS AIRES, 4. — Argentinsko vojaško poveljstvo je odredilo aretacijo sindikalnih voditeljev železničarjev zaradi petdnevne stavke, ki je bila razglašena, da bi dosegli plačilo zaostankov mezdnih poviškov. Stavka se je končala včeraj. Kakor je znano, je vlada med stavko mobilizirala železničarje, da jih je prisilila, da so se vrnili na delo. Sindikalne voditelje bodo sodila vojaška sodišča, ki so že obsodila okoli 200 oseb na zaporne kazni od 5 dni do 15 mesecev. Razgovori treh o predlogih De Gaulla PARIZ, 4. — Francosko zunanje ministrstvo je nocoj sporočilo: »Ameriška, britanska in francoska vlada so začele razgovore o predlogih gen. De Gaulla predsedniku in britanskemu ministrskemu predsedniku Mac Millanu. Namen teh predlogov je koordiniranje politike in sredstev Sedanji razgovori imajo poizvedovalni značaj. Druge prizadete vlade bodo o njih obveščene.« Enako sporočilo so istočasno objavili tudi v Wa-shingtonu in Londonu. Raketni izstrelki za bonnsko vojsko BONN, 4. — Zvedelo se je, da bo zahodnonemška vojska poleg izstrelkov «Nike-Ajax» dobila tudi izstrelke «Nike-Hercules«. 150 nemških častnikov in vojakov se sedaj vež-ba v ZDA s temi izstrelki. Zahodnonemško obrambno ministrstvo misli opremiti dve tretjini protiletalskih enot z izstrelki «Nike-Ajax», ostalo tretjino pa z izstrelki »Nike-Hercules«. Prvi tip izstrelkov bodo verjetno izročili Zahodni Nemčiji konec leta 1959, izstrelke druge vrste pa leto pozneje. Gaitskell in Bevan na kongresu PSI LONDON, 4. — V poučenih krogih javljajo, da bosta laburistična voditelja Gaitskell in Bevan navzoča kot opazovalca na kongresu italijanske socialistične stranke, ki bo januarja v Neaplju. Vodstvo PSI je oba voditelja uradno povabila. Gaitskell in Bevan bosta imela tudi več razgovorov z voditelji PSI in PSDI, da vidita, ali lahko kaj pomagata za socialistično združitev. Tajnik laburistične stranke Morgan Phillips ni bil povabljen na kongres v Neapelj. Skupno z Bevanom je bil navzoč na lanskem kongresu v Benetkah. Zaradi vsedržavne stavke novinarjev, ki bo danes od 6. ure zjuttaj do 6. ure zjutraj jutri, naš dnevnik v soboto zjutraj ne bo izšel. Prihodnja številka »Primorskega dnevnika« izide torej v nedeljo zjutraj na t straneh. UREDNIŠTVO Tito in Naser se sestaneta danes zvečer v Port Saidu «Naša stvarnost» o enoletni praksi na osnovi načel izjave dvanajstih komunističnih partij (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Uradno se potrjuje, da se bo predsednik republike maršal Tito, kot smo v našem včerajšnjem poročilu predvidevali, jutri sestal s predsednikom Združene arabske republike Naserjem v Port Saidu. Predsednik Tito bc s svojo soprogo gost na večerji, 'ki jo bo v Port Saidu priredil predsednik Naser. Poleg Naserja bodo Tita pozdravili v Port Saidu zunanji minister Favzi in drugi člani vlade. Predsednik Tito se bo zadržal v Port Saidu okrog lo ur. V zvezi z jutrišnjim sestankom Tito - Naser beograjski politični krogi ugotavljajo, da so imeli vsi dosedanji sestanki obeh državnikov pozitivne rezultate tako za stvar miru kot za medsebojne odnose. Vsi sestanki Tito - Naser so .................................... murni.. Tri zahodne vlade za o možnosti konference s SZ o S. Lloyd: Prišel je trenutek za pogajanja s SZ o Nemčiji - Bevan zagovarja laburistični «sprostitveni» načrt v Evropi - Adenauer v Berlinu W:ASHINGTON, 4. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja White je danes izjavil, da se ZDA nameravajo razgovarjati z Veliko Britanijo in Francijo o možnosti konference s Sovjetsko zvezo o berlinski krizi in o nemški združitvi. Wihite je dodal, da bodo o možnosti konference štirih velesil govorili Dulles ter britanski in francoski zunanji minister v Parizu pred konferenco zunanjih ministrov NATO, ki se bo začela 15. decembra. Predstavnik je pri tem odgovarjal na vprašanje, ali se strinja z isjavo Selwyna Lioyda v spodnji zbornici, ki je izjavil, da je prišel trenutek za razgovore o celotnem nemškem vprašanju s Sovjetsko zvezo. LONDON, 4. — Selwyn Lloyd je med debato v Spodnji zmornici izjavil, da je Anglija pripravljena, sodelovati pri pogajanjih o celotnem nemškem vpiašanju. Dodal je: »Berlin mora biti prestolnica združene in svobodne Nemčije. Zaradi tega sem zadovoljen. ker se bom čez 10 dni sestal s svojim ameriškim, francoskim in nemškim kolegom. Pozneje pa bodo razgovori v okviru NATO. Združitev Nemčije je potrebna za stabilnost v Evropi.« Zatem je minister izjavil da mora združena Nemčija biji prosta pri izbiranju svojih zunanjih povezav ter pri izbiri, ali naj se vključi v neko skupino držav ali pa v nobeno. »V primeru vključitve Nemčije v NATO.« je zatem izjavil Lloyd, »ne bi zahodne države izkoristile odhoda sovjetskih iimiiiiiititiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiirttiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiitmiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiii POMEMBNO NAP NA ŽENEVSKI Dane* sestanek posebnega redakcijskega odbora ŽENEVA, 4. — Na konferenci v Ženevi, kjer razpravljajo o prekinitvi jedrskih poizkusov, so se danes sporazumeli o imenovanju posebnega cabo-ra, ki ima nalogo sestavili besedilo pogodbe o ustavitvi jedrskih poizkusov in o organiziranju nadzorstva. Kakor javlja uradno poročilo, je bila današnja seja iz-rednb plodna. Najprej so nadaljevali razgovore o izjavi sovjetske vlade glede ustavitve jedrskih poizkusov ter o sovjetskem predlogu za zadeven sporazum. Britanska iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiitiiiiiiiiitiiiiiuiiimtmiMiitiiiimiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii Socialisti ne bodo sodelovali v prihodnji francoski vladi Mollet predlaga «inteligentno* opozicijo in podporo De Gaullovi kandidaturi za predsedstvo republike • De Gaulle v Sahari PARIZ, 4. — Francoski socialisti ne bodo sodelovali v novi francoski vladi, ki bo sestavljena prve dni januarja po izvolitvi predsednika republike. To je glavni zaključek, ki se lahko povzame po prvem dnevu kongresa SFIO. Sam Mollet je takoj v začetku kongresa obrazložil stališče stranke: prehod v opozicijo, obnovitev zaupanja v gen. De Gaulla, ki se ne identificira s Soustello-vo zvezo za novo republij ko, nasprotovanje morebitni kandidaturi tretjih za predsednika republike. Mollet je branil ravnanje vodstva stranke s tem, da je poudarjal, da bi se zadeva končala za SFIO še slabše, če bi bila ta nastopila proti De Gaullu. Glede sodelovanja socialistov v sedanji vladi je Mollet izjavil: «če bi vi sklenili, da morajo ministri zapustiti vlado, bi to bila tako izredna politična krivda, kakor če bi proti De Gaullovi kandidaturi za predsedstvo republike postavili lastno kandidaturo. To bi pomenilo trditi, da sta gen. De Gaulle in zveza za novo republiko eno in isto; jaz pa ponavljam, da ni res; gen. De Gaulle ne pripada nikomur.« »Za prihodnjo vlado, je nadaljeval Mollet, ne poznamo niti človeka, ki bo določen, in tudi ne njegovega programa. Toda že sedaj lahko do- ločimo naše stališče. Obstaja mogoča večina, toda ta nima programa. Mislim, da je zelo malo verjetnosti, morda ena ali dve od tisoč, da bi bil tak program podoben našemu. Zato je malo verjetnosti, da bi mi sodelovali v tej vladi ali pa jo stalno podpirali. Naše stališče bo opozicija, toda ne »konstruktivna« pač pa »inteligentna«. Glede izvolitve novega predsednika republike je Mollet izjavil: «Ce bo general De Gaulle kandidat, želim iz vsega srca, da bi stranka sklenila — in to naj bi bilo soglasno — da mi ne bomo postavili nobene kannidature proti De Gaullu in da se bomo borili za njegovo izvolitev. Ce De Gaulle ne bo kandidat, bi morali mi zahtevati, naj človek, ki je bil izvoljen za 7 let, nadaljuje svojo nalogo. in bi mu morali dati naše glasove, če ne bo nobeden od teh dveh kandidiral, tedaj bomo morah mi določiti enega izmed nas.« Tudi drugi govorniki so poudarjali, da SFIO ni izgubila svojih volivcev, kakor se je to zgodilo s komunisti. Toda bivši minister Laurent je opozoril, da je potrebno »pozabiti preteklost in misliti rajši na prihodnost, ki se kaže, če že ne mračna, vsaj nevarna.« Bivši ministri Gazier, Pi-neau m Jacquet so ostro kritizirali ravnanje vodstva. Večina opazovalcev pa meni, da je SFIO sedaj obsojena, da ne bo imela nobene važne vloge, pa naj zavzame kakršno koli stališče. S svojimi 40 poslanci ne bo mogla več spremeniti politične ureditve v deželi. Krmilo imajo sedaj v rokah Soustelle m njegovi prijatelji v zvezi za novo republiko. Zato opazovalci z zanimanjem pričakujejo sklepe golistov, ki bodo sprejeti v ponedeljek. General De Gaulle pa se je danes razgovarjal na prefekturi v Boni s tamkajšnjimi voditelji. Popoldne je odpotoval z letalom v petrolejsko središče v Sahari. V Parizu so mnenja, da bo De Gaulle med svojim bivanjem v Alžiriji sporočil ukrepe za izpustitev alžirskih političnih voditeljev, ki so sedaj zaprti ali pa internirani. V Boni se je De Gaulle razgovarjal o načrtu za zgraditev plinskega voda, ki bo dovajal naravni plin iz Sahare v Bono, kjer bi ga uporabljali za neko električno centralo in kot vir energije za neko jeklarno. Načrt predvidava izdatke 100 milijard frankov. De Gauile se je razgovarjal tudi o načrtih za namakanje in za zidanje stanovanj ter si je ogledal pristanišče v Boni. delegacija pa je predložila delovni dokument, ki vsebuje dva člena. Prvi govori o ustanovitvi nadzorstvene organizacije ,drugi pa o sestavu nadzorstvene komisije. Ameriška delegacija pa je predložila na. črte členov pod naslovom: »Obveznost o ustavitvi poizkusnih eksplozij z jedrskim o-rožjem« in »Obveznost sodelovanja z organizacijo za nadzorstvo nad jedrskimi poizkusi«. Posebni odbor se bo sestal jutri in v pričakovanju njegovih zaključkov je bila seja odložena na ponedeljek 8. decembra. Agencija TASs je objavila podrobnosti sovjetskega načrta za sporazum, ki ga je sovjetska delegacija predložila v soboto. Načrt predvideva, da se tri jedrske države svečano obvežejo, da bodo ustavile poizkuse z at imskim in vodikovim orožjem, takoj ko bo obveznost podpisana, ter da se bodo trudile, da tudi druge države sveta sprejmejo tako obveznost. Načrt predvideva ustanovitev organizma, ki bo nadzoroval spoštovanje sprejetih obveznosti. Organizem naj bi zajemal mrežo nadzorstvenih postaj v skladu s priporočili ženevske konference strokov-nj akov. Vlade treh držav bi morale dovoliti ustanovitev dogovorjenega števila nadzorstvenih postaj na svojem ozemlju; v primeru Amerike in Velike Britanije pa tudi na ozemlju njihovih posesti ali na ozemljih, ki so pod skrbništvom. Načrt sporazuma ne določa nobene zapadlosti in bi moral stopiti v veljavo taqoj, ko bi ga ustavno ratificirale vse prizadete države. Generala Pinillo bo sodil senat BOGOTA, 4. — General Rojas Pinilla, bivši predsednik republike Kolumbije, je bil aretiran zaradi komplota proti sedanjemu vodstvu države. Vkrcan je bil na ladjo «Capitan Tono«, ki je odplula iz pristanišča Cartagena. Panilla, s katerim je tudi njegov sin Carlos, bo pravzaprav do nadaljnjega bival na tej ladji. Dne 15. t. m. ga bodo privedli pred senat, ki ga bo sodil. Poleg Panille je bilo a-retiranih 39 višjih osebnosti, ki so bil* udeležene pri kom-plotu čet, da bi premaknile za 300 kilometrov proti vzhodu ščit NiATO.