Rusko iioftŠft. Rusi so za.dni<e ttni preteklega tedna zopet pričeli z olenziTO in sicer v AT&hodni Galiciji in.v Voliniji, Jda bi tako pomagali Bumunom, ki morajo bežati iz Sedmogra&ke,. Vojni položaj je nai riiski Ironti trenofno ta-le: V Voliiniji napadajo Ruisi zahodno od Lucka na črti PjU:9tomity—Sviniuhi—Z,aturčin—KiseJin. Armada generala Terstjanskega je ddbila v§e na^vale petero ruskih arma/dnih zborov. V vzhodni Galiciji so se navalili1'Rus z novimi, svežimi četami na naše postojanke ob sp.Ors dnjem foku reke Na,ra.;ovke (pritok Dnjestra, zahodno od Zlote Lipe). SredišCe bo^ev je kraj Lipnica Dolna, Od tukaj bi Rusi radi pirodrli proti Lvovu. Na&e 6©te ruski premoči srečno k?'|Ubujejo, V Karpatih' so naži med Ł)ornova.tro in Kirlibabo vrgli Ruse nekoliko nazaj. V galiških Ka.rpatih smo zasedli goro Snaotrec. General Brusilov ie baj« poslal v Bcsarabijo nad stotisofi mož, ki H naj šli Rumunom na Sedmogragkem na pomoč. Na Ruskem so mogi proti temu, da bi se morala Rusija brezpogojno držati pogodbe, da ne sjme skleniti na lastno roko poseblej miru. Radi niitvin. Ruov prestavili strojno . paškj. Vinko BelSakod.Ma, leNedelje. ki služi pn saperskem bataljonu šte.v. 3, piše svojim staršem takp-le: ,., ¦ Dragi starši! Nerad Vani naznanjam svoje spidanje.,stan>e, a ker želite veded, Vam nekoliko optSera svojo usiodo. Dne 31. a,vgusta zjutraj, ko je vzhajalo solnce, smo prišli od celonočnega dela na popre,,šnje mesto. Nismo se še prav razbiremenili, ko dobimo povelje za odhod, Vsi smo vzdihnili ob tej neprijetni novici, pa kaj hočete! Cez* 6etrt ure smo sa že vlekli v dolgi vrsti iz vasi. Krenili smo proli postojankam, da zasedemo druso vrsto za hrbtom infanterije. To ni rezerva, ampak oti hudih pritiskih so iinredi več bojnih 6rt< a ta še ni bila izgotovljena. Razvrstili so nas, da čimprej izgotovimo tai primanjkljaj. Zrakoplov je stal nepremično v ruskih višavah ter opazoval Kibanje nažih čet. Zapazil je tudi nas. Kakor liuda burja so privršite nenaifoma njj. nas sovražne granate, cela salva — šest granat je padla pet korakov pred menoj in mojim tovarišera na zejnljo. Kakor blisk sva pppadla na tla. Nekakp i&4 eno. minuio sem se začel tipati, ali sera še Živ. Vprašal sem najprej tovariša: ,,'Si ranjen?" A tudi on prvi hip ni niogel odgovoriti, še le Cez riekaj cast se mu je izvil pofeasni: ,,Ne!" Nisva se še dodol-ra zavedla in že je bila druga salva tu» sariii Šfap: neli. To Vam je bilo treskaiiije! ZrVij se Je začcl na nas pravi drum-drum, na jirve in zadnje vrste. Bilo je tako strahovito — podobno groznemu potresu - praščanje, da niti puškinega ogrija nismo slišali. A fo je trajalo dva dni, potem smo se tudi mi vrnili v vas. Kos šrapnela mu j(e zlomil puškino kopito, pak meni se ni zgodilo nič, le 6Lsto malo me ]e oprasnilo. Rusi napadajo z grozno silo, a s tem manjšim uspehom. Imajo tudi Srbe v črti, ker smo mi ujeli nekaj rajnjenih, Sam povleljnik oddelka strojhe pušfce mi je pravil, da je povodom nekega napadk) pad- 10 toliko Rusov pred njegovo strojno puško, da sd ovirali razgled Łer niso mogli ve6 streljati, ampak" so morali puško prestaviti. Zadnji 6as malo ponehujejo napadi. — Vas prisrfino pozdravlja Vaš sin Vmko.