št. 7. V Ljubljani, dne 12. februarja 1939 Vualb rf 1» & i* ■ k... "' rs"33 do Ral itn ce 11. Rilo je neki delavnik Stric Rok je ravno vrti) svoj kolovrat v majhni, pritlični in leseni hišici Delal je lonce Tudi on je bil lončar m težko je zaslužil dinarje za sol in petrolej Navaden. lesen kolovrat mu je služil, da je delal lonce, sklede, krožnike in drugo lončeno posodo Na semnjih pa jo je potem razproda ial Z desno nogo je vrti! leseno, .motovilo kot ga je sam imenoval Z obema rokama pa je na vrteči plošči oblikoval novo skledo Sklonjen nad kolovrat je bil videti še bolj majhen. »Bog daj Roki« je vstopi) oče Matevž. »Bogi« mu je odzdravil Rok ter še bolj udaril z desno nogo. da s« je kolovrat zavrti! in jc voda brizgnila na vse strani »Kaj ho novega?« je vprašal Rok »Veš Matevž, pred nekaj dnevi sem videl skozi okno kako so gospod gra-ščak iz trga prijeli tvojega fanta Pob je lovil ribe pri mlinu No. pa niso nič rekli, le poučili so ga Dober gosnod so'« in z mokro krpo v roki ie vlekel komad gHne navzgor, vlekel in obli' koval tako dolgo, da je nastala loncu podobna posoda »Lej. Rok. prav zaradi njega sem prišel k tebi Sam si Rad bi dal Fan ta učit Ker ima veselje z lončarijo. bi se lahko pri tebi izučil, drugače se bo sprrlil.n je potožil Matevž ter pre križal noge in se vsekni! v velik rde/ robec »Hia naj pride Doma bo itak je del laz si postrežem sam kot vem in znam Se bo že naučil, če bo le priden in poslušen.« je po dolgem pomisleku odgovoril lončar Rok ustavil kolov rat. odrezal 7 železno vrvico lonec in ga no«+avi! na po!;co zraven slede Pod stropom «o hiH drogovi, vdela ni in zazidani v zid. na katerih so bile navadne de^ke. kamor lončarji postav ljajo surovo posodo, da se malo osu- ši Tudi Rokova bajta je bila za to pripravljena, znamenje, da so se že njegovi predniki pečali z lončarstvom. »Kakšen krompir mi boš že dal. pa naj fant kar pride,« je rekel Rok. Sel je v kot in narezal gline V kotu je stal kolobar gline, ki jo je bil že na vse zgodaj stlačil z boso nogo Zdaj jo je treba še zrezati z navadnimi srpi in očistiti peska, nato zmočiti, da je pripravna za obdelavo. Vse to je delal naš Rok sam Po drugih hišah, kjer je družina, opravljajo ta posel vsi. »Bova že naredila, da bo prav,« si je ogrel oče Matevž roke pri peči, zadovoljen, da je oddal sina v varstvo. »Kar jutri že lahko pride,« je rekel nato Rok. Matevž je vstal in se odpravil domov 12. Pri stricu Roku se je Matevžek hitro udomačil. Dela! je tako. kot mu je velel Rrk Ta mu je bil sedaj drugi oče Saj je stric Rok imel pra\ rad Matevžka. ker je vedel da je priden in ubogljiv l,e ona družba ga je bila že skoraj vsega pokvarila, ki je bila Roku trn v peti. »Tisti Nosankin je tako neumen kot oni Jure, ki jo naše! krono, ko je gle« dal v ohlnke« ie nekoč rekel Matevžku »Ampak faz bom že povedal gospodu derehtarju v trgu.