« V zvezi z načrtom Rapacke-ga je Lloyd izjavil, da bi po njegovem mnenju ta načrt zelo škodil vojaški organizaciji NATO. »Malo pametno je,» je dodal, «da se v nekem zavezništvu delajo razlike med za^ vezniki. Ti zavezniki, naj bo njihova narodnost katera koli, morajo imeti najboljše orožje. Res je, da je lastnina jedrskega orožja ameriška toda nobena zavezniška vojska se ne bo smela boriti z uporabljanjem slabšega orožja«. Zatem je Lloyd kritiziral »sprostitveni« načrt laburistične stranke, ker je mnenja, da bi ta načrt povečal negotovost na nekaterih področjih. Pripomnil je, da ni mogoče sprejeti nobenega »sprostitvenega« načrta, ki bi oslabel NATO ali pa ukinil navzočnost ameriških čet v Evropi, ter je dodal: »Ne smemo misliti, da smo dovolj močni, da bi si lahko dovolili spremembo ravnotežja sil v Evropi v našo škodo. Okrepiti moramo NATO, zato da bo gospodarsko sodelovanje šlo vzporedno z vojaškim in političnim sodelovanjem. Toda mislimo, da je prišel trenutek za pogajanja s SZ o Nemčiji.« Glede vprašanja iznenadnih napadov je Lloyd izjavil, da bi morali uvesti nadzorstvo na kopnem in letalske inšpekcije v Evropi za preprečitev takih napadov. Ta sistem bi morali izvajati na čim širšem področju v Evropi. Kolikor bolj bo mogoče razširiti ta sistem na druge dele sveta toliko bolje bo. Zatem je Selwyn Lloyd izja. vil, da je sovjetski sklep, naj bi istočasno obravnavali ustavitev jedrskih poizkusov in vprašanje nadzor itva, »važen korak naprej« na ženevski kon- ferenci. Lloyd je izjavil, da bi nova klavzula, ki je bila danes objavljena, lahko omogočila kon. ferenci, »da začne diskusijo o temeljnih načelih nadzorstva«. Izrekel je zatem mnenje da so razgovori napredovali. V imenu opozicije je govoril Bevan, ki je izjavil, da se strinja s tem, da je predlog o spremembi zahodnega Berlina v svobodno mesto nesprejemljiv. Pripomnil pa je, da je tudi sedanji položaj nesprejemljiv. Dejal je, da je potrebno storiti kaj več, da rešitev berlinskega vprašanja lahko privede do rešitve nemškega in evropskega vprašanja. Bevan je nato zahteval ustanovitev »sprostitvenega« področja v Evropi, ki bi vsebovalo Vzhodno in Zahodno Nemčijo, CSR in po možnosti tudi Madžarsko, ter je pripom. nil; »Mislim, da bi mir pridobil če ne bi si ti vojaki stali več nasproti, če ne bi bilo izgovorov za incidente. Vem, da bi z ameriške strani bil znaten odpor proti temu, toda ali ne bi bil čas, da bi mi v Veliki Britaniji dali pobudo?« Bevan je dodal; #Danes ne govorimo o prihodnosti Nemčije, pač pa o prihodnosti človeštva. Cas je, da zapustimo premične stopnice in da gremo peš, ker premične stopnice nas vodijo neizbežno k uničenju.« Zahodnonemški zunanji minister von Brentano, ki se je danes vrnil iz Bruslja v Bonn, je zvečer odpotoval v Berlin! da se razgovarja z Adenauerjem o sklepu treh zahodnih vlad. Kancler Adenauer je namreč prišel danes popoldne v zahodni Berlin kjei bo imel jutri govor ob zaključku volilne kampanje za občinske volitve, ki bodo v nedeljo. bili velika podpora miroljubnemu stremljenju v svetu, načelom in praksi miroljubne koeksistence. »Zato se upravičeno pričakuje, da bo tudi jutrišnji sestanek teh dveh prijateljev, ugotavlja nocojšnja »Politika«, ploden in koristen, tem bolj, ker Jugoslavija in Združena arabska republika usmerjata svoje napore na mednarodnem področju v isti smeri in se aktivno zavzemata za mir«. »Galeb« je danes na Sredozemskem morju prejel brzojavni poziv s švedskega tankerja za zdravniško pomoč. Poveljnik eskadre je takoi dal nalog poveljniku rušilca Split, da pošlje na tanker ladijskega zdravnika. Rušilec Split se je približal -švedskemu tankerju in s premeno košaro je prestopil na tanker jugoslovanski zdravnik. Bolnika so zatem prenesli na rušilec Split :n ga bodo pripeljali v Port Said, kjer ga bodo poslali v bolnišnico. Clan CK Zveze komunistov Puniša Perovič piše v najnovejši številki časopisa »Nova stvarnost«, da je bila enoletna praksa politike, ki se je izvajala na osnovi moskovske deklaracije 12 komunističnih partij v odnosu do Zveze komunistov Jugoslavije, vseskozi negativna, sektaška in nenačelna. Škodovala je prijateljskim in tovariškim odnosom med Jugoslavijo in podpisniki deklaracije in celotni mednarodni stvari socializma. 2. Praksa in razvoj dogodkov v zadnjem letu sta pokazala, da je ZKJ pravilno ravnala, ker se ni pridružila koncepciji in politiki, za katero se je že takrat predpostavljalo, da ne vodi k pozitivnemu razvoju v mednarodnem delavskem in socialističnem gibanju. Danes, po enem letu borbe, ki se je spremenila v »vojno do uničenja«, je jasno, da so pred enim letom hoteli prisiliti Jugoslavijo, da se odpove ideološkim in političnim pozicijam in da sprejme. «lagersko» disciplino. Moskovsko posvetovanje in deklaracija 12 partij je bila sa- mo osnova, da se namesto razpuščenega kominforma uvede podobna oblika sodelovanja med socialističnimi in delavskimi partijami, čeprav je zgodovina takšno obliko sodelovanja obsodila kot škodljivo za stvar socializma. Perovič ugotavlja, da se je borba proti revizionizmu spremenila v borbo proti novim stremljenjem in naprednim tendencam v socialističnih državah in komunističnih partijah. Zato je deklaracija in vse, kar je po njej prišlo, resen udarec v razvoju mednarodnih odnosov in perspektivam socializma, ki so se pokazale neposredno po XX. kongresu komunistične partije SZ. »Politika« komentira nedavni odgovor bolgarske vlade na protestno noto Jugoslavije v zvezi s protijugoslovansko gonjo in razpihovanjem šovinizma v Bolgariji proti Jugo-slaviji ter ugotavlja, da ta odgovor samo potrjuje jugoslovanske obtožbe, in da Bolgarija ne želi normalnih odnosov z Jugoslavijo, temveč da hoče s povečanjem gonje še poostriti gonjo proti Jugoslaviji. «Politika» ugotavlja, da so naravnost smešne trditve, da Jugoslavija napada Bolgarijo, ko je vsakomur gnano, kdo je začel gonjo, da je do sedaj bilo samo v Bolgariji natiskanih okrog 600 člankov proti Jugoslaviji in da je Jugoslavija na vse dosedanje napade zelo vzdržno reagirala. Na poskus, da se proslava prodora solunske fronte v prvi svetovni vojni v Jugoslaviji označi kot razpihovanje šovinizma proti Bolgariji, »Politika ugotavlja, da je sam Lenin borbo Srb;je v prtu svetovni vojni ocenil kot osvobodilno in da nihče nima pravice oporekati jugoslovanskim narodom, da se spominjajo padlih borcev za svobodo. »Politika« ugotavlja, da se v bolgarski noti jasno vidi, da se Bolgarija noče odpovedati teritorialnim zahtevam do Jugoslavije in da bolgarska vlada s svojim odgovorom solidarizira a velikobolgarskim šovinizmom B. B. iiiitiiiMiiitiiiiiifiiiiMiittiiiiitttiiittiitiiiiiiiiitiiiiiiiifmiitniiiiiiiiiiiiiiniiimitiiiiiiimitiiiiiiiit Kulturna sramota na Koroškem »Borba" o drugem razpisu deželnega glavarja Wedeniga Zaradi kratkega roka starši sploh niso mogli zvedeti za razpis BEOGRAD, 4. ■— Koroške deželne oblasti so U. novembra poslale vsem šolskim u-praviteljem v Južni Koroški razpis, da starši, ki so po prvem razpisu odjavili svoje otroke od pouka v slovenščini, lahko ponovno prijavijo svoje otroke za pouk v slovenščini. »S tem razpisom je, ugotavlja nocojšnja »Borba«, koroška deželna vlada dejansko pr:znala, da se je izvajal pritisk na starše in da so bili doseženi rezultati plod pritiska, ne pa svobodne odločitve. Toda tudi drugi razpis ni spremenil položaja slovenske nacionalne manjšine — ugotavlja »Borba«. Razpisa niso objavili v tisku in mnogi starši ■ llllllllllltllllllllUllllllllllllllllllllllllMIIIMIIIIMMIflltMIIII II Mlltlll III llllltlll Hm,||||||t||H||||||,i|||||||||,| žavami kapitalistične Evrope ponovno kaže, da so razgovori o možnosti organiziranja mirnega sodelovanja med monopolističnimi grabežljivci, navadno klepetanje«. List dodaja, da bo skupno tržišče šestih »neizbežno postalo rezerva monopolov Zahodne Nemčije in baza za okrepitev bonnskih napadalnih sil«. List pravi dalje, da bosta skupno tržišče in področje svobodne izmenjave pod pokroviteljstvom Velike Britanije skušala na kak način ugla-diti nastala nasprotja. »Vsekakor, dodja list, niso sposobni odpraviti teh nasprotij, ker temeljijo na konkurenčnem boju med različnimi monopolističnimi skupinami«. sploh niso pravočasno zvedeli zanj, tako da je zaradi kratkega roka samo dveh dni, v nekaterih šolah praktično rezultat razpisa, k: bi moral popraviti krivico, ničen. »Pred objavo dopolnilnega razpisa je predsednik koroške vlade VVedenig priznal, da ima uredba o dvojezičnih šolah ustavno pravni značaj in da je zato ne more ukiniti niti prosvetni minister niti deželni šolsici svet. S tem je Wedenig, ugotavlja »Borba«, priznal pravilnost in upravičenost stališča koroških Slovencev, ki prav tako kot on smatrajo, da je ta uiedba ustavno-pravne-ga rnačaja in zahtevajo, da se njene odredbe dosledno izvajajo. Toda praktični ukrepi na Koroškem kažejo, da gre za tem, da se na nezakonit način ukine pouk v slovenščini.« »Borba« zaključuje, da samo spoštovanje in izvajanje uredb o dvojezičnih šolah lahko ustavi nacionalno mržnjo, zagotovi enakopravnost in neovirano skupno življenje obeh narodov na Koroškem. A to je tudi v interesu dobrih sosednih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Dr. Černej odlikovan Obisk pri Gronchiju RIM, 4. — Predsednik repub. like Giovanni Gronchi je sprejel danes na poslovilni o-bisk dosedanjega jugoslovanskega veleposlanika v Rimu dr. Darka Cerneja. Predsednik vlade in zunanji minister Fanfani pa mu je priredil poslovilno kosilo, katerega so se udeležili tudi minister za zunanjo trgovino Emilio Colombo, podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Alberto Folchi in drugi ugledni funkcionarji predsedstva vlade in zunanjega ministrstva. Ob tej priložnosti je predsednik vlade Fanfani izročil jugoslovanskemu veleposlaniku dr. Cerneju odlikovanje reda velikega križa zaslug za republiko. «» ------ STOCKHOLM, 4. — Nocoj so javili da je sovjetska vlada izročila švedskemu poslaništvu v Moskvi noto, s katero odgovarja na švedisko noto, ki je sledila sovjetskemu predlogu od 15. julija, naj bi sklenili pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju med evropskimi dr. žavami. PARIZ, 4. — Ozemlje Da-homej v Afriki je proglasilo republiko v okviru francoske skupnosti. Vrem« Včeraj: N»Jv«ua temperatura 2,9, najrtlžja —0,5, zračni tlak 1023, stanoviten, veter severovzhodnik 36 km. sunki 82 km, vlaga 40 odst., nebo Jasno, morje razgibano, temperatura morja 12.