Mladi risar Priobčil Alb. Sič. Da ustrežem tolikokrat izraženi želji, priobčujem danes zopet mladim risarjem v veselje primerno podobo, ki je posneta po naravi s takozvanega Kerna v Ijubljanskem Trnovem, kjer smo se mi kot otroci igrali in pozimi drsali. S tem hočem mlade risarje vzpodbuditi, naj opazujejo lepo prirodo in naj predmete v nje.j, ki se jim zde lepi in primerni, spravijo s spretno roko na papir. Take vaje so posebno v tem času koristne, ker imamo premnogo šol, ki so morale zaradi vojnih razmer prenehati s poukom v risanju. Rešitev zastavice v podobah v 11. št. Kdaj bomo zopet jedli žemlje in preste? Prav so jo rešili: Jakica in Marija Ganglovi v Ljubljani; Pikica Predaličeva, učenka II. razreda v Metliki; Breda Hribarjeva in Leopoldina Fleišmanova v Metliki; Danica Jorda-nova, učenka v Ihanu; Vlasta in Stanislava Juvančevi v Mirni peči; Silva in Boris Exel v Vojniku; Vida in Bogdan Vivod, učenka in učenec v Sevnici ob Savi; Nada Potočnikova, 284 učenka v Kranju; Oni Urilc in Rudolf Stroj. učenca v Radovljici; Vandica in Janko Traven v Ljubljani; Ivica Gabrščkova v Metliki; Milena in Zdenka Novakovi v Metliki; Stanko Eržen, učenec vZapužah pri Lescah; Mimica Koželjeva, Pepica Kodričeva, Marja Dolinškova, Pavla Pirčeva, Anica Šmalčičeva, Minka Bonova, Ela Štrubljeva, Emilija Cetinska, Justa Doklerjeva, Anka Ženerjeva, Janko Knapič, Karel Klobučar, učenke in učenca 4. razreda meščanske šole v Kršketn; Leskovar Janez, Franc Rak, Alojzii Lesjak, Janez Razbotšek, Alfonz Hrastnik, Mlaker Štefan in Rudolf Fink na Piihovi pri Konjicah; Vlasta Košarjeva v Ptuju; Bruno Tobias, učenec 3.[razreda v Kozjem; Bojan Kraut v Kamniku. V Jugoslaviji! kdaj jemo. Zdaj bo že skoraj Ieto, da ga ni- Končana je najstrašnejša vojna. kar jih smo Jedli- Sedai ierao svinjsko meso. Krava ie doslej učakal človeški rod. Nemci so pre- nam dije ttldl kozo- kl Pa nl za Jed> amPak magani. Slovani so s svojimi zavezniki pribo- za črevlJe. Kadar je kiava jezna, sune z rogo- rili najsijajnejšo zmago! Mi Jugoslovani - vl a>' Pa brcne z n°g° Mene "avadno brcne. Slovenci, Hrvati in Srbi - smo rešeni iz tu - D<;kler, Je kra™ še č.sto ma]hna j. pravimo jega jarma: svobodni državljani smo v svo- tele- Paslh Pa rece, °eKe ,tud . mem tele, kadar bodni svoji domovini Jugoslaviji! - Jugosla- prerezem z nožem klobuk ah pa vrzem Jurčka vija - domovina naroda SHS - sega od Soče ,v Potok Kadar*e k,rava PasL zmerom gleda, do Vardarja ter šteje 13,000.000 prebivalcev. kle Je detelja ali pa koruza Casih ukrade kaj Naš na.od je narod junakov. narod poštenja- detelie; Zat4° Je Pa 'e.P™3- A "avadn5! ni do 8? kov, narod delovnih rck in bistrih glav! Naša Jfz«» ln h'!ro P°zab\; Q.osP°d u,čltelJ jerekel, domovina je krasna in" bogata. Uspevalo bo da 'menujejo ubogi Ijudje kozo kravo. A koza kmetijstvo, oSrt, trgovina, rudarstvo, gozdar- |e navadno manjša ko prava krava, zato pa stvo, vinarstvo, živinoreja, brodarstvo ... Vsega ima koza ^"^^f' kl )lh Prl "^v?d?' k,r?vl,,še bomo imeli dovolj - v svojem domu bomo n«em videl Mleko je pn obeh belo. Vendar živeli srečno in zadovoljno! Ljubezen do do- krava d™ga«f reče, kadar je lačna kakor koza. movine mora voditi naša dejanja! S pridnosijo ^ud. mladi kozi ne rečemo tele kakor tnladi in vztrajnostp moramo v svojo korist izrab- kr3vl; Tudl )e ,krava 'eP«e \™ kptkoza. Onega ljativseneizmernezakladesvoiezemlje! Mla- dne je oče rekel naš. Miciki, da je koza, pa dina, ne drži križema svojih rok! Uči se in jeodgovonla. da neče biti koza - Koza ravno delaj - domovina te kliče! Živela Jugoslavija! tako rada )ž so1' kakor )az s'adk°r.u B-k. Krava. Drobtlne. Gospod učitelj je dal mladim učenjakom 46. II. razreda za domačo nalogo opis krave. Žuž- manov Pepček je najbolj prebrisana glavica v Obsodbe vredno ni dejanje, drugem razredu in zato je on to nalogo tudi ki znak je radosti in šale, najbolj imenitno izdelal. Ker imam jaz to ve- a nič ti ne prinese hvale liko čast, da sem njegov sosed m Pepčkov jezika podlo klepetanje. osebni prijatelj, mi jo je pokazal, toda le pod tem pogojem, da nikomur o tetn ne črhnem 47. niti besedice. Zato pa samovam, pred agi mi M . . .. , bralci .Zvončka", zaupam to skrivnost in vas '^a se, misll> j tak0> . . prosim, da pod nobenim vpogojem Pepčku da v kvar sosedu t0 nc bo! tega ne poveste! — Torej Žužmanov Pepček 48 je v domači nalogi kravo tako-le popisal in orisal: ,Krava ali po domače bimba ima spre- Besedi dani bodi zvest daj dva roga, zadaj pa samo en rep. Od trup- jn ne prodajaj se nikoli, la proti zemlji visijo štiri noge, a rogovi od vseh živlienja mnogih cest gledajo navzgor. Naša bimba pa je enkrat v p05ten si cje|a pot izvoli i temi butila v zid in je pri tem izgubila en _ rog, ki ga pa zdaj oče nos', kadar kosi na 49 fl travniku. Noge so navadno vse štiri enako ™ dolge in imajo precej velike nohte. Rep pa Kar lepega se je storilo, nima nohtov. Rep ima krava zato, da odganja ljubezen vsemu je izvir; muhe in druge štirinogate živali in pa da tako si sam daš povračilo: našo Miciko ošvrkne po licu, kadar jo molze. ponosno čelo, srčni mir! Najrajša jč krava zeleno travo, ki se pa v vi- jM menu izprement v belo mleko. Vime je malo 50. V večje ko moj klobuk, samo da ni tako črno. Kadar je krava posebno vesela, tedaj vzdigne ' Vse* kar storis> premisli in presodi, rep precej visoko in se spusti hitro v dolino ostanl v srcu mlad in bla8 in čist. Krava nam daje mleko, ki je tako dolgo belo vodmca vsem dejanjem tvojim bodi dokler ga ne zmešamo s kavo. Pa tudi meso domovja sreča, naroda korist! od krave je dobro, samo da ga pri nas redko- Modest.