Za poduk iu kratek čas. f Božidar Kurbos, vzgleden Slovenec. Pt-ijatelju v spoinin spisal Zorao Ciriljev. Ti bil mi nisi brat po krvi, A več si bil mi tisočkrat: Bil meni si prijatelj prvi,  Po arcu in po duliu brat. ...... S. GregbrfciS »Zvest nnlatelj" je motJrisT^ramBa" fh"ftb?^gar|^" našel, je zaklad našel. L zvestim prnateiieiu se mc nc meri, teža zlata in srebra ni nič vredna proti ceni njegove zvestobe.« Tako opisuje sv. pismo zvestega prijatelja (Sir. 0, 14. 15). In lakega prijatelja sem jaz izgubil s pokojnim Božidarom Kurbosom. Ob njegovem preranem grobu sedaj žalujem, a ne žalujem le jaz, tudi domovina plaka ob grobu zvesto udanega ji sina. Zato naj mu bodo v trajni spomin posvečene naslednje vrstice. Božidar Kurbos se je rodil 1. 1867. v Selcah pri Sv. Ropertu v Slov. goricah od želarskih starišev. Bil je naimlajši izmed šestero otrok. Ko je dovršil domačo šolo, bi imel ostati doma. Toda njegov starejši brat, občinski tajnik v Dolnji Tuzli v Bosni, je pregovoril mater, da so Božidara poslali v latinske šole. Oče so mu bili že prej umrli. Že prileten — hodil je že na delo — je prišel v mariboriiko gimnazijo. Tu se je pridno poprijel učenja, dasi se mu je večkrat prav slabo godilo, ker ni dobival mnogo podpore od doma. Pol leta je bil enkrat brez vse podpore in le dvakrat na teden je dobil tople jedi. Vendar ukaželjni mladenič ni obupal, nego je zroč v nadepolno bodočnost, vse ovire srčno premagoval. Po štrti šoli zapusti Maribor in vstopi v II. državno gimnazijo v Gradcu. Upal je Božidar, da bo tu lažje živel brez večje podpore od doma. Vendar je tudi v Gradcu prav velike bede pretrpel. Stanoval je večinoma pri svojem bratu, mizarju, pa ta je bil sam reven in rau ni mogel veliko pomagati. Kljub pomanjkanju mu ni upadel pogum, učil se je marljivo in leta 1891. naredil zrelostni izpit z dobrim uspehom. Ko je prišel v Gradec v peti razred, je bil na celi gimnaziji on edini Slovenec. Leto pozneje so bili že trije, med njiroi tudi pisec teh vrstic. Tu setn se kmalu seznanil z Božidarom in od tistega časa sva si bila iskrena prijatelja. Nepozabna mi ostanejo leta, katera sem preživel v njegovi družbi v .nemškem Gradcu. Božidar je bil že takrat goreč Slovenec; prav tu v tujini mu je iskra ljubezni do domovine in do maternega jezika mogočno vsplamtela, ki je prej na tihem tlela v njegovem srcu. In to ljubezen je tudi v nas budil, ki smo se ga z veseljem vsi oklenili, in nas vspodbujal in dramil, da nismo materinščine zanemarjali, katere se v gimnaziji nismo m6gli učiti. Kako radi bi se bili učili v šoli slovenšcine, toda na II. drž. gimnaziji ni bilo mogoče. Kot osmošolee-gre Božidar prosit ravnatelja, če bi smeli obiskovati slovenščino na I. drž. gimnaziji. Ravnatelju to ni bilo po volji, pa Božidar je kmalu našel drugo uspešnejšo pot in v 14 dneh je prišlo od dež. šol. svšta dovoljenje, da smemo hoditi na I. drž. gimnazijo, kjer je podučeval slovenščino za Nemce in SIovence prol. Hubad, sedaj ravnatelj učiteljišča v Ljub- ljani. To je bilo potrebno, da smo mogli delati zrelostni izpit ludi iz slovenšrine. Zasebno smo pridno popolnjovali, kar sino /.ainudili, in k lumu nua ,e pokojm lložidar vedno vspodbujal. In tu med tiijim narodom snio se učili ljubiti svojo domovino, lu smo začeli fiutiti, da sino sinovi čvrstega, pa žal tuliko teptanega slovenskega naroda. (Dalje prili.) Smešnica. Pri kazenski preizkavi vpraša sodnik zatoženca: »Ali ste že bili kdaj zaprli?« — »Da, gospod sodnik !< — »Zakaj pa?« — »Ker nisem raogel vun«, odgovori zatoženec.