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 5. Jecembra Saba, Uroi Sonce vzide ob 7.29 in zatone w 16.22. Dolžina dneva 8.53 buna vzide ob 0.48 in zaton« ob 13.iw-Jutri, SOBOTA, 8. decembra Miklavž, Nikoslava Solidarnost z delavci ladjedelnice Sv. Justa Dobro uspela enourna stavka v GRDA in Tržaškem arzenalu Položaj r ladjedelnici Sv. Justa se lahko reši le s tem, da jo država podpre ter da se uvede komisarska uprava Včeraj so v vseh obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu stavkali delavci eno uro v znak solidarnosti z delavci ladjedelnice Sv. Justa. Stavko je proslasila samo sindikalna organizacija FIOM-OGdL in je zelo dobro uspela saj je v vseh obratih stavkalo več kot 7Q odst. delavcev in so stavkali tudi številni delavci Delavske zbornice, kljub temu da je ta sindikalna organizacija izdala krajši proglas, v katerem pravi, da bi enounni zaslužek namenili v korist prizadetih delavcev, s tem pa bi seveda napravili samo dobrodelno akcijo in resničnega Prefektura Je po posvetovanju z županom in zainteresiranimi kategorijami določila naslednji urnik za praznične dni: DANES NA NAVE-CER SV. MIKLAVŽA lahko vse trgovine na drobno in vključno drogerije (z Izjemo trgovin z živili) zaprejo šele ob 20.30. V SOBOTO 6. DECEMBRA lahko vse trgovine zapro zvečer ob 20.30. V NEDELJO 7. DECEMBRA je v veljavi običajni nedeljski urnik. V PONEDEI JEK 0. DECEMBRA bodo zaprte vse trgovine z naslednjimi izjemami: mesnice bodo odprte od 6. do 11.; mlekarne od 7. do 12,; cvetličarne od 7. do 13.; slaščičarne od 8. do 21.30. URNIK POSTE V nedeljo bo veljal za vse urade praznični urnik. V ponedeljek 8. decembra bodo uradi razdeljevali in sprejemali pisma in brzojavke dopoldne. V samem Trstu bodo nosili na dom tudi zavoje. Sprejemali pa ne bodo denarnih nakaznic. vprašanja ne bi premaknili naprej niti za las. Delavci ladjedelnice Sv, Justa ne potrebujejo miloščine, temveč zagotovljen« norma! n 9 delo in zasl iužek. Včerajšnja stavka CRDA 1-ma v -resnici, širši pomen in je samo napoved ostrejšega protestnega gibanja proti načrtom, da se postopoma likvidirajo drugo za drugim najvažnejša tržaška industrijska podjetja. Na drugem mestu poročamo o vesti, da nameravajo priključiti ladjedelnico Sv. Roka Tržaškemu arzenalu, kar bo pomenilo, da v tej ladjedelnici ne bodo več gradili ladij. Vsi znaki govore, da je brez takojšnje intervencije oblasti zapisana bližnjemu poginu ladjedelnica Sv. Justa. Prav tako-tudi ni nobenega dvoma, da bo morala v prihodnosti znižati ritem proizvodnje tudi ladjedelnica Sv. Marka če ne bo dobila pravočasno novih naročil in če je ne bodo modernizirali. Prav ta vprašanja so bila glavni predmet poročila tajnika FIOM in diskusije na skupščini stavkajočih delavcev in delavcev ladjedelnice Sv. Justa, ki je bila včeraj popoldne. Na tej skupščini se je zbralo zelo veliko število delavcev in so soglasno sprejeli daljšo resolucijo, v kateri ponovno potrjujejo solidarnost z delavci ladjedelnice Sv. Justa, katerim pretita brezposelnost in lakota. Delavci poudarjajo, da se položaj te ladjedelnice lahko reši samo s finansiranjem po državi že podpisanih naročil in z izmenjavo sedanje uprave s komisarsko upravo, ki bo zagotovila delo 300 uslužbencem. Istočasno delavci tudi ugotavljajo, da obstaja tesna zveza med vprašanjem te ladjedelnice in položajem v vseh podjetjih IRI, ki ne bodo prejela kreditov v okviru štiriletnega načrta, ki so ga predložili v parlamentu in kar pomeni, da se obsodijo na nadaljnje skrčenje dejavnosti in na nove odpuste stotine uslužbencev v ILVA, v Sv. Roku in Sv. Marku. Delavci izjavljajo de so pripravljeni na trdo borbo, da se te nakane preprečijo in pooblaščajo izvršni odbor FIOM, da sprejme primerne ukrepe in da stopi v stik z drugo sindikalno organizacijo. Poleg tega so na skupščini sklenili, da bodo podprli delavce ladjedelnice Sv. Justa tudi s tem, da se odpovedo e-nourni plači v njihovo korist. «»----------------- Kmečkim delavcem zvišana druž. doklada Senatna komisija za delo in socialno skrbstvo je včeraj o-dobrila vlsdni zakonski načrt, da se nakaže 5 milijard in 380 milijonov lir za povišanje družinskih doklad kmečkim delavnem, S tčne se bo povečala družinska doklada za 28 In- za vsakega ' otroka In za 5 lir za ženo vzvratno od 1, januarja 1938. Obvestilo malim prodajalcem Županstvo obvešča vse male prodajalec (krošnjarje branjevce itd.), ki se ukvarjajo s prodajo na podlagi knjižic-licenc, ki jih je izdala tržaška občina, naj jih izročijo sami ali po svojih združenjih do 31. t. m. županstvu, da pritisnejo nanje žig za leto 1959. Knjižic-licenc pa ne bodo obnovili totim prodaja.crm ki ne bodo s posebnim potrdilom registrskega urada dokazali, da so redno plačevali poslovni davek (imposta su)l’entrata). To potrdilo dobe brezplačno. Licence, ki ne bodo obnovljene v omenjenem roku, zapadejo in njihovi imetniki ne bodo mogli več opravljati svoje trgovske dejavnosti. | Stavka novinarjev Danes je po vsej državi stavka novinarjev. Začne se ob 6. uri zjutraj in bo trajala do šeste ure jutri. Zaradi tega ne izidejo danes večerniki jutri pa jutranji dnevniki. Še včeraj so se v Rimu sestali predstavniki založništev in Zveze novinarjev, da bi poravnali spor, toda delodajalci niso hoteli pristati na zahteve novinarjev po izboljšanju plač. Ce se ne bo spor rešil, pričakujejo, da bo 24-uma stavka novinarjev tudi prihodnji teden. Izročitev ladje «Esso Panama* V soboto bodo izročili v ladjedelnici CRDA v Tržiču veliko turbocisterno «Esso Panama«, ki je že peta sorodna ladja, zgrajena za isto pomorsko družbo. Ladja je v zad-njrih dneh opravila po Tržaškem zalivu poiskusne vožnje in je dosegla polno natovorjena brzino 17 milj na uro. Seja občinskega odbora Občinski svetovalci se bodo sestali na seji 16. decembra Občinski odbor bi moral čimprej predložiti občinskemu svetu tudi proračun za leto 1959 Sinoči je bila druga seja j nih točk prihodnje seje občin- novoizvolj enega občinskega odbora. Seja, ki ji je predsedoval župan di. Franzil, je trajala komaj štiri ure. Po končani seji so nam iz občinskega tajništva sporočili, da je odbor sklenil sklicati sejo občinskega sveta 16. t. m. ob 19. uri. Raznih podrobnosti o seji nismo mogli dobiti, ker so nam izjavili, da so seje občinskega odbora tajne. Vsekakor pa se domneva, da je občinski odbor razpravljal in določil dnevni red prihodnje seje občinskega sveta. Poleg te^a pa je razpravljal tudi o volilni komisiji in o drugih upravnih vprašanjih. Ena od glav- iiimiiittiiiiiiitiiimiimiinmiimiiiMtiiiiiiiiiiimtiltiiimtiiliimimtiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiMiiimiiiiiiiiiitiiitmimmii Hude posledice REKA, 4. — Reševanje egiptovske ladje «Star of Luxor», ki je 2. decembra nasedla na podvodni greben 4o milj od Reke, otežkoča močna burja. Nocoj je prišel na pomoč z Reke en jugoslovanski tanker, na katerega bodo pretovorili 300 ton goriva. Jugoslovanski strokovnjaki verjamejo, da bo ekipi Brodospasa po prekrca-nju tovora uspelo popraviti štiri luknje, skozi katere prodira voda v ladjo. • Taksi podrl žensko V Ulici Orišni je včeraj dopoldne taksi, ki ga je vozil 48-1 et o i Albino Agil* iz Ulice Conti 42, podrl 57-letno Marijo! Micali is Ulice Dondta 1, ki je prečkala cesto. Ženska se Je pobila in ranila po nosu, si zvinila gleženj leve noge ter izgubila spomin. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek in bo okrevala v dobrem tednu. -_««---- Motor v avto Po Ulici Oriani se je1 včeraj popoldne peljal z motor- £ * ■ Ob prazniku sv. Barbare, ki je patrona rudarjev, gasilcev in topničarjev, so bite včeraj v Trstu rasna ceremonije. Na sliki vidimo četo gasilcev in polaganje venca na spomenik padlih gas ilcev na glavni gasilski posta ji v Trstu, skega sveta naj bi bila tudi razprava in odobritev pravilnika o poslovanju občinskega sveta. Pravilnik je sestavila posebna komisija svetovalcev pravnikov, v kateri so bile zastopane vse skupine v občinskem svetu. Zaradi tega je pričakovati, da predloženi pravilnik ne bo naletel na težave pri občinskih svetovalcih in da ga bodo sprejeli brez dolgih razprav. Sicer pa gre za pravilnik, ki je skoraj e-nak staremu, razen nekaterih manjših popravkov, ki jih je predlagala komisija. Dejstvo je, da čaka občinski svet veliko dela, saj se bo moral čimprej začeti ukvarjati tudi s proračunom za leto 1959. Mnenja smo, da bi morali svetovalci zahtevati od odbora, naj predloži proračun v obravnavo v najkrajšem času, da se razprava ne bo zavlekla do pomladi, da bodo lahko najvažnejši izdptki pravočasno izkoriščeni. Do sedaj se je dogajalo, da je občinska uprava živela z dvanajstinka-mi prejšnjega proračuna več kot pol leta in da večina velikih izdatkov za razna javna in druga dela ni prišla v poštev v teku leta. Občinski svet mora računati tudi na cjpj-stvo, da je treba proračun po odobritvi predložiti v potrditev pokrajinskemu upravnemu odboru in da ni pravomo-čen, dokler ga ta odbor ne potrdi. Poleg tega čaka občinski svet še mnogo drugih važnih vprašanj, ki jih bo rešil pravočasno in v korist vsega prebivalstva, sam če bo pohitel s svojim delom. Pozornost strank je še vedno osredotočena na delovanje nove občinske uprave. Republikanci so na svoji zadnji skupščini potrdili politiko svojega vodstva glede občinske uprave. Obenem pa v zaključni resoluciji poudarjajo, da je udeležba PRI v občinski upravi, ki je bi'a dosežena sporazumno z demokristjani in socialdemokrati, podrejena izvedbi dogovorjenega občinskega programa. Poleg tega pa liiimiiiiiiiniimiiitiiiimtiiiliiiiiiiimiiimmitniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimimtiimiiillimi Aretacija dveh malopridnežev Kradla sta avte in skuterje in se v zabavo vozarila po mestu Prvi je star komaj 15 let, drugi pa 16 - Za svoje grehe se sedaj pokorita za rešetkami • jem 48-letni Beniamino Ce-schin iz Ulice Udine 31, pa je s svojim vozilom zadel v zadnji del avtomobila, ki ga je pred njim vozila 40-letna Anita Cerar iz Ulice Giariz-zole 8. Ženska je namreč naglo ustavila" avto, da ne bi povozila pešca, ki je prečkal cesto. Ceschin se je potolkel in ranil po nosu. Odšel je sam v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in bo okreval v dobrem tednu. Vespist podrl žensko Ko je sinoči 25-letna Marija Moser por. Vitale iz Ulice Maiolica 9 prečkala Ulico Fla-via, jo je z vespo povozil 22-letni Giordano Nadrach iz Ulice Panebianco štev. 82, ki se je peljal proti Miljam. Ženska se je potolkla po glavi in dobila lahek pretres možgan, zaradi česar se bo morala zdraviti tri tedne. Dva mladoletna malopridneža: 15-letni Giulio iz Istrske ulice in 16-letni Fulvio iz Ulice Campanelle sedita zdaj za rešetkami in premišljujeta o svojih podvigih v pričakovanju sodne razprave, na kateri se bosta morala zagovar-jati zaradi večkratne kraje motorjev in avtomobilov. Zadnje čase so se lastniki motorjev bali za svoja vozila, ki so jih pustili na ulicah ker je zdaj zginil motor v eni ulici, potem v drugi in nihče ni vedel, kdo si jih Ksposoja«. Končno pa so agenti letečega oddelka le ujeli dva »ptička«. Malo po polnoči 30. novembra so agenti letečega oddelka na Trgu Liberta zapazili dva «nadobudna» mladeniča, ki sta imela opravka z moto-skuterjem. Agentom se je njuno ravnanje zazdelo sumljivo, ker sta pustila motor in zbežala, ko sta jih zagledala. Agenti so stekli za njima, a jim je uspelo prijeti le 15-letnega Giulia, ker je bil Fulvio hitrejših