« se je ponovno razjezil Matevžek se je zasmejal. Stric Rok tega ni zapazil Spomni! se je, da je stric Rok nosil tega »derehtaria« po svojih širokih ustih kot sveto Poma-Salko Toliko da ni na glas zahihital. Stric Rok je učil Matevžka režat in tlačit glino, s katero sta potem delala lonce Kot je bil že pred dnevi reke! očetu Matevžu, je bilo loncev že gotovih za eno ožago Nekega dne je prosil Simkovega očeta, če lahko oige posodo. Seveda so mu oče takoj dovolili Dva dni je preživel naš Matežek spet v ožagi To pot pa ni bilo Vinka, niti Toneta in Ivana. Le tu pa tam so gledali skozi okno in špranjo, kako je Matevžek nalagal drva na ogenj. »Cez nekaj dni bo semenj v trgu,« je rekel Matevžek, »ali bova šla, stric?« »Seveda bova šla,« je moško povedal stric Rok, vzel pečen krompir in ga ponudil Matevžku. »Na, tu je večerja.« Matevžek je jedel krompir, ga solil in komaj čakal, da pride tisti dan, ko bo lahko šel na semenj, ko bo ponujal lonce, pa tudi piščalke in konjičke, ki jih je sam naredil iz gline. Te je znal naš Matevžek imenitno Tudi take konjičke z jezdeci in vajeti. Pa »šparovčke«, o, pa še kakšne I Rok se je kar čudil, kje jemlje tako učenost in kje najde toliko zanimivih reči, da jih nariše ali vdela v predmete, ki jih je on sam le površno znal »Ti bi moral v mestne šole, da bi se izučil še nadalje lončarstva, kot ga imajo v mestu. Same lepe reči so tam in krožnike znajo imenitno delat,« mu je rekel ob neki priliki. Tedaj je bar* val lepo oblikovan krožnik Tudi Primožu je močno ugajal dečko. In čestokrat ga je pohvalil, ko je prišel k Roku v ožago ali kar na dom v vas. Oče Matevž je bil zadovoljen, da je dal k Roku svojega sina Končno je le prišel dan, ko sta se z Rokom odpeljala na vozu, polnim robe v trg na semenj. »Stric, jaz bom gonil konjička,« je prosil Matevžek. Rok mu je dal bič. Sam pa je sedel zadaj in se pogovarjal z vaščani, ki so hodili na semenj. Vozila sta počasi. Dobre pol ure, pa bosta v trgu. »Hi!« je priganjal Matevžek in ponosno se je držal na vozu. Na trgu je bilo vse živo. Sejmarji so bili razpostavili stojnice na obeh straneh. Matevžek je kar debelo gledal. Še nikoli ni bil na semnju. Oče ni šel, ker ni imel denarja. Tako je mislil Matevžek, pa je tudi uganil. Zanj je bilo vse novo. Kar zijal je, da bi bil kmalu zadel ob voz, ki je prišel naproti. »Ustavi!« je velel stric Rok. »Ve, ve!« je pritegnil Matevžek za yajeti in konj se je ustavil. Mric je stopil h konju, ga prijel za uzdo in zapeljal na levo tja k cerkvi, kjer so imeli lončarji svoj prostor. Razložila sta robo po tleh Sklede na eno stran, lonce pa na drugo Tam, čisto pri stojnici z usnjem, je Matevžek razstavil svoje izdelke. »Kupite, gospa!« se je že oglasil Kok in ponuial robo »Prav poceni, za mal' denar,« je kričal, kar ni bila navada lončarjev Ampak Rok se ni bal nikogar, tudi stražnika ne. Še več: z njim sta si bila pri« jatelja od tedaj, ko je pri njem kupila stražnikova žena par loncev, pa so bili gospod zraven. In Rok je dal tudi malo cenejše. »Zakaj pa ne? Takim lahko malo spregledani, s takimi je treba biti prijatelj,« je modroval. In ljudje so kupovali Matevžek je vse prodal Vse »konjičke« in »šparovčke« so pokupili tržani za svoje otroke Rok je bil kar rdeč od veselja. Ves denar je spravil on. »Zdaj si pa lahko ogledaš po semnju. Samo pazi, da se ne izgubiš. Jaz bom vedno tu pri cerkvi,« je rekel in mu stisnil dinar v roko. »Dober je stric Rok,« si je mislil Matevžek in šel mimo stojnic z usnjem na trg. Ljudje so hodili po trgu, ogledovali in kupovali vse mogoče