pet in je zginil kot kafra. Ker so Giulia zasačili pri prepovedanem podvigu, so ga aretirali in začeli zasliševati. Priznal je, da je s svojim prijateljem v Ulici Udine zapazil skuter, s katerim sta se hotela odpeljati, pa so ju na Trgu Libertii zasačili. Fulvio se tistega večera ni vrnil domov, zaradi tega so ga a-genti javne varnosti iskali po vsem mestu, dokler ga niso naslednjega dne ujeli v Ulici Petronio, ko se je hotel skriti v neki veži, potem ko je ukradel in zapustil motor svojega svaka. Odpeljali so ga na poveljstvo policije in zaslišali. Fulvio je bil bolj zgovoren kot Giulio in je naštel dolge litanije podvigov s svojim prijateljem. Imela sta na piki motorje in avtomobile, s katerimi sta se vozarila po mestu, nato pa jih zapustila, zagledala druge, pa se spet vozarila itd., itd.. V Ulici Ghirlandaio sta vzela lambreto, se z njo vozila in jo pustila v Ulici Eremo. Tu sta zagledala motor «Iso», se vozarila po mestu in ko je bil rezervoar suh, sta pustila motor v Ulici Conti. Peš sta odšla k Sv. Ivanu, tam se, tebi nič meni nič, usedla na iembčato in se peljala do Ulice Udine, kjer sta jo pustila. V isti ulici sta zagledala vespo, se z njo vozarila in jo pustila pri Sv. Ivanu. Spet sta šla peš v Ulico Udine, tam zagledala lambreto, jo peljala do Trga Libertš, pa so ju tam zasačili. Fulvio je zbežal in se vrnil v Ulico Udine, kjer je čakal, da bi se Giulio vrnil, nato pa je odšel v Ulico Vicolo Ospedale, da bi prespal pri nekem svojem prijatelju, a ga ni našel doma. Potepal se je nekaj časa po mestu, nato pa se je za nekaj ur ulegel Ko*vetno društvo »S Skam- pod oboke gledališča Rossetti, pcru« obvešča, da bo spet začela republikanci želijo, da bi prišlo do razširitve in okrepitve laičnih, demokratičnih in levičarskih sil, v okviru njihovega programskega , sporazuma. Iz .te izjave sicer ni razvidno, na katere laične, demokratične in levičarske sile republikanci mislijo. Dejstvo pa je, da so tržaški republikanci širšega sodelovanja med laič-do sedaj ovirali vsak poskus nimi, demokratičnimi in levičarskimi silami, čeprav so jih socialdemokrati večkrat pozvali na širše sodelovanje med ((demokratično levico« ki naj bi zajela tudi PSI. Prometna nesreča mladega fanta V bolnišnici so sinoči nudili prvo pomoč 19-letnemu Alfredu Stoccu z Reške ceste št. 20, ki se je nekoliko pobil in ranil po čelu, ko je v Ulici Mo-lino a vento z motorjem zadel v zadnji del nekega tovornika. ki je parkiral na cesti. Sitocco je dejal, da so ga zaslepile luči avtomobila, ki je privozil z nasprotne strani. Padec pomorščaka Včeraj okrog ene po polnoči je 53-letni pomorščak France-scO Cirano iz Catanie padel na ladji «Aida Lauro« z višine 5 metrov in si je zlomil desno ključnico ter se pobil po re-brih. Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč in obvestili reševalno postajo, od koder je prihitel rešilni avto, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti poldrugi mesec. Žrtev burje Žrtev burje je bil sinoči 31-letni Bruno Vigini iz Seslja-na štev. 95, ki se je peljal z motorjem po Ulici Molino a vento. Pri Ulici Veltro se je zaradi močnega sunka burje prevrnil z motorjem tako, da ga je izpušna cev opekla po levi nogi. Kljub bolečinam se je sam odpeljal v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zaradi opeklin druge stopnje se bo moral zdraviti skoraj dva tedna. ——*»------ KMETIJSKA ZADRUGA obvešča svoje člane, da bo kakor vsako leto izlet v Orni kal in Portorož v nedeljo 14. decembra. Kdor se žel; udeležiti izleta, naj se oglasi — za točnejše informacije — pri naši zadrugi in po. družnicah. ČITATELJI! NAROČITE SE NA Primorski dnevnik za leto 1959 že sedaj in ne čakajte novega leta. Vsak novi naročnik bo prejemal tako list — od dneva naročila do 31. dec. 1958 — zastonj. Zraven tega dobi za nagrado še lepo slovensko knjigo ali GRAMOFONSKO PLOSCO z Avsenikovimi melodijami. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20-111. Tel. 37-338. ker je deževalo. A žilica mu ni dala miru. Okrog 4. ure je odšel v Ulico Foscolo in tam hotel odpeljati «fiat' 600», pa se mu ni posrečilo, ker ga je nekdo opazil. Odšel je v Ulico Canova, kjer je spet zagledal «fiat 600» in se hotel odpeljati, toda motor se ni hotel prižgati in Fulvio ga je pustil pri miru. Odšel je v Ulico Foscolo, kjer si je «sposodil» lambreto, s katero se je vozil po mestu in se pripeljal v Ulico Crispi. Tu je hotel poiskati prijatelja, ki mu je nekoč obljubil, da mu bo dal pištolo, s katero naj bi pretrašil policaje, če bi ga iskali. Odšei je nato v Ulico Revoltella, kjer je zapazil «fiat 500», ki ga je lastnik pustil na cesti, ne da bi zaklenil vrata. Hotel se je odpeljati, pa je šlo z zasilnim ključem le nekaj sto metrov. Zapustil ga je in končno si je v Ulici Petronio »sposodil« motor svojega svaka, a je bilo prepozno, da bi se e njim lahko odpeljal, ker so mu bili že za petami »angeli varuhi«. miHiaaiiiitiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiMiiiimiiiMiiiiiHiimiiimiiiiiiiMiiiMiiiimiiiiiiitiHiiiiiimiiiiii Avto v tovornik Na obalni cesti je prišlo včeraj do karambola, ki pa se je srečno končal. Z dirkalnim avtom se je 29-letni Eugenio Sarti iz Casarse pri Vidmu peljal po omenjeni cesti proti Tržiču. Hotel je prehiteti avto, toda ko ga je prehitel je zagledal pred seboj tovornik, ki je prihajal iz nasprotne strani. Sarti se je zavedel nevarnosti in je močno okrenil vozilo, pri tem pa je avto zaplesal po cesti in zadel ob tovornik. Na srečo ni bil nihče ranjen; dirkalni avto pa je zelo poškodovan. Dijaška Matica v Trstu bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo 14. decembra 1958 ob 9. uri v Ul Roma 15. SLOVENSKI TABORNIKI vabijo na zabavni večer s plesom 6. dec. veselo miklavže-vanje od 21. do 4. ure na stadionu »Prvi maju Rezerviranje miz in prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, telefon 61-792. Sprejemanje daril od 4. do 6. t. m. do 19. ure v Tržaški knjigarni, tel. 61-792 in od 20. ure dalje na stadionu «Prvi maj«. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. decembra 1958 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 10 oseb, poroki pa sta bili 2. POROCIU SO SE: šolski sluga Francesco Manzill; in gospodinja Agata Pappalardo, fotograf Ful-vic Rltani in uradnica Erika Platzer UMRLI SO: 75-letna Irma Teran vd. Casadei, 73-letna Antonia Siklemba, 46-letni Costantino Ra-vallco, 44-letna Marija Vidmar, »l-Ječna Rosalia Carolina Lazzari por. Vovk, 60uletna Ofelia Ive por. Pistor, 54.1 etn; Angelo Al-zetta, 42-letna Albina Turk por. Amodeo, 62-letna Josipina Pečar por Pieri, 68-letna Klara Sinčič vd. Tedesctii. NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru Biasoletto, Ul. Roma 13: Man-zoni. Ul. Settefontan« 2; Marchlo, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Com-:ii 19; dr. Miam, Barkovlje in Nicoli v Skednju «»-------- Valute Milan Rim Zlati funt 5.875,— e loo,— Marengo 4.500,— 4.700.— Dolar , . 623,— 626.— Frank franc. 133.— 135.— Frank Jvicar 144.— 146.— Sterling 1 725,— 1.750.— Dinar , 71,— 74,— SiPng 23 60 24 — Zlato iii. "06 — 708,— Zan. n. marka 148,— 149 — MllIINKA IMtONVKTA delovati društvena knjižnica, In sicer vsako nedeljo od 10. do 12. ure. v društvenih prostorih na stadionu »Prvi maj«. Vrdelska cesta 7. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO CV prvem stolpcu so najvišje cene, v drugem najnižje, v tretjem povprečne) pomaranče I. . . . pomaranče II. . . limone ............ mandarini I. ... mandarini II. . . . kaki ............-, jabolka: »abbondanza« I. . »abbondanza« II. . ttdelizia« I....... «delizia» II....... «imperatori» I. . . «imperator;» II. , »Kanada« 1......... ((Kanada« II. ... hruške »Kaiser« . hruške «spadoni». hruškice .......... cvetača z listi . . .' ohrovt............. čebula koromač ..... s razna solata . . . krompir............ paradižnik......... radič ............. rdeči radič .... špinača , ......... ((povprečni« ceni (3. stolpec). Potrošniki lahko kupujejo na trgu na debelo od 10. do 12. ter od 16. do 17. ure. 129 171 153 56 82 76 94 118 106 153 200 165 82 129 106 12 5(9 35 47 82 47 29 41 33 94 118 106 35 82 59 53 59 59 29 41 35 47 71 65 29 41 35 94 141 129 47 71 59 41 71 59 47 88 65 24 5« 35 33 4V 41 18 53 41 75 250 150 23 51 39 100 165 129 225 500 317 112 312 16.2 87 200 100 prodaja po C RADIO PETEK, S. decembra 1951 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-cbvezno, drobiž od vsepovsod (n... Življenja in usode: »Renata Te-baldi«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Lahke melodije; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Radijska univerza- Ivan Artač: Življenje starih Egipčanov: (3) ((Vpliv časa«; 18.10 Prokofjev: Simfonija št. 6, op. 111; 18.50 Ansambla Hotcha jn Harmonie; 19.00 »Obisk sv. Miklavža«, mladinska igrica v petih prizorih; napisala Zora Tavčar-Rebula; nato Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Dunajski valčki; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Večerne melodije; 22.00 Izredno predavanje: «Sv. Miklavž ta njegov dan«; 22 15 Zborovske skladbe Emila Adainiča; 22.35 Koncert violinista Franca Gullija ta pianistke Enri-ke Cavallo — Schubert: Sonatina ep 137, št. 2 v a-molu; Bloch: Beel Schem; 23.30 Glasba za lahko noč. RADIO TRST 12.10 Tretja stran; 17.45 Spored na ploščah; 18.45 Orkester Scia-scia; 19.15 Lina Gasparini; Stoletnica rojstva Julija Kugyja; 19.25 Kor.cert tria Poluzzi-Fer-retti-Marchi. II. PROGRAM 9.30 Orkestra De Martino in Urailiani; 14.30 Oddaja o modi; 15.15 Orkestra Franco Mojoli in Eros Sciorilli; 16.00 Tretja stran; 17.00 Tognazzi in Caprice Chan-'al: «Stretta la foglia«; 19.00 Ljudska univerza: 21.00 Glasbena revija. HADIO KOPER Poročila v slov.: 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v italijanščini: 12.30. 17.15 19.15. 22.30. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL: 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00- 12.05 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Domače aktualnosti: »Mnenja Vrdelska cesta 71 v ponedeljek 8. ob 17. uri na Kontovelu ZLOČIN IN KAZEN (Prosta interpretacija 7 treh delih po romanu Dostojevskega) Napisal DINO DARDI SNG M. s sodelovanjem Glasovne Matice in pevske** zbora »S. Škamperle* v soboto 13. decembra ob 21. uri v Avditoriju v Trstu premiera Franz von Supp^ BOCCACCI0 Opereta v treh dejanjih s prologom K I TEATRO NUOVO Danes ob 21, uri: Goldoni: »Chi la fa 1’aspetti«. Igra skupina Baseggio. Abonma B - Ezcelsior. 16.00: «KaramazoV»> • Brynner, M. Schell scope. Tecbnicolor. Mlad|w e povedano. , Penice. 15.00: ((Ugaja premik)«1 ’ Brigitte Bardot C. JU'L? — Cinemascope. Eastmancoum Mladi, i prepovedano. , Nazionale. 16.00: «Morilska nost«, Richard Todd, Drake. Dr|. Arcobaleno. 15 30; »Poletne r povedke«, A. Sordi, S-. Kosj L. De Lu-ca, F. Fabrizt. f' la mascope, technicolor. v mladost. ltub«" Super cincma. 15.30: »Sir- v zen i,n fantazija«. Risan' technicolor.ru. e Filodrammatico. 15 30: «vet5l in zna brati«, Dirk Bogata' f. yoko Tani, po romanu n' oa Masona. . .. ca- Graltacieio. 16.00; «Nečakinrt,inai bella«, Tina Pica, S. KtS P. De Filippo. 30; Crista'10. 15.30, zadnja »Most na reki Kway», "■ den, A Guiness .*. jn Capitol. 16.00; ((Benetke, megast-t'», A. Sordi, M. Allasio. *■ mancolor. . iiy, Astra Roiano. 16.30: »Rihara L-aurence Oliver. Alabarda. 16.00: «Dekle 8J?-Brigiue Bardot, Jean Aldebaran. 16.00: «Daljni®“^ Gary Cooper Mari Aloofj^e-Arlston. 16.00: «Phfft... in '7 K-zen izpuhti«. J. HollkIa,’ Novak. „roŽje»’ Aurora. 16.00: »Zbogom, “V pe R. Hu-dson, J. Jones, ’• Sica, cinemascope, tecita. ^\, Garibaldi. 16.00: »Hudičev r.ek«, C. VVilde. J. Technicolor. men)«- Idea'e. 16.00: «Fraeulein», e>” scope v barvati uesse*’ Inipero. 16.30: »Bonjour tri» orj. Italia. 16.00: »Dekle greha«. gitte Bardot, Jean Gab"n .-j«, Moderno. 16.00: »Bandit z LP Cinemascope. Technicolor [e>i S. Marco. 16.00: «Krog oev R. Scott, J. Garner. .,utii», Savona. 16.00: »Nežno me 'J Elvis Presley, technicolor. Viale. 15.30: «Gianni ta r‘ oandita«. Vittorio Veneto. 15.30: *J*mlft-vi», Marlon Brando, M. Aimof-Be.vedere. 15.30: ((Ljubimci ja«, L. Turner. Technicolor. oV Marconi. 16.00: #D’Artag meč«, G. Baker, S. Syms. nicolor. urN1" Massimo 14.30: »Ragazze ® g. do«, I. Corey, I. Schoener, . Risso. miške*’ Novo cine. 16.00: »Zakon P-,cCtv F. M. Murray, J. VVeldon-nicolor. if*nar' Odeon. 16.00: «Prlncesa » M-skih otokov«. S. Pampah' Mastroianni. mori3’1 Radio 16.00: »Daleč od m G. Ford in A. Francis. L” scope. Techn. KINO V MILJAH tech- Europa: »Ce je dekle lepo«, nicolor. Tech* Roma: «Velika karavana«. nicolor. F Si* Verdi: «Pepel pod soncem«. • natra MALI OGLAS* o MOTOGUZZI! Ekonomični JI avtomobili. Obrabljena zpo-s predelanimi motorji, »*.„ ge-lago! Karburatorji Dellor' 'to* lavnlca za popravila. Bati j., motodi-esel, Cremascoll, *» ’ Severo 18.’ S30 i1' PODI IZ FURNIRJA P? UL kv. m — se prodajajo Gambini 3. Izšel Je 2a kj bi bil tako dozorel branjeno mejo med dvema dr- nalogi režije Zločina in žavama in dvema sistemoma. I kazni> kakor je bil ravno Ba Prebivalci Berlina so P1'1'Ikič 2e nekaj časa sem smo ni in se ne zbirajo na ulicah vajenj^ da so nekako njegova kot za časa blokade; prebival- speciameta prav igre, ki ra-stvo Berlina se še nadalje za- stejQ v tako ostrem vzponu, ustavlja pred izložbenimi ok- kakr$en je bil njegov Zločin ni Kurfuerstendamma m Sta- L kazen Režija take i„re pa linove aleje; toda niti prebi- |20j,t6pa pravega umetnika, valcev Berlina niti prebival- kaj^ ravno prj takih igrah in cev kateregakoli drugega me- ravno zaradi tega, skoraj našla na svetu bi ne smeli po- čnega vzpona je velikan-staviti v položaj, da bi mora-l ka nevarnost, da se vse ne-li odgovarjati za grehe, ki j-h I usmiljeno zruši, če igre ni niso storili, kajti od vseh na-1 tanko čuteči mojster. ramo reči, da je Sardočova ustvarila lik, kakršnega si j« zamišljal Dostojevski. Junaki Dostojevskega so nenavadni, sicer pa, saj niso junaki, saj je le dobro in zlo v isti osebi, to so le pogubljeni angeli. Tako pogubljeno bitje, a še zmeraj angela, nam je hotela podati Mira Sardočeva. No, ali ji morda ni uspelo? Ena redkih, preprosto vzeto vseskozi simpatičnih podob je igri Zločin in kazen podoba dijaka Razumihina. S svojo bučnostjo je potrebno nasprotje notranje poglobljeni figuri Balohovega Razkolnikova. Le tako vzeta se nam prav ta živahnost ne sme zdeti pretirana. Simpatičnost, ki naj bi jo predstavljal in protiutež glavnemu junaku Raz-kolnikovu je popolnoma dosegel Guštin. Posebej se je odlikoval ob zaključni sceni, ki KAJ SE BO ZGODILO ČEZ ŠEST MESECEV? BITKA ZA BERLIN Od 3,3 milijona prebivalcev, jih 2,2 milijona živi v zapadnem delu mesta Razen carinskega pregleda je med obema deloma prehod prost; za prehod iz vzhodnega Berlina v Vzh. Nemčijo in obratno pa je potrebna propustnica litarizirano svobodno mesto z lastno upravo. To pomeni, da bo moral Zapad, če noče, da bi prišlo do ponovne blokade Berlina, ali sprejeti sovjetski predlog ali se pogajati z vzhodnonemškimi oblastmi. V prvi fazi živčne vojne je bilo mnogo nasprotujočih si izjav; ena stran je dokazovala, da zapadne sile nimajo pravice ostati v Berlinu, ker so z ((vzpostavljanjem militarizma v Zapadni Nemčiji kršile potsdamski sporazum« in ker je «po prenosu suverenosti na DR Nemčijo ves Berlin prešel pod njeno oblast«; druga stran pa je zatrjevala, da ima pravico ostati v Berlinu, ker ga je dobila z dogovori, ki so bili podpisani pred potsdamskim sporazumom. «Zapadni zavezniki morajo iz Berlina« — je zahteval 11. nov. podpredsednik vzhodnonemške vlade Hans Loh; «oni niso izvedli uredbe o demokratizaciji, denacifikaciji in demilitarizaciji Nemčije«. «Zapadne sile nimajo nikakršne pravne osnove, da bi ostale v Berlinu« — je potrdil tudi neki predstavnik sovjetskega poslaništva. «Ce gospodje žele potovati v Berlin, morajo imeti dovoljenje vlade DR Nemčije« — je dejal Walter Ulbricht 25. novembra v intervjuju za londonski «Daily Mail«, a isti večer je neki predstavnik sovjetskega poslaništva izjavil, da «prenos pooblastil na DR Nemčijo še ni dozorel«. Z notami od 27. novembra 1. zapadnim silam je ZSSR odprla novo poglavje v živčni vojni. Zdi se, da so navadni zemljani v vzhodnem in zapadnem Berlinu bili enako presenečeni, ko so zvedeli, da so zapadne sile dobile šestmesečni rok za izpraznitev mesta. Na Vzhodu pa so se hitro znašli: pri tem ne gre za njihovo bodočnost; na Zapadu pa so priznali, da je ZSSR odšla korak dalje in zdi se, da ji to še ne zadošča. Zaključek Zapada se je gla- sil: Mi se ne bomo umaknili, razgovarjali pa se bomo s predstavniki vzhodnonemških oblasti le v kolikor bi nastopili kot ((organi sovjetske komande«. Ključ za zveze med zapadnim Berlinom in Zapadno Nemčijo drže Rusi v svojih rokah, morejo ga čez pol leta izročiti vzhodnim Nemcem in — zakleniti vrata. Kaj tedaj? Obljuba ZDA, da bodo Berlin branili «tudi s silo«, ni prav nič popularna; to tem manj, ker je jasno, da je rešitev berlinskega vprašanja odvisna — tako danes kakor vedno — od rešitve celotnega nemškega vprašanja. Razdeljena Nemčija ni vzrok, ampak posledica določene politike. Ta politika se sedaj maščuje. Leta in leta so na Zapadu ignorirali stvarnost Nemčiji. Leta in leta so delali le na poglabljanju prepada čel je najvažnejše — ohraniti mir, In tak mojster Babič tudi je: z letošnjo premiero je to v polni meri še ponovno dokazal. Največja teža umetniškega oblikovanja zamisli o pogubljenju in odrešenju je slonela na ramah Mihe Baloha kot Razkolnikova. Njegova igra niti za trenutek ni omahnila, niti za trenutek se ni izpod nesrečnega Razkolnikova prikazal Baloh. Njegova pot gre še navzgor, od igre do igre, in to pot je šla celo od premiere do reprize. Posebno dovršeni so bili prizori ob prvem srečanju s preiskovalnim sodnikom, ob razgovoru s Sonjo in ob končni skrušenosti. Baloh nas je navadil, da z zavestjo zanesljivega užitka pred igro beremo njegovo ime na gledališkem listku, pa naj bo igra take ali drugačne vrste. Redni obiskovalec gledališča bo p Radu Nakrstu takoj začutil dovršenega mojstra. Prav takega smo imeli pred seboj v vlogi Porfirija Petroviča. Ustvaril je lik preiskovalnega sodnika, iz katerega Redko kdo bi v gornjem zaraslem starcu videl Gabina. Pri- I veje prav tista lisjaška preka-pravlja se na novo vlogo »clocharda* s Seine in si Je pustil njenost, ki je kmalu po izidu brado. Ob njem njegova žena romana Zločin in kazen tako zanimala psihologe in poklic ........................................................................... \n*mTprt°?ifem j^Dostofevski MLADINA - GLAVNI PROBLEM ZDA »Zares strašno je, če človek sredi New Yorka, v samem srcu največjega mesta sveta sreča ljudi, ki imajo na razpolago najrazličnejše tehnične dosežke civilizacije, za katere pa vendarle moremo reči, da se jih civilizacija niti v duševnem niti v moralnem pogledu sploh ni dotaknila in jih zato moremo primerjati z najbolj primitivnimi divjaki najbolj divje brazilske džungle«. S to žalostno ugotovitvijo se začenja reportaža ameriške ga novinarja Roberta Riceja, ki je bila objavljena v ameriškem listu «Argomensy». Rice je opisal svoje vtise potem, ko je šest dni prebil med »mladimi maščevalci«, to je eno najbolje organiziranih in najbolj borbenih mladinskih že na pol gangsterskih tolp New Yorka. Problem mladinskega kriminala smo že obdelovali. Ce se pa posamezni Američani s tolikšno vnemo začenjajo tega vprašanja lotevati, pomeni, da je izredno pereče in sam novinar Rice pravi, da je to trenutno najhujš. socialni problem Amerike. Pred meseci je vodja ameriške tajne policije FBI Edgar Hoover objavil statistiko, iz katere zvemo, da še nikoli v ameriški zgodovini ni bil mla- dinski kriminal tako razšir-, jen kot danes. Neki pedagog pa je rekel; «Naša materialna civilizacija je na izpitu o vzgoji bodoče generacije že padla.« Vrnimo se k novinarju Ri-ceju. Ta je skušal prodreti v newyorš‘ko četrt Bronx, kjer gospodari tolpa «mladih maščevalcev«. Zadeva pa ni bila enostavna. Zato si je moral utreti pot po nekem misijonarju, ker bi sicer bil v stalni nevarnosti za življenje, če bi tolpa zvedela, da gre za novinarja, ki hoče prodreti v njihove «tajnosti». «Pozor, vstopate na ozemlje «mladih maščevalcev«. Pojdite dalje, toda na lastno odgovornost«. Te beseae je Ri ce bral na hiši na meji ozemlja, kjer vlada tolpa »mladih maščevalcev«. Opozorilo ne velja vsakomur, pač pa pripadnikom sovražnih tolp. Kot se je bil »misijonar« že dogovoril, sta novinarja ča kala dva 15-letna dečka kot poslanca tolpe. Njuna naloga je bila, odvesti ga v «št'ab« ln mu služiti kot telesna straža in živa propustnica. Riceja je ta druščina močno zanimala. Vzrok je bil umor 17-letnega Michaela Ramosa, ki ga je nekaj tednov prej u-bil 19-ietni mladenič v nekem lokalu. Mladi Michael Ramos je bil marljiv in resen dijak, ki ni pripadal nobeni tovrstni druščini. Smolo pa je imel, da je nekega dne stopil v lokal in tu baje «po strani pogledal« mladega morile*. Ta je potegnil samokres in ga u-strelil. Ta dogodek je bil služil za »povod« za vojno med mladinskimi tolpami v Bronxu, kjer je bilo več oseb ranjenih in je policija morala uvesti nekakšno obsedno stanje. Na stotine policajev je neprestano krožilo po ulicah, dočim so »misijonarji« napeli vse sile, da bi izposlovali vsaj »začasno premirje«. Mladeniči, h katerim je Rice prišel, mu niso mnogo pripovedovali, pa čeprav so vedeli, da je prišel k njim kot novinar. Niso mu pojasnili vzrokov »vojn«, ki se pogosto končajo s krvjo in žrtvami. Rice pravi; »Vsi oni so v razgovoru r menoj komaj premikali ustnice, kot bi govorili iz trebuha. Vsi so skušali govoriti čim bolj neprizadeto, da bi se na obrazu stalno odražal izraz človeka, ki je samega sebe gotov. Vsi so se trudili hoditi z lenimi, dolgimi koraki in nihajoč v ramenih. Vsak izmed njih je bil več ali manj dobra imitacija (Nadaljevanje na 4. strani) izdelal doslej najdovršenejši Uk policijskega človeka, ob katerem so vsi mogoči Sherlo. ki Holmesi, Arseni Lupini in tudi Maigreti pravi pritlikavci. Takega detektiva boljše vrste