reči... Matevžku so se kar sline cedile. Tiščal je v žepu dinar, kot bi imel ne vem kaj. Mikali so ga .zeleni klobuki, lesena puška z zamaški in mnogo drugih lepih reči... Vsega tega si ni mogel privoščiti. Z zvonika cerkve svetega Štefana se je oglasil veliki zvon Poldan je zvonilo. Še je hodil mimo kramarjev dva* krat, trikrat, kupil ni ničesar. Premalo je iimel. S šole so se vsuli otroci. Tudi Vinko in Milka sta prišla. »Glej ga, Matevžka,« je dejala Milka, ko ga je uzrla. »Oho. Matevžek, ti tukaj?« ga je rahlo udaril po rami Vinko. »Z lonci sva prišla,« je povedal Matevžek. »Ti je dal stari kaj denarja?« je vprašal Vinko. »Ne!« se je zlagal Matevžek. Vedel je, da je V iko tič in bi ga pregovoril, da kupi karkoli. »Meni je dala mama dva dinarja,« se je oglasila Milka. »Jaz pa iimam kovača,« se je poba-hal Vinko. (Dalje) Ali si dote Na naših treh slikah ni na prvi pogled ničesar takega, kar bi vzbujalo pozornost, in vendar je na vsaki vsaj po ena napaka, ki se je vtihotapila najbrž brez risarjeve vednosti... Poiščite te napake! Rešatev r" 1. Skodelica za mleko stoji na neprimernem mestu. Če bi kdo odprl vrata bodisi od te, bodisi od one strani, bi jo moral prevrniti. 2. Igralec na flavto se ponaša z dvema desnicama. 3. Številki IV in VI sta zamenjani. Poleg tega ni rimska številka IV na urah skoraj nikdar zaznamovana na ta način kot na naši sliki, temveč s štirimi pokončnimi črticami; torej takole: IlIL Iz zrakoplovstva V bodočnosti se obeta zrakoplovom kot prenašalcem drugih zrakoplovov prav gotovo še važna vloga. 1. slika kaže aeroplan, ki se je dvignil v zrak z manjšim, a zelo urnim strojem na hrbtu. Večji zrakoplov se je oprostil manjšega s tem, da se naglo okrenil navzdol in pričel padati, med tem ko je ta obvisel v zraku in sedaj lahko samostojno nadaljuje polet. (Slika 2.) Večji aeroplan se je spustil nato na zemljo, da pomore na isti način še na- daljnjim vrstnikom v zrak. (Slika 3.) Popisano prenašanje aeroplanov upo» rabljajo za enkrat pri manjših strojih, ki se podajajo na daljše polete in so vsaj spočetka preobremenjeni s kurivom. Če bi se namreč skušali dvigniti na običajen način, bi rabili za zaklet zelo obsežen prostor, s kakršnimi ne razpolagajo niti največja letališča. Razen tega je samostojen vzlet preobremenjenih aeroplanov bolj tvegan in nevaren kakor dviganje s pomočjo drugih aeroplanov. Prihrani pa se ne* kaj tudi na kurivu. Naiim najmlajšim Dnevi v tednu Ponedeljek je dejal torku, naj sreda vpraša četrtka, če je petek res rekel, da bo po soboti nedelja. LOjZ*. ZUPANC: Dve belokrajiiaski o 1. Kakor se je zadiral, tako je pobirali V Drašičih je je živel kmet, ki je bil Od sile jezljiv. Nikoli ni na prijazno vprašanje odgovoril z lepo besedo, zmerom se je samo zadiral. Ce ga je pa le kdo radi te grde razvade trdo pri jel, se je lepo zguzil in odgovoril: »Kaj mi boš zameril! Beseda je veter; me ni iz ust, tebi mimo ušesa!« — — — Pa se je zgodilo, da njegov izgovor enkrat le ni obveljal. Nekega jutra je zgodaj vstal, vrgel na voz plug in vrečo debelačnega semenja in se odpeljal na njivo. Tamkaj jc potlej zemljo pieoral in pričel saditi debelačo. Mimo njive je vodila v daljni svet široka cesta Po njej sta pribosopetiia Kristus in sveti Peter, ki sta tisti čas potovala po Beli Krajini Bilo je pre krasno jutro, sonce je razlivalo svojo toploto po kadeči se njivi, kjer je Dra šičan sadil koruzo Zgovorni sveti Pe ter se je ustavil pokraj njive in po zdravil: »Bog daj srečo, oče! Kaj pa delate?