z nenehnim nasmeškom ne tistih, z neusmiljeno pronicljivostjo nam je podal Na, krst. Tudi pri njem se nismo zavedali, da se suče pred nami Nakrst, čeprav smo ga tako vajeni in čeprav nam kdaj prej njegove kretnje niso bile več po volji Jožko Lukeš ima kot igralec to lastnost, da človeku ostane v spominu še potem, ko je i gra že zdavnaj mimo. On se nekako zareže v gledalca Kdo se ne spominja njegovih vlog iz Pesmi s ceste, Vroče krvi, Zakonske postelje in toliko drugih. V vlogi Marme ladova, izgubljenega človeka ki se mu upira lastni jaz in se mu upira tudi krivičnost ki je prignala Razkolnikova do hudodelstva, je bil res velik. Ta ruski hlapec Jernej je zaživel pred nami v vsej svoji zavrženosti in velezmoti pod katero je toliko trpke človečanskosti. Zlasti močan je bil v začetnih scenah, po zneje v pogovoru z Razkolni-kovom je prešel v nekoliko prehiter tempo in smo za hip izgubili vtis, da je pijan. Sce na z ranjencem je nekoliko predolga, kar pa gre seveda na rovaš teksta. Velike zahteve je imela igra do vloge Sonje, ki jo je podala Mira Sardočeva. Ce imamo to pred očmi, potem mo- Mira Sardočeva kot Sonja in Miha Baloh kot Razkolnikov v »Zločinu in kazni* je bila pri reprizi popolnejša kot pri premieri. Svidrigajlova je igral Stane Starešinič. Njegova figura se je primerno odražala v gmoti vseh teh ponižanih in razžaljenih. Starešiničev Svidrigaj-lov je bil prepričevalen. Tekst je tekel morda nekoliko prenaglo. Pretresljivo grozotnost svoje junakinje je dosegla Štefka Drolčeva. Ce se je komu zdela morda pretirana, naj se zaveda, da Drolčeva vendar gl rimi blazno Katarino Ivanovno. Drolčeva je igralka, ki izpelje do pravega učinka tudi take vloge, ki bi se morda manj rutinirani igralki sprevrgle v čisto nasprotje. Tu pa je z močnimi prijemi, ki jih od nje zahteva vloga, izklesala lik skrajne tragičnosti in grozot-nosti. Dokajšnjo vlogo ima v Zločinu in "kazni Dunja, sestra Razkolnikova. To je podala Bogdana Bratuževa. Tudi ona je zastavila vse sile mlade i-gralke in nam podala prikupni lik učiteljice, ki se tiho žrtvuje za brata ali ki se pogumno bori proti demonskemu Svidrigajlovu. Bratuževa raste od vloge do vloge, v e-ni z močnejšim, v eni s šibkejšim vzponom. Dobro se je prilegala. vlogi dekle Nastasije Zlata Rodo-škovc Njena dekla se je s snojo klepetavostjo in neprizadetostjo v vrtincu tragičnih podob ostalih junakov posrečeno odražala. Modest Sancin je bil krčmar, kakršnega si zamišljamo v p ropali beznici, kjer se odigrava prvo dejanje. Njemu je režija odkazala stalno mesto, medtem ko je natakar Silvija Kobala razbijal monotonost, ki bi sicer nastala. Med ostalimi so se odlikovali močno izraznostjo poulična pevka Nade Gabrijelčičeve, kočijaž Danila Turka, zdravnik Justa Košute, čudni človek Edvarda Martinuzzija in stražnik Antona Požara. Ob teh je nastopala še cela vrsta statistov ,ki so vsi pripomogli, da je predstava tako lepo uspela. Nekaj posebnega je bila v tej igri scenska glasba. Sama na sebi trda se je med igro zlila v harmonično celoto s sceno in s tragičnim dogajanjem. Vsak scenograf, ki (Lela za SNG, ima prav posebno nalogo: misliti mora na prenosljivost in hkrati mora v-stvari ti igri primeren okoir. To se je Sveti Jovanič popolnoma posrečilo. Z igro Zločin in kazen jo SNG zaznamovalo nov uspeh. Pokazalo nam je delo, ki bi ga z veseljem pograbilo tudi kakšno bogato gledališče, ki ni večen gostač, kakršno jo naše. Naj ne sodimo po ploskanju, ki je v gledališčih nekak, šen znak olike, sodimo raj« po tem, da se te dni v menih družbah veliko razpravlja o letošnji premieri SNG, Da je predstava vrhunska, nam dokazuje zanimanje Urše javnosti, ki je sredi tedna prihitela na premiero in napolnila dvorano tudi ob reprizi. IVAN SAVU Gorfško-beneški dnevnik Izpred goričkega sodišča Pogojna obsodba mladeniča za vlom v trgovino z železnino Policija je prišla vlomilcu na sled s pomočjo mladeniča iz Štandreža Včeraj zjutraj so na gorički sodniji obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na pet mesecev in 10 dni zapora ter na plačilo 4.000 lir kazni 23-letnega Sergia Faita iz. Ul. Mazzini 9 ter oprostili zaradi mladoletnosti 18-letne-ga Julijana Brajnika iz Stan-dreža v Ul. sv. Mihaela 58. Letošnjega 8. februarja zjutraj se je trgovec z železnino Luciano Valli, ki ima svojo trgovino v Ulici Mazzini 9, ko je vstopil v trgovino, ove-del, da so mu neznanci obnesli nekaj tisoč lir drobiža iz blagajne v trgovini, v katero so prišli skozi dvoriščna vrata. Stvar je naznanil policiji in ta se je pričela za stvar zanimati. Po nekaj tednih je policija izvedela, da je o stvari obveščen mladenič Brajnik iz Štandreža, katerega so poklicali na zasliševanje. Tu je J. Brajnik povedal, da ga je S. Fait že pred časom povabil na »ekspedicijo«, a da je vabilo zavrnil. Kljub temu pa mu je izročil letvo, s kate- ro naj bi si Fait pomagal pri vdoru v trgovino. Dejal je tudi, da mu je dan po vlomu Fait pokazal okrog 6.000 lir, ki naj bi jih bil ukradel v trgovini. Policija se je pričela zanimati za Faita, a ta je medtem odšel služit vojaški rok. V Sieni, kjer se je takrat nahajal, so ga zaslišali orožniki, a tem je Fait izjavil, da je bil tistega dne pri nekem stricu v Benčah onkraj državne meje in da je za vlom izvedel šele naslednjega dne, ko se je vrnil iz Jugoslavije. Dejal je orožnikom tudi, da ni nosil meseca februarja čevljev z gumijastim podplatom (policija je namreč našla odtise takšnih čevljev na dvorišču za trgovino). V Gorici ni policistom uspelo najti Faitove obmejne prepustnice, ker jo je bila mati poslala sinu v Sieno, na njegovo prošnjo. Ko se je Fait vrnil v Gorico, je najprej zanikal dejstva na policiji, nato pa je vse priznal in dejal tudi, da je takrat ukradel le 3200 lir. Včeraj pa ie v sodili dvorani izjavil, da je na policiji priznal vse, kar so' hoteli, da bi priznal, samo zaradi tega, da bi ga kmalu izpustili na prosto in da bi tistih nekaj dni vojaškega dopusta preživel pri ženi. Zaradi tega je spet zanikal vlom in krajo. Brajnik pa je včeraj potrdil vse svoje prejšnje izjave in še bolj obtežil Faita. Sodnik dr. Fabiani Je priznal Faita za krivega, medtem ko je Brajnika oprostilo zaradi njegove mladoletnosti. «»------- Urnik mesnic prihodnje dni Mesnice bodo v soboto odprte od 7. ure do 12.30 in od 16. ure do 20. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure, v ponedeljek na praznik brezmadežne pa bodo ves dan zaprte. ——«»------- Pokrajinski kongres Zveze zadrug Pokrajinska federacija Vsedržavne zveze zadrug sporoča, da bo v nedeljo 7. decem bra 1958 ob 9.30 v Gradiški pokrajinski kongres s sledečim dnevnim redom: otvoritev kongresa in ime novanje predsedstva, moralno in finančno poročilo, obnovitev odbora; imenovanje delegatov za 25. državni kongres, razno. «»------- Mladičem levinje v živalskem vrtu ni mraz Marsikdo, ki je videl mlade levčke v živalskem vrtu na Andrejevem sejmu, je bil v skrbeh, če jih zebe pri tako nizki temperaturi kot je bila včeraj. Povedati jim moramo, naj bodo brez skrbi, ker se mladiči pri materi prav dobro počutijo. Spijo večidel dneva. Zbudijo se samo takrat, kadar so lačni. Ponoči kletko pokrijejo z nepredušnim platnom ter prižgejo še električne peči. V toplem se mladiči pa tudi roditelji prav gotovo dobro počutijo. «»---------------- Nesreča delavke v podgorski tekstilni tovarni Ob 20.15 so v bolnišnico Brigata Pavia pripeljali 47-let-no tekstilno delavko Marijo Devetak iz Zdravščine, ki si je na delu v tekstilni tovarni v Podgori hudo poškodovala desno roko. Predavanje in skioptlčne slike o francoskem ekspresionizmu Danes zvečer ob 18.30 bo v dvorani Petrarca predavanje o francoskem ekspresionizmu, ki ga bo imel pod o-kriljem Ustanove za kulturne prireditve «Citta di Gori-zia» ravnatelj čedadskega arheološkega muzeja prof. Car-lo Mutinelli. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. «»---------------- Urnik trgovin na Miklavžev večer Zveza trgovcev sporoča, da bodo trgovine danes 5. decembra na Miklavžev večer lahko ves dan neprenehoma odprte, zvečer pa se bodo lahko zaprle ob kateri koli uri. To je v skladu z urnikom o zapiranju in odpiranju trgovin, ki ga je izdelala prefektura, ker je Mklavžev večer ravno ob Andrejevem sejmu. Avtobus v Trst k opereti Boccaccio ZSPD organizira 14. decembra avtobus v Trst na premiero operete Boccaccio v Avditoriju. Odhod ob 14. uri izpred Bratuša. Vpisovanje na ZSPD in v kavarni Bratuš. Voznina in vstopnina 1.100 lir. «»—— Nesreča Sovodenjca Včeraj popoldne so v bolnišnico Brigata Pavia pripeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa 36-letnega Ivana Petejana iz Sovodenj, Ul. Venezia 12, ki si je spahnil tilnik pri padcu po stopnicah lastnega doma. Roko si je porezal ' pri odpiranju okna Osemletni Livio De Colle iz Ulice Michaelstaedter 7 je hotel včeraj okrog 13. ure odpreti okno v neki sobi bivališča svojih staršev. Nesreča je hotela, da je z roko udaril ob šipo, ki se je razbila in mu povzročila široko rano na levi roki. Jokajočega Livia so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer mu je dobrohotni zdravnik obvezal rano. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18; tel. 21-24. -«% ---- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo tem peraturo 5,8 stopinje ob 13. uri, najnižjo pa —5,6 stopinje Ob 4.40. IIMIIIIIIIIIIMIIIIMI llllllllliaitlllillllllllllllllllHIIIItlf lllllllllllllltllllllllllllllf lllllllllllf Mllllllllll Še vedno zarjaveli tiri '*■ v* w f /e Hm &*.» - : V Florenci se je zaključila, kakor smo že pisali, konferenca predstavnikov Jugoslavije in Italije za obnovitev železniškega prometa pri Gorici. Ko bo po zarjavelih tračnicah med postajama Gorica — glavni kolodvor in Šempeter stekel prvi vlak, bo to prav getovo velik dogodek. Do takrat ne bodo le pregledali tračnic, ampak namestili tudi zapornice na Tržaški cesti, da bi ne prišlo do nesreč. 10. decembra zapade veljavnost bencinskih nakazil Avtomobiliste in motocikliste, ki so prejeli bencinske bone za november, opozarjamo na odločitev trgovinske zbornice, da bodo izgubili vsako veljavo po 10. decembru, najsi bodo pri lastniku bonov ali shranjeni pri lastniku bencinske črpalke. Zaradi tega naj lastniki z nakazili nakupijo bencin še pred 10. decembrom. S kolesom v avtobus ATA 18-letnega jugoslovanskega državljana Simna Pavšiča iz Nove Gorice, ki je prišel v Gorico z obmejno prepustnico, je včeraj popoldne verjetno zmotil vrvež na Korzu Verdi, da se je zaletel s svojim dvokolesom v avtobus podjetja ATA. Pobitega Pavšiča so prepeljali takoj v bolnišnico v Ulici Brigata Pavia, kjer so mu obvezali rane po zadnjih delih telesa. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Ana iz Broo-klina», Gina Lollobrigida. Barvni film. VERDI. Pričetek predstav ob 16., 19. in 21.30 uri: «Bratje Karamazovi#. Igrajo Yul Brinner, Maria Schell in Claire Bloom. Barvni film. Mladoletnim prepovedan vstop. VITTORIA. 17.00: «0-1327, kriminalistični oddelek«, R. Pellegrin in M. Noel. Mladoletnim prepovedan vstop. CENTRALE. 17.00: »Prekleti torpedni lovec«, T. Howard in J. Rice. MODERNO. 17.00: »Rosema- rie«, barvni film. IflllllllllllllllllllllllllMIIIIMIHIIHIIIIIIIIIHIIIII Mladina - glavni problem ZDA (Nadaljevanje s 3. strani) hollywoodskih filmskih igral-cev-gangsterjev!« »Ker ta mladina nima druge vzgoje, se vzgaja edinole v gledanju gangsterskih filmov in v prebilanju stripov in kriminalnih romanov«. V dneh, ki jih je Rice prebil med temi mladeniči, je veliko zvedel, pa čeprav ni šel niti enkrat z njimi v akcijo. Zvedel je na pr., da se »vojne« med njimi napovedo kot prave vojne. Dogovorijo se tudi, kje bo do pretepa prišlo. Zvedel je nadalje, da prinašajo na kraj pretepa nože, samokrese, boksarje dekleta, ki jih policija na ulici ne sme pregledovati. Zvedel je tudi, da pride od časa do časa do nenapovedanega vpada na »sovražno ozemlje«, tedaj plačajo račun mladinske plesne dvorane. Vsaka izmed teh tolp ima v nasprotnih tolpah tudi svojo obveščevalno službo, kot ima obveščevalno službo tudi za borbo proti policiji. In, kar je najbolj žalostno, je to, da njihov »cilj« niso toliko plesne dvorane, pač pa gimnazije, knjižnice in redki mladinski kulturni klubi. Mir je bil torej sklenjen in do tedaj, ko je Ricejeva reportaža izšla, med omenjenima tolpama ni prišlo do »vojne«. Toda v New Yorku je nad 150 podobnih tolp, 150 »divjih plemen«, kot jih imenuje Rice, ki jih toliko civilizirana ameriška družba ni znala (ali hotela?) vzgojiti. 'OK Nedeljski nasprotnik Triestine Neapeljska enajstorica v Trstu z najboljšo in borbeno postavo Del Vecchio in Vinicio nevarni puščici za tržaško obrambo - Brugola dosegel sporazum z društvom in bo igral na krilu Nogometaši Triestine nima- nakupom Bernardinija, ki ga . storico, v nedeljo pa bo na- jo lahkega spanja in prijetnih sanj: v nedeljo bodo morali sprejeti v goste nič manj kot enajsterico Neaplja, ki je nevarna ekipa zmožna presenečenj. Sicer je bila preteklo nedeljo prisiljena zaključiti srečanje s Spalom z neodločenim izidom, vendar to še ne pomeni ničesar. Igralci Spala so namreč prišli v južne kraje s trdno voljo, da preprečijo klonitev njihovega vratarja in ker je bilo to možno le z verižno obrambo, so se te trdno oprijeli in izvedli brezhibno svoj načrt. Amadei, bivši znani igralec, ki sedaj trenira neapeljsko enajstorico, je to predvideval še pred tekmo in je po končanem srečanju žalostno dejal, da je bil za njegove napadalce kruh pretrd. Toda, in to je treba smatrati kot nevarnost za Triestino, položaj bo treba popraviti na račun tržaškega moštva. Tržačani so dobili tako teden dni pred srečanjem važno obvestilo. Zato mora domači trener preskrbeti, da se Amadeieva «grožnja» ne bo uresničila. Da ima Neapelj resne namene, dokazuje dejstvo, da so vse igralce poslali daleč od doma, kjer bodo zadnje priprave potekale bolj v miru. 12 igralcev je odpotovalo v Grottaferrata pri Rimu, kjer bodo do odhoda v Trst «pod ključem«. To pomeni, da bodo pod strogim nadzorstvom trenerja in drugih voditeljev društva, ki hočejo in zahtevajo, da si igralci opomorejo na račun Triestine. Do nenadnega odhoda je prišlo zaradi ukaza častnega predsednika Laura, ki težko prenese poraze enajstorice, v katere je založil toliko težkih milijonov. Bogataš je hotel postaviti na noge ekipo, ki bi bila zmožna priti do naslova državnega prvaka, a kljub milijonarski ekipi, se mu to do sedaj ni posrečilo. Sicer bi bilo dovolj ojačiti obrambo z janca Del Vecchia, ki bo v tandemu s sonarodnjakom Vi-niciom glavna puščica napada plavih. Amadei še ni hotel dokončno določiti imena igralcev, ki bi odpotovali v Trst, ker je hotel še opazovati druge igralce med tekmo rezerv Neaplja in Lazia. Toda Lauro je bil gluh za ta predlog in Ama-deiu ni preostalo drugega kot ubogati. Zamujenega pa še ni ničesar, ker bo lahko v Trst vseeno pripeljal kakega igralca rezerve, ki se bo izkazal vrednega, da igra v prvem moštvu. Zaenkrat je moral odpeljati s seboj Bugattija, Co-maschija, Greca, Morina, Co-stantinija, Posia, Del Vecchia, di Giacoma, Vinicia, Pesaolo in Brugolo. To je verjetno postava, ki bo nastopila v nedeljo proti Triestini. Zanimivo je. da so v postavo vključili tudi Brugolo, ki je bil v sporu z društvom. Toda Lauro se je ponovno vmešal in tako bo Brugola nadomestil Vitalija, ki je zadnje čase precej razočaral, zaradi česar so ga celo kaznovali s 50.000 lirami globe. Kakor se vidi bo v Trst prišla bojevita ekipa, ki bo hotela doseči če ne zmage pa vsaj neodločen izid. In v Trstu je bila enajstorica Neaplja vedno nevarna nasprotnica domačinov. Cfi—ZZ. ne bi niti toliko stal, a Lau- stopila v prijateljski tekmi v ro je trmasto izbral Brazili-1 Genovi s Sampdorio. OD 9. DO 15. DECEMBRA V Milanu skupni trening vojaške reprezentance RIM, 4. — Tiskovni urad ministrstva obrambe javlja, da bo vojaška reprezentanca imela ob prekinitvi nogometnega prvenstva zaradi mednarodne tekme Italija-CSR skupni trening. Ta bo trajal od 9. do 15. decembra. Reprezentanca bo imela 10. t. m. trening tekmo v Seregnu s tamkajšnjo enaj- iiitiHiiiiitiiiitiiMtMtiiiiiiiiiiiiiifitiiiiimimiitiiiiiiMiiitiittniitiiiitiiimiiiitimiiiiimiHtitimii Po mnenju revije gRing Magazine» Med najboljšimi boksarji je le malo Italijanov Duilio Loi šele na četrtem mestu v lahki kategoriji Čitajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK Težka kat. — prvak Floyd Patterson; 1. Ingemar Johans-son (šv.), 2. Nino Valdes (Kuba), 3. Zora Folley, 4. Willie Pastrano, 5. Eddie Machen, 6. Archie Moore, 7. Brian London (VB), 8. Henry Cooper (VB), 9, Sonny Liston, 10. Pat Macmurtry. Srednjetežka kat. — prvak Archie Moore; 1. Tony Antho-ny, 2. Harold Johnson, 3. Yvon Durelle (Kanada), 4. Erich Schoppner (Nem.), 5. Mike Holt (Juž. Afr.), 6. Sonny Ray. 7 Yolande Pompey, 8. Jesse Bowdry, 9. Willi Hoepner (Nem.), 10. Johnny Halafihi (Polinezija). Srednja kat. — prvak Sugar Ray Robinson; 1. Carmen Ba-silio, 2. Gene Fullmer, 3. Spi-der Webb, 4. Holly Mims, 5. Joey Giardello, 6. Gustav Scholz (Nem.), 7. Joey Giam-bra. 8. Charles Humez (Fr.), 9. Tiger Jones, 10. Gene Armstrong. Srednjelahka kat. — prvak Virgil Akins; 1. Don Jordan, 2. Sugar Hart, 3. Isaac Logart (Kuba), 4. Gaspar Ortega (Meh.), 5. Ralph Dupas, 6. Del Flanagan, 7. Vince Martinez, 8. Gil Turner, 9. Gerald Gray, 10. Mickey Crawford. Lahka kat. — prvak Joe Brown; 1. Kenny Lane, 2. Car. los Ortiz, 3. Duilio Loi (It.), 4. Johnny Busso, 5. Dave Charnley (VB), 6. Paolo Rosi, 7. Willio Toweel (Juž. Afr.), 8. Paul Armstead, 9. Bebby Scanlon, 10. Len Matthews. Peresna kat. — prvak Ho-gan Kid Bassey (Nigerija); 1 Davey Moore, 2. Paul Jorgen-sen, 3. Flash Elorde (Fin.), 4. Gracieux Lamperti (Fr.), 5. Manolo Garcia (Šp.), 6. Ike Chestnut, 7. Ricardo Gonzales (Arg.), 8. Sergio Caprari (It.), 9. Ricardo Moreno (Meh.), 10. Cherif Hamia. Petelinja kat. — prvak Al-Phonse Halimi (Fr.); 1. Piero Rollo (It.), 2. Leo Espinosa (Fin.), 3. Mario D’Agata (It.), 4 Manuel Armenteros (Kuba), 5. Jose Toluco Lopez (Meh.), 6. Joe Becerra (Meh.), 7. Horace Monroe, 8 Kiyoshi Miu. ra (Jap.), 9. Al Asuncion (Fin)., 10. Roberto Castro (Arg.). Mušja kat. — prvak Pascual Perez (Arg.); 1. Ramon Arias (Ven.), 2. Eoung Martin (Sp.), 3. Pone Kingpetch (Tajland.), 4. Dommy Ursua (Fin.), 5 Sadao Yaoita (Jap.), 6. Mario Deleon (Meh.), 7. Ramon Ca-latayud (Ven.), 8. Carlos Miranda (Arg.), 9. Mimin Ben cembra bo v bazenu Fora Ita- s Ali (Sp.), T6. Salvatore Bur- lica skupni trening za vater-- rini (It.). I poliste, ki bi prišli v poštev Zato so povabili za 17. uro 9. decembra v Milan sledeče igralce-vojake; Vratarji: Mattrel (Juventus), Alfieri (Milan). Branilci: Losi (Roma), Mi-chelotti (Como), Mistoni (Na-poli). Krilci: Carpanesi (Fiorenti-na), Frascoli (Simmenthal Monza), Grevi (Reggiana). Za-glio (Roma)., Castellazzi (La-zio). Napadalci: Pestrin (Roma), Bravi (Lazio), Stefanini II (Como), Vastola (Fiamme oro Rim), Natteri (Inter), Uzzec-chini (Sampdoria). Priprave Triettine za nedeljsko tekmo Zadovoljiva igra vseh igralcev posebno pa napadalne petorice Trening tekma *e je zaključila * 4:1 - Bresolin j« zabil 2 gola, Massei in Tortul pa po enega Kljub mrazu so se igralci Triestine zbrali včeraj na stadionu za medtedenski trening. Prisotni so bili vsi titularci in tudi mladinci. Le Brach je počival in je z roba igrišča prisostvoval trening tekmi. Trener Olivieri je iz titular-cev in mladincev sestavil dve ekipi z Bandinijem in Rumi-chem v vratih. V Bandinijevi ekipi, ki je igrala v rdeči majici, so bili še Carpinetti, Lipot, Tulissi, Bizai, Degrassi, Tortul, Szoke, Massei Bresolin in Santelli, to je celotna napadalna vrsta prvega moštva. Z Rumichem pa so igrali Brunazzi, Lenarduzzi, Galli-notti, Bernardin, Pellegrini, Rimbaldo, De Rossi, Verbac-ci in For.ti. Slednji so bili v plavih trenirkah. Tekma je trajala en sam UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMtlllllllllllllllllinillllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIMKIlllllllllllllll Po prvem dnevu teniškega tekmovanja za cKraljev pokal» Italija-Švedska s Folke (Šv.) je premagal Facchinija (It.), Maggi (It.) pa Stockemberga RIM, 4. — Nocoj se je na | za državno reprezentanco. Ti pokritem teniškem igrišču začelo v prisotnosti skromnega števila gledalcev polfinalno teniško tekmovanje za »Kraljev pokal« med italijansko in švedsko reprezentanco. Po pr_ vem dnevu je stanje izenačeno, kjer je vsaka reprezentanca zabeležila po eno zmago in en poraz. V prvi igli je mluai Birgei Folke odpravil svojega italijanskega nasprotnika Facchini. ja. Čeprav je Facchini dobil prvi set, je moral ostale prepustiti Švedu ki je zaključil igre v svojo korist s 4-6, 6-3, 6-0 in 6-1. V drugi igri pa je Italijan Maggi izenačil stanje z zmago nad Stockembergom. Jutri bosta reprezentanci nastopili v igri parov. Iz Stockholma so telefonsko sporočili, da bo Da-vidson, ki je bil zadržan zaradi predhodnih dogovorov, pripotoval jutri v Rim ravno v času, da bo lahko igral v igri dvojic. ««------ RIM, 5. — Italijanska teniška zveza je bila iz Avstralije telegrafsko obveščena, da si je Pietrangeli, ki je član italijanske reprezentance za Davisov pokal proti Filipinom, nategnil mišice na hrbtu. V primeru da Pietrangeli ne bo mogel igrati, ga bo nadomestil Merlo. LUZERN, 4. — Mednarodna diletantska zveza javlja, da bo evropsko boksarsko prvenstvo diletantov za 1959. leto od 23. do 31. maja v Luzernu. Zaradi kršitve pravilnika FIFA izključila maroško zvezo ZUERICH, 4. — Predstavnik Mednarodne nogometne zveze je sporočil, da bodo poslali vsem zvezam, ki so včlanjene v FIFA, okrožnico z obvestilom o izključitvi maroške zveze. Ukrep, ki je sedaj samo začasnega značaja, bo postal dokončen šele med kongresom Mednarodne nogometne zveze, ki bo 1960. leta v Rimu. Vzrok tega ukrepa je kršenje mednarodnih pravil. »»------------------- OD 5. DO 7. T. M. V RIMU Dva dni skupnega treninga za najboljše vaterpoliste RIM, 4. — Od 5. do 7. de- treningi bodo ob koncu vsakega tedna in bodo trajali do preklica. Za prvi trening so poslali vabilo sledečim vaterpolistom: Ambron (RNN), Bardi, Lonzi (RN Fiorentia), Buonacore, Dennerlein, Mannelli (Canot-tieri Napoli), D’Altrui Par-megiani (G. S. Fiamme d’Oro), Guerrini, Pucci (Lazio), Gion-ta, Rossi (Sportiva Novi), Spi-nelli. Ko bodo odprli bazen v Genovi, bo tudi tam, kot preteklo zimo, trening za Cavazzo-nija, Lavoratorija in Pizza. NOGOMET MILAN, 4. — Varnostna služba bo v nedeljo ob priliki nogometne tekme med In-terjem in Juventusom ojačena. Pričakujejo, da bo tekmi, ki bo na stadionu v S. Siru, prisostvovalo ogromno število gledalcev. Ukrepi so bili potrebni, da preprečijo ponovitev nesreče, ki se je pripetila na istem stadionu preteklo nedeljo. Ljudje, ki so vdrli na stadion, so namreč do smrti pohodili 17-letnega Giordana Guarisca. Tajništvo Interja je javilo, da so že včeraj razprodali 22 tisoč vstopnic za najbolj cenene prostore. SABLJANJE BUDIMPEŠTA, 4. — Madžarska zveza, kateri so poverili nalogo organizacije svetovnega prvenstva, je odločila, da bo to od 12. do 25. julija 1959. leta. Madžarski sabljači bodo začeli z rednim treningom že januarja prihodnjega leta. «»------- DUNAJ, 4. — Rekordman v hitrosti na vodi Donald Campbell, ki je sedaj na Dunaju, je izjavil, da bo nov poskus rušenja rekorda verjetno napravil na Vrbskem jezeru na Koroškem. polčas, a ta je bil Pr.eC$od0l,f? poldrugo uro. Zaključila P se je s 4 goli proti ene”'t,m korist rdečih. Gole so Bresolin (2), Tortul m sei po enega za rdeče m ti za plave. Igra je bilai P jetna in hitra. Posebno s izkazali Santelli, ki J® ,._j kat krasno in močno strej v vrata ter je tudi ?e. ušel Brunazziju, ki Je pri nasprotnem moštvu-di Bresolin je zadovoljit, se lahko reče tudi o Masse j ki je imel pred seboj kot rektnega nasprotnika nič m kot Bernardina. Prvi gol je zabila ekipa P a vih s Fortijem, ki, se je »j šel sam pred Bandinijem. . dil je oster in natan,ce?,„_iti, in Bandini je moral Izenačenje pa je prišlo 1« . nut kasneje, ko je Bresoli« poslal žogo v Rumichevo m žo. Niti minuto kasneje Massei^ povedel rdeče ^rajajg r ** vrednih akcij. Tedaj Pa stvo. Pol ure je nato j, igra brez posebnih ome vreaimi aisvij. r . - Tortul povečal število S® na 3 in končno je še Br lin zaključil serijo golov, s ke je po polurnem igranju pustil igrišče. , Ni še znana postava, W bo Olivieri postavil proti m nemu Neaplju. Trener si J pridržal pravico, da jo s . vi po današnjem kratkem . ningu. ki bo na stadionu Sv. Soboti. «»—— Mladinsko nogomet, prvenst?® V četrtek 11. t.m. Venezia ■ Triestina MILAN, 4. — V sredo 10- ’? v četrtek 11. t. m. bo^0..<,g grali šesto kolo mladinss ^ nogometnega prvenstva. , znam tekem, ki se bodo s le ob 14.30, je sledeč: Sreda 10. decembra: Skupina A: Juventus - . sale; Novara - Talmone * .. no: Sanremese - Pro V®rC g. Skupina B: Brescia - Legf-o-no; Inter - Como; Lecco • . mo: Pro Patria - Atala ’ Varese - Simmenthal 5*° Skupina C: Lanerossi ViieV za - Pordenone. Skupina D: Anconitana- z Mantova; Bologna - Crem° se; Reggiana - Spal: . (»n. Ravenua - Parma; Zenit m dena - Forli. Skupina E: Livorno - rentina: Prato - Spezia; na - Pisa; počiva Genoa. Skupina F: Arezzo - B°ma’ Fedit - Napoli; Lazio - Sate nitana. . Skupina G: Barletta - Adu la; Chieti - Bari; Sambenedei-tese - Lecce; Taranto -ra; počivata Foggia in InC dit. Skupina H: Catania - Bes* gina; Maršala - Cosenzal “ lermo - Trapani. Četrtek 17. decembra: . Skupina A: Biellese - Aie sandria; Vigevano - Piacen* • Skupina C: Padova - Maržo' to; Venezia - Triestina; ver na - Mestrina. Skupina E: Sampdoria Lucchese. Skupina F: Cirio - Caserta-na. Skupina H: Messina - Sira-cusa. Odgovorni urednic STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • l*1* himna C predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 18. uri ENIC film: «CharIotove fantazije» (Fantasie di Charlot) r po CUDE VLADIMIR BARTOL VIPA VSKI DOLINI IN NA NANOS S 2. «Kaj zares?« Pogledal sem Petroviča, ki je povesil pogled in sramež-vo zardel. »Kako je bilo, tovariš kapelnik?« Petrovič izbrska iz svežnja že malce orumenel dokument mi ga pokaže. V njem sem bral, da mu vojaška komanda Vipavi izreka priznanje in zahvalo za njegovo požrtvo-ilnost, ko je rešil vojaka JLA Milana Jovanoviča sigurne arti iz reke Vipave. Podpis, komandant, major ta in ta. »Kako ste to naredili? Saj ste bili že v letih.« »A sem še vedno dober plavalec, šel sem ob Vipavi in del, kako se vojak potaplja. Plavati ni znal in Je zabredel pregloboko vodo. Zmanjkalo mu je tal pod nogami in imun ga je potegnil na dno. Sezul sem čevlje in vrgel jopič sebe. V reševanju imam že prakso. Paziti je treba, da se te kapljajoči ne oklene, sicer je po njem in tudi po tebi. Pri-aval sem mu za hrbet, ga prijel za ušesi in se s sunkom jgnal proti obrežju. Bil je krepak dvaindvajsetleten fant in im se pošteno namučil, preden sem ga spravil iz vode. Prej skoč sem pa rešil še tri druge ljudi; dva otroka, enega od »vetih, drugega od enajstih let in mladeniča od sedemnajstih.« »Vi ste zares fant od fare!« Tovarišica Marija se posmeje in pravi: »Res je treba znati in imeti korajžo. Ampak imeti je reba tudi priložnost!« O REDKIH VIPAVSKIH METULJIH Pogledal sem na debeli sveženj, ki je bil pred Petrovičem na mizi, in pomislil, da nama je s sinom čas kratko odmerjen za metulji lov. Treba je Dilo torej kapelniku Petroviču in tovarišici Mariji nekako prikazati, da ima tudi favnistični ogled Vipavske doline svoj pomen, da je tu najti marsikaj zanimivega in da bo najbolje, ce kombinirava Petrovičeve zanimivosti s sinovimi in mojimi metuljimi interesi. V Ljubljani je izdajalo pred prvo svetovno vojno Muzejsko društvo revijo »Carniolia«, v kateri so se priobčevale znanstvene in umetnostne razprave, ki so se tikale kranjskih posebnosti in znamenitosti. Od leta 1909 pa do leta 1914 je v »Camiolii« priobčeval zaslužni entomolog m zbiralec metuljev Ivan Hafner Pregled doslej na Kranjskem opaženih metuljev*) in v tem pregledu so morda med vsemi najdbami najzanimivejše najdbe iz Vipavske doline. Za ponazoritev sem svojim novim vipavskim znancem navedel dva najbolj značilna primera, kot sem si jih bil zapomnil iz tega v mednarodnem entomološkem svetu upoštevanega spisa. Vedeti je treba, da se evropski metulji že tri sto let, od slavnega švedskega botanika in zoologa Lineea sem, sistematično raziskujejo in da je tudi Slovenija, zlasti Kranjska, že dolgo eno od najbolj raziskanih lovišč. Pred skoraj dve sto leti imamo prve beležke o metuljih iz Kranjske od slavnega naravoslovca Scopelija, medtem ko hrani ljubljanski prirodoslovni muzej metuljo zbirko Prešernovega prijatelja Ferdinanda Schmida, ki mu je naš prvi pesnik posvetil znane štiri vrstice: Prijaflju Ferdinandu Šmidu (V spominsko knjigo) Ni mi prijetno nemško ime; srčno pa ljubim kranjsko srce. Najdba nove vrste metulja na tako raziskanem področju pomeni kajpada za mednarodni entomološki svet pravcato *) J. Hafner: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Grossschmetterltnfl«. senzacijo; še posebej tedaj, če je metulj tudi na zunaj močno opazen, velikega ali vsaj večjega formata, lepo pisan in tudi drugače značilen. Lahko si je misliti, kolikšno pozornost je v entomološkem svetu zbudila najdba tako velikega in vsestransko zanimivega in lepega metulja, kot je nova vrsta nočnega pavlinčka, ki se v vsem razlikuje od našega navadnega, kateremu pravijo naši (tržaški) okpličani »štriga«. Hafner piše v »Camiolii« o tej najdbi: »Kdaj je bila ta vrsta (latinsko ime metulja je Periso-mena caecigena) pri Vipavi prvič najdena, nisem mogel ugotoviti. Po poročilu H. Gaucklerja iz Karlsruhe v »Insckten-Borse«, 1908 str. 196, je bila (vrsta) odkrita pri Vipavi, kar se pa ne ujema z navedbo v izvirnem opisu (Novoodkriti evropski nočni pavlinček itd., F. J. Kupido, Brno 1895), po kateri navedbi naj bi bila P. caecigena odkrita pri Reki.« Hafner navaja nato Gaucklerjevo poročilo, ki se mu sicer ne zdi povsem zanesljivo in ki se glasi: »Tudi najdba tega lepega prelca (nočni pavlinčki, Satur-niidae, spadajo k prelcem kot n. pr. sviloprejka) pada v prvo polovico (na začetek) tega stoletja (mišljeno je 19. stoletje) in je bil prvi primerek najden baje na Kranjskem v Avstriji. »Ce so plačevali že za (Arctio) flavio (metulj kosmatinec, ki živi v visokih planinah) visoke cene, se je zgodilo to pri caecigeni v še večji meri, saj je veljal takrat eksemplar 130 goldinarjev avstrijskega denarja. iZa 130 goldinarjev sl dobil takrat že par volov, op. pisca). »Kmalu potem, ko se je izvedelo za najdišče, je bilo to kajpada poplavljeno z entomologi in redki prelec je kmalu izginil. Iskali so ga naprej in kmalu so ga ponovno odkrili pri Reki. Zal so ljubitelji in trgovci začeli metulja sistematično loviti, tako da se je prebivalstvo ce pokrajine poučilo o živali in se je vse vrglo na lov za to dobičkanosno redkostjo. »Posledice takega brezobzirnega roparskega sistema niso izostale; v teku malo let sta bili obe najdišči oskubljeni caecigene, najprej je izginila žival leta 1942 v Vipavski dolini; pri Reki se je zadrževala še do začetka 1850. leta »Roko v roki s pogostim lovom in najdenjem je padla tudi cena živali do 12 goldinarjev ...» Drugo tako odkritje v Vipavski dolini je bil tudi k prel- cem spadajoči metulj, na zunaj dokaj neznatnejša Drymomia Vittata, o kateri citira Hafner naslednje poročilo iz »Berlinef Entomologische Zeitschrift« (metulja je odkril berlinski entomolog Streckfuss): »Ta nova vrsta je bila najdena 22. maja 1890 na južnem Kranjskem globoko v Vipavski dolini P^‘ bližno 65 metrov nad Jadranskim morjem, žal en sam P1"1' merek (samec).« Pozneje je dunajski entomolog Hilf našel še en lep Prl' merek in sicer 10. julija 1907 pri Fužinah nad Ajdovščino-(Zdaj se nahaja ta primerek v Dunajskem dvornem muzeju)-(Hafner). No, niti prvi niti drugi metulj nista več take redkosti, saj sta bila najdena pozneje tudi v Dalmaciji, Makedoniji-črni gori itd. Vendar ostane Vipavska dolina kot njuno prv° najdišče, tisto pa, kar entomologa še bolj zanima, so značilne rase in forme že znanih vrst, posebnosti ki jih je v Vipavski dolini in na bližnjem Nanosu posebno veliko in na katerih raziskovanje in lov sva se bila z Borutom namenila. O ČUDNI POŠASTI MOLAVERJU Medtem se je bil vrnil Borut z metuljega lova in prinesel s seboj še kar lep plen, vmes nekaj značilnih vipavskih form velikih čmivčkov — Satyrusov, ki so, kot smo pozneje Ug0" tovili, na las podobni neki azijski vrsti. Ko sem končal s svojo razlago, je Petrovič spodbudno pogledal gospodinjo in dejal: »Toda kaj takega kot je videla tovarišica Marija, vidva gotovo še nista videla. Povejte jima o tisti čudni strupe111 pošasti ... kako ji je že ime?« Tovarišica Marija odvrne: »Molaver ali tudi molavar, tako mu pravijo pri na« * Kobjiglavi. Malo ljudi je videlo to žival, med temi je bil tud* moj tata, ki nam je še otrokom pripovedoval o njej. Tudi®” je že slišal o njej, preden jo je sam videl. Znanje o tej čudm živali gre iz roda v rod, od očeta na vnuka.« »No, zdaj pa povejte, kako ste se srečali z molaverjem,» je dejal Petrovič. (Nadaljevanje slediK