« Nobenega odgovora Drašičan si je mislil »Saj vidiš, da debelačo sadim, zakaj me še vprašuješ « ln ni neznancu ničesar odgovoril Sveti Pc-ter si je takisto mislil: »Več je vreden lep glas ko srebrn pas.« in je ponovno vprašal s prijaznim gla som: »Hej ,očka. kaj pa delate?« Drašičan je nejevoljno nekaj zago drnjal Ker pa ga Kristus m razumel, je še on vprašujoče zaklical. »Kaj delate, oče?« »Buče sadim!« se je zdajci zadri jez. ljivi Drašičan Kristus je vedel, da se je kmet zlagal Mislil si je: »Na zlo je lahko na leteti, toda zlo se z dobrim ne odga nja!« In je še tisti trenutek glasno za želel: »Torej buče sadite? No. Bog daj, da bi dobro rastle!« Potlej sta se božja popotnika napo tila dalje Cez čas je Kristus k ial sve temu Petru »Dober nauk do smrti ne škodi! Kakor se je Drašičan lažnjivo zadiral. tako bo jeseni na njivi pobi ral .« Božja je najjačja! Jeseni je Draši čan ojarmil vole ter se odpeljal na njivo, da bi potrgal debelačno klasje ter zvozil debelačo v kaščo. Toda kako se Kristusu in sv. Petni Jc začudil, ko so na koruziSču mesto debelače rastlc same — buče 2 Od kdaj Ima sveti Peter popotno palico . .. Ko sta Kristus in sveti Peter še pO Beli Krajini hodila, sta nekega večera gladna m utrujena prispela d ti za oči. V bližnjem gozdu so v svojih ostro-gih taborili cigani Divje kričanje in prepiranje se je razlegalo iz temne lože Svetega Petra je pričel gruditi strah in za nič na svetu bi ne odšel v gozd prenočevat »Dobro«, je dejal Kristus, »pa leživa kar tu in počakajva da sine jutro.« Komaj je izrekel, že je legel počez na trdo, prašno cesto, pod glavo pa si je položil cestni kamen Sveti Peter je hotel biti večji pamet-njak kakor Kristus, zato se je vlegel Aje pod grm pokraj ceste Mislil si je; »Ako bo kdo pri vozil po cesti, bo povozil Kristusa m ne mene.« V takšnih mislih je kmalu zaspal Sredi noči se je v svoji kočiji vračal iz trtja krupeljski graščak V zi danici se je bil preveč nasrkal žlahtne kapljice, zato je na vozu zaspal Pred kočijo so konji sami pridrncali po cesti Ko so zagledali sredi ceste ležati človeka, so se ustrašili in odskočili vstran Zavili so s kočijo pod grm, kjer je smrčal sveti Peter Kolesje je šlo svetniku preko noge, da je na-sled-nji dan šantal Moral si je v grmu odrezati popotno palico, na katero se je opiral, da je mogel s Kristusom potovati dalje po svetu Od takrat ima sveti Peter zmerom popotno palico v rokah--- debelača = koruza tokava ** ravnica krnir — nahrbtna torba ostrog = tabor Bekš France: Cigan Jttrčfi Lepega jesenskega dne so se skozi našo vas pripeljah cigani Bosopeti raztrganj in zamazani kol ie ciganska navada so se vehk0 številno pripeljali na napol polomljenih vozeh s tako mršavimi konji da so se |im videla vsa rebra in kosti Utaborili so se v bližnein gozdiču za vasjo postavili ognišče m šotor, nato pa so se kakor huda ura spravili nad našo vas Ciganke s tropico zamazanih otrok krog sebe, so se lotile naših dobrih vaških gospodinj Ln niso se dale prej odpraviti, da so dobile vse kar so hotele imeti Cigani pa «o po vasd iskali popravila potrebne stare lonce in kotle, ki pa so jih navadno boli pokvarili kot popravili, vmes pa so iskali kupce za svoje malo vredne konje In marsikateri va-ščan je tisti dan nasedel ciganski premetenosti. Pa je tudi k našemu sosedu prišel tisti dan mlajši cigan iz te družbe, Jurče mu je bilo menda ime Sosed je takrat ravno kuhal žganje iz domačega sadja. Ciganu pa ki ie bil velik prijatelj alkohola je bilo dobrodošlo Prav po ciganski navadi le začel nadlegovati soseda za čašo žganja in. da bi še bolj gotovo uspel je začel tožiti, da boluje zs neko boleznijo, za katero pa je edino zdravilo žganje Sosed je seveda vedel da je njegova bolezen gladko izmišljena Ker pa )e tudi vedel, da se cigana ne bo prej rešil, da mu da kar hoče imeti je res stopil k bližnemu sodčku in mu natočil čašo Nepošteni cigan pa je takoj izkoristil priliko, ko ga sosed za par trenutkov ni opazoval: hitro je ukradel pono steklenico, ki je stala v bližnem kotu ln jo skril pod suknjič In ko mu je sosed ne opazivši tatvino dal žganja ga je hitro popil se nakratko zahvalil in zadovoljen odšel. Bil pa je Jurče precej domišljav človek in se je rad pobahal, če ie le 'mel priliko zato in tisti dan je mislil, da jo ima Ko se ie vrnil v cigansko taborišče je takoi povabil vso družbo okrog sebe Preden pa je za-čel deliti pijačo je bahavo pripovedoval na kako spreten način jo je kmetu izmaknil In ko ga le okrog njega zbrana družba začela hvaliti je ves zadovoljen segel po steklenici, da bi začel piti in deliti Ze aajprvo »ani napravil izdaten požirek iz te steklenice, tedaj pa se mu je grdo ispačil obraz, obupno se je prijel za grlo in se začel daviti ter bljuva-ti popito tekočino iz sebe Steklenica mu je padla iz rok, da se je razletela na tleh smrdljiva tekočina pa se razlila po zemlji Okrog stoječa družba je planila v smeh in ko ie Jurče med bluvanjem obupno potožil »petrolej«, »petrolej«, je bil prizor res smešen Še pravkar toli domišljavi Jurče se je sedaj ves osramočen obupno' držal za trebuh se zvijal in bljuval popiti petrolej iz sebe Družba pa se mu ]a škodeželjno smejala, ter se norčevala iz bahavega Jurčeta. To veselo razpoloženje med cigani, pa so naposled prekinili orožniki, ki so prišli po Jurčeta Naš sosed je namreč kmalu opazil tatvino, io prijavil orožnikom in ti so vzeli nepoštenega cigana s seboj, ostalo cigansko družbo pa so pregnali iz vasi In od takrat ti cigani niso več prišli skozi našo vas. Jožef Mthelič - dijak: , Jankova rsaioga Naš Janko star Je sedem let m v šolo zdaj že hodi, a šteti zna do petdeset; to ni vam — karsibodL ln oni dan Je za nalogo računstvo, risanje imel, kar brž bi rad nalogo spisal, da prej bi smučat se šel. A un dve že piše, riše, in zvezek prazen je še bil; vse kar napiše, zopet zbriše da zvezek luknjo je dobil. Trikrat ena da je sedem v zvezek je napisal; namesto strumnega konjiča Gjla grdega narisal ln, če bolj je revček hitel, manj v zvezku je imel do večera se je mučil, nič se smučati m šel. »Hitnca m nikdai prida«, mamica ga pouči: ko zvečer za mizo lanko solzne briše si oči Jntrovčki pišejo Dragi stric Matic! Najrajši imam mojo punčko. In zelo, zelo je pridna in ime ji je Marija in povijam jo tudi. In hodim že v šolo in še rajši čitam in knjiga ni igrača. In Tebe imam rada in piši mi kaj in lepo knjigo mi pošlji s sltikami. In Te lepo pozdravljam! Gorišek Metoda, uč. 1. r. iz Hotiča pri Litiji. Dragi stric Matic! Najrajši se igram z mojim »matadorjem«. Ti stric Matic, ga gotovo poznaš, kaj ne? Kar po cele ure se zabavam in v najkrajšem času vstvarjam stroje, vrtiljake, ladje, pi-ščeta itd. Najrajši delam žerjave, ker so zelo podobni pravim orjaškim. Ti mi vzamejo le precej dela. Tudi vagoni so prav zabavni, kadar jih spuščam po vrvici, ki jo napnem od okna do vrat ali pa do stola in je včasih vsa ku-kinja prepletena z nitkami. »Oh, ta Ciril« se jezi mama, kadar ne more skozi. In nesreča se tudi pripeti: »Hunt« prileti z vso silo ob vrata in bum! raz etel se Je na mnogo kosov — no, pa ubije se nobeden. »Matador« imam res zelo rad. Seveda se pa tudi učim, da bom velik res ustvarjal prave stroje. Lepo Te pozdravlja Gorišek Ciril uč. IV. r. v Hotiču pri Litiji. Dragi stric Matic! Tvojega zadnjega natečaja se tudi jaz udeležim in sicer prvikrat, čeprav sem vnet čitalec »Mladega Jutra« že dolgo. Moja najljubša igrača je knjiga. Skoraj ves prosti čas prebiram knjige Tudi sv. Miklavž se me vsako leto spomni s par lepimi knjigami Ko bom velik bom advokat, zato. da bom iztirjal vse dolnžike. kateri so mojemu atu dolžni. Moj ata je namreč trgovec. Najlepše mesto v naši domovini za mene je Zagreb Ima lepe široke ulice z lepimi modernimi stavbami. Iz gornjega grada je krasen razgled po celem mestu, a najlepše se vidi iz stolpa katedrale .ki spada k največjim in najlepšim cerkvam. Tudi mi Slovenci imamo v Zagrebu svojo cerkvico sv. Rok«. Je precej manjša od katedrale, čeprav je na hribčku. Stric Matic prosim Te, ne vrzi mojega pisma v koš Te pozdravlja Milko Špaiemblek uč. IV. razr. osnov, šole v Kustošiji pri Zagrebu. Dragi stric Matic! Danes Ti prvič pišem. Doslej Ti nisem pisal, ker še nisem znal. Od vseh igrač imam najrajši avto, ki mi ga je Jezušček prinesel. Ko sem ga zagledal pod drevešč-kom, sem kar planil nanj, tako sem ga bil vesel. Pridi poleti k meni, se boš peljal z mojim avtom na Stojdrago. Mama pravi, da grdo pišem in da boš vrgel moj spis v koš Lepo Te prosim, ne stori tega. Lepo Te pozdravlja Joško Pečnik, uč. 7. razr. Št. Lenart 71, p Brežice. Ljubi Joško! Najprej Ti moram po« vedati, da je bil mamin strah prazen. Kakor vidiš, Tvoje pisemce ni romalo ne v koš ne v peč, temveč naravnost v »Mlado Jutro« Pohvaliti Te moram pa tudi, da si prav čedno napisal pisemce! Obenem se Ti zahvaljujem za prijazno povabilo — toda odzval se mu ne bom. Avtomobilov nič ne čislam; prehitro drevijo, zraven pa še smrdijo po bencinu. Rajši potujem po svojih lastnih nogah To gre sicer precej pošasi, ker me grdi revmatizem še vedno ščiplje v kolenih, vendar pa bolj varno In — še nekaj je: tvoje vabilo se mi zdi malo prenagljeno. Bog ve, v kakšnem stanju bo ze Tvoj avto, ko pride veselo poletje. Morda mu boš dotlej že desetkrat pregledal »trebuh«, ali morda ni res tako? Srčno Te pozdravlja Tvoj stari stric Matic. Dragi stric Matic! Danes Ti prvič pišem Ko sem bila majhna, sem si najbolj želela postati slaščičarka. ker sem mislila, da so torte največje dobrote sveta Zdaj pa ko hodim že v šolo. bi najrajši postala učiteljica Pridno se bom učila in lepo se bom vedla, da bom lahko dosegla ta cilj. Prosila bom Boga. da bi bil atek zdrav in da bi še dalje dobro napredovala v šoli. Lepo Te pozdravlja Vojka Ulrih, uč. HI. razr. Zabukovca 120, p. Griži., Dragi stric Matici Meni je izmed vseh mest Ljubljana najbolj všečl Ljubljana ima krasno okolico in v sredini lep grad. Z gradu se nam odpira pogled na prelepe Kamniške planine, a pod gradom mirno teče zelena Ljubljanica Posebno všeč mi je park Tivoli. Morda mi je Ljubljana tudi zato tako pri srcu, ker je moje rojstno me« sto. Lepo Te pozdravlja Kralj Miloš, dijak v Ljubljani. Dragi stric Matic/ Izmed mest naše lepe domovine mi je najbolj všeč Split. Mesto je že samo po sebi tako lepo, razen tega nas pa tudi vežejo spomini nanj. Blagopokojni viteški kralj Aleksander I. je kot kraljevič obiskal Split leta 1910 Ko pa mu je zločinska roka pretrgala nit življenja, se je mrtev vrnil v domovino in spet je bilo Split tisto mesto, kamor se je mrtvi kralj najprej vrnil. Lepo Te pozdravlja Anica Pleško, uč. lil razr. gimn. v Ljubljani Dragi stric Matici Najbolj všeč mi je lepa punčka Ko bom velika, postanem profesorica. Od vseh mest pa mi je najbolj všeč Ljubljana Majhna sem, pisati se šele učim, zato Ti danes prvič pišem Lepo Te pozdravlja Zorica Soklič, uč. 1 razr. Mlino, Bled. Dragi stric Matic! Od vseh mest so mi najbolj všeč Jesenice Tja sem hodila na počitnice Na Jesenicah so raz* ne velike tovarne železa Verujem, da ne bo moje pisemce romalo v koš Pridi k nam smučat! Lepo Te pozdravlja Zorka Pečnik, uč VI. razr. v Dol Logatcu Ljuba Zorka! Tvoja vera vame mi je močno godila in nisem si mogel kaj, da ne bi takoj spravil Tvojega pisemca v list Na smuko me pa nikar ne vabi, dete. Ali si že kdaj videla osemde-setletnega starčka na smučkah? Krepko Ti stisne roko Tvoj stari stric Matic. Katera igrača mi je najljubša Najljubša igrača mi je »Marklin.« Najrajši se igram z Marklinom, kadar je deževno vreme. Iz Miirklina sem že napravil mnogo reči: parni stroj, tramvaj, vlak, avto itd Če bi rad sestavil kaj večjega, pa prosim ata. da mi pomaga. Ko je igrača gotova, imava oba »kupaj veselje. Mitja Kos, lil. raz., Buče pri Koz-Jenu Dragi stric Matici Še nikoli se nisem oglasila, a danes naj Ti povem nekoliko o sebi. Hodim že v II. a r. v Dol. Logatcu. Letos sem naročena na »Naš rod«, lansko leto pa sem bila naročena na »Zvonček«. Prav vsako nedeljo grem na pošto in že na poti domov čitam »Mlado Jutro«. Doma seveda nadaljujem, čitam kar vse po vrsti, pa tudi vse uganke rešim kar jih je v »Mladem Jutru«. Posebno mi ugaja povest »Uso* dnt. nogometna igra«. Prav lepo Te pozdravlja Vlasta Čibej, učenka U. a r. v Dol. Logatcu. Katero mesto naše lepe domovine mi je najbolj všeč? Izmed vseh mest, katere sem videla, mi je najbolj všeč Kranj. Večkrat smo se že s planin vračali skozi to mesto in vedno se mi je zelo dopadlo Neko lepo nedeljo v jeseni pa smo obiskali Kranj. Ogledali smo si lepo cerkev in Narodni dom. Obiskali smo tudi pokopališče, kjer počiva naš največji pesnik dr France Prešern. Občudovali smo krasno novo šolo in malo dalje smo z mosta zrli v globino, kjer si utira pot divna Kokra. Popoldne smo se povzpeli na bližnjo Šmarjetno goro. Od tam se nam je šele odkrila lepota Kranja Ob vznožju se vije bistra Sava. v ozadju pa se veličastno dvigajo vrhovi naših planin. Tam daleč pa smo videli kakor majhen griček našo lepo Sv Goro Bili smo navdušeni! — Zato se je očka odločil, da se ob koncu šolskega leta preselimo v Kranj. Bizjak Janja, učenka lil. r. Ij. šole v Litiji. Dragi stric Matic Od zdaj naprej bom tudi jaz tvoja sotrudnica Najljubša igrača so mi '"z kartona izrezane slikice, ki jih postavljam po svoji mili volji kakor hočem in delam razne skupine kakor v gledališču na odru. Selan Jelka, uč. 1. raz., Beograd Zla-tiborska 66 Dragi stric Matic! Ko bom velik, bi rad postal šofer: šofer bi postal rad zato, da bi imel svoj avto, ker se jako rad vozim Tako bi potem lahko videl lepa naša mesta pa tudi lepo našo domovino. Gale Zvonko, učenec IV razreda osnovne šole. Krško ob Savi št. 1. Listnica uredništva Pozor Jutrovčkil Siromašen dijak V razreda drž real gimn nuj' no potrebuje stanovanje in zajtrk Di jak že od l gimn razreda dalje uspe šno inštruira in bi v zahvalo za brez plačno stanovanje in zajtrk rad m.štru iral domačega sina V poštev pride stanovanje v bližini III. državne realne gimnazije Po zaključku prvega tečaja je gotovo marsikdo izmed vas spoznal, da sam s slavo ne prileze do konca šolskega leta. Ako imaš doma prazno posteljo in bi starši lahko dajali tudi zajtrk, sporoči svoj na.slov stricu Ma ticu oziroma uredništvu »Mladega Ju tra«. Knafljeva ul 5/1 Inštruktor je zdrav, dobrih in po štenih staršev, toda v težkih gmotnih razmerah. * King, dete psom Ko je King obstal, sta tudi ona d vb obstala in napeto gledala v dalja vo Nekaj, korakov v stran je bilo gr movja konec, pokazala se ie pusta, za puščena obnla, a neka i sto metrov od ohale so zagledali na rnoriu maihen, zanikam narnik »To mora biti Ho Fangova ladja!« je zašepetal Mulligan »Bisere so gotovo spravili na ladjo in roparji se takisto skrivajo v njej. Mi trije ne bomo mogli dosti opraviti, to da poizkusili bomo vendar1« Vsi tri ie so se previdno, tik ob grmovju spla žili do obrežja Legli so na zemljo in čakali »Ko hi le mogli zvabiti lopove na kopno« ie deia! Timmv če? nekaj časa. »potici Hi se nam morda posrečilo priti na krov in poiskati bisere I« 0> D uc IV razr . Podobnih pravljic smo že mnogo objavili NapiSi rajši kaj iz življenja svojih šolskih tovgr ri-.K in tovarišev' Kvadrat št. 3 A ) 3 A L. E V 4 M 1 poročni gost, 2 kmečko orodje? 3. —; 4 neosvetljenost Rešitev kvadrata št. 2 1 ralo, 2. alem, 3. lesa, 4. oman. t i v s k i pes stric »2e vem kai nam je storiti!« Potegnil je Jimmvja in psa v gosto grmovje. vzel iz žepa samokres in ustrelil v zrak »Zdaj se pa ne smemo ganiti in videli bomo kako se bodo stva« ri razvijale!« je rekel Mulligan Koma i ic bil odjeknil strel, je postalo na parniku vse živo Moštvo je zbegano pridirjalo na krov Slišati je bilo glasne klice, in Mulligan je šepnil Jim-mvju: »Pazi dečko, zdaj se no nekaj zgodilo!« (Dalje